48 Ti danes zasedajo vodilne položaje v slovenskih profesionalnih orkestrih. Še več: v marsikaterem od navedenih krajev sta tudi po dva taka inštrumentalna ansambla; tako je tudi v Hrastniku, kjer omenjeni Rudarski godbi dela družbo še Steklarska godba Hrastnik. Pa hrastniška knapovska godba pri vsem tem niti ni najstarejša. Med te prištevamo idrijsko godbo (vse od davnega leta 1665), ki igra že skoraj 350 let. Avtor univ. dipl. zgodovinar Primož Frajle (roj. 1982 v Trbov- ljah) je domačin, doma v Bobnu pri Hrastniku. Po osnovni in srednji šoli je diplomiral na ljubljanski filozofski fakulteti (2009; Brionski plenum – izvajanje njegovih sklepov v Slove- niji in stališča takratne slovenske politike) in je poleg aktivne- ga igranja (klarinet) in delovanja v organih godbe aktiven še na drugih področjih: tako v občinski izpostavi ZKD kot v Gi- banju za dostojno delo in socialno družbo, Združen ju RUDA in Društvu RAST. Poleg omenjene monografije ima P . Frajle za seboj še nekaj člankov, ki se tako ali drugače dotikajo nje- govega dela: Kratka zgodovina rudarske godbe, Ruda; Stare – nove energetske ideje, Iz zgodovine onesnaževan ja, Veselja- čenje hrastniške nemške šole, vse v Rudi. Rudarska godba Hrastnik leta 2013 praznuje stošestdeset let neprekinjenega delovanja. Zasedba le petih godbenikov je na Franc Križnar franc.kriznar@siol.net Primož Frajle, Zgodbe knapovske godbe – 160 let Rudarske godbe Hrastnik Ob še eni visokih obletnici, stošestdesetletnici Rudarske godbe Hrastnik, je izšla monografija z naslovom Zgodbe knapovske godbe (Hrastnik, 2013) izpod peresa zgodovinarja mlajše ge- neracije in hkrati tudi člana godbe Primoža Frajleta. Na 208 straneh je popisan in poslikan historiat te edinstvene godbe iz revirjev; gre za področje, kjer je godbeništvo doma. Na podlagi tega pa prav iz revirjev (Hrastnik, Trbovlje, Zagorje) izvirajo cele generacije najodličnejših pihalcev, trobilcev in tolkalcev. Slika1: Avtor P. Frajle na predstavitvi knjige v Knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku, 20. junija 2013 49 Ocene šestinštiridesetčlansko godbo vodi predsednik Jurij Bantan, orkestru pa še vedno dirigira A. Stopinšek. Čeprav članstvo godbe že dolgo ni več rudarsko, saj v njej prevladujejo dijaki, študenti in zaposleni, pa ob zaprtju rudnika to kulturno druš- tvo predstavlja enega zadnjih branikov rudarske tradicije v hrastniški dolini. Rudarska godba Hrastnik je ob svojem jubile- ju pripravila kar mali festival, ki so ga bogatile prireditve: pred- stavitev omenjene monografije v hrastniški Knjižnici Antona Sovreta (20. junija), velika parada šestih godb iz Slovenije (22. junija) in slavnostni koncert Rudarske godbe z gostom Vladom Kreslinom v hrastniški Športni dvorani pod častnim pokrovi- teljstvom predsednika RS Boruta Pahorja (25. junija). Sama monografija obsega 208 strani velikega formata 24 cm x 31,5 cm; razdeljena je na enajst poglavij. Poleg obsežnega in (zgodovinsko) natančnega besedila jo krasi še 172 oštevilče- nih slik, kar pomeni neke vrste kontrapunkt besedilu. Eno in drugo se bere, eno in drugo je preteklost in sedanjost zgodbe k n a p o v s k e god be. Po predgovoru hrastniškega župana Mirana Jeriča so tu še sozvočja ravnateljice hrastniške glasbene šole Polone Kovač, govora predsednika godbe Jurija Bantana in urednice monografije Urške Perko. Uvod in poglavja, ki mu sledijo, so opremljeni s povzetki v angleščini. Ker sega začetek godbe v čas pred prvo svetovno vojno, je naslov prvega poglav- ja A vstro-ogrsko cesarstvo: Hrastniška dolina, Začetki rudarstva, hrastniški železniški postaji pričakala prvi vlak že leta 1849, a za ustanovitveno letnico hrastniške rudarske godbe velja leto 1853, torej kar štiri leta kasneje. Godba je takrat dobila prvega kapelnika Jerneja Puncerja; sprva je delovala v zasedbi le dva- najstih mož in kmalu že imela prvi organiziran nastop. Na za- četku delovanja je bila vezana na rudnik in rudniško gospodo ter imela s tem zasebni predznak. Kljub temu je bila narodno zavedna, saj so se godbeniki leta 1868 udeležili slovenskega na- rodnega tabora v Žalcu. Zaradi te udeležbe je nemško vodstvo rudnika godbenike kaznovalo z odvzemom enotedenske plače, ki je takrat znašala pet goldinarjev. V času (prve) Jugoslavije (1918–1941) je bila godba delavsko naravnana. Že leta 1922 se je vključila v Delavsko društvo Svoboda. V kraljevini Jugoslaviji je poleg tradicionalnega igranja ob prazniku sv. Barbare igrala na gasilskih veselicah, sokolskih nastopih, imela samostojne koncerte ter igrala ob državnih praznikih. Leta 1939 se je god- ba udeležila prvega tekmovanja godb v Kranju. Ob okupaci- ji Jugoslavije aprila 1941 je iz vrst hrastniške rudarske godbe odšlo šest članov v partizane. Leta 1944 je Jože Brun, kapelnik godbe v letih 1942–1945 v štabu NOV in POS dobil nalogo, da odpelje godbo v partizane. Ta odhod je uspel 11. junija 1944. Partizansko vojaško vodstvo je godbo na Dolenjskem razdelilo. Tako je del Hrastničanov okrepil godbo glavnega štaba NOV in POS, glavnina Hrastničanov pa je sestavljala godbo VII. korpu- sa, ki je na čelu povorke 9. maja 1945 vkorakala v osvobojeno Ljubljano. Dvanajst hrastniških rudarskih godbenikov je v dru- gi svetovni vojni izgubilo življenje; šest jih je padlo v partizanih, štirje so bili ustreljeni kot talci, dva pa sta umrla v taboriščih. V povojni (drugi) Jugoslaviji je godba leta 1953 praznovala svojo stoletnico delovanja. Za okrogli jubilej je dobila svoj dom, ki so ga prostovoljci (godbeniki in rudarji) zgradili v treh mesecih in osemnajstih dneh. V petdesetih in šestdesetih letih pretek- lega stoletja je s kapelnikom Viktorjem Malovrhom, z njego- vim pomočnikom Stankom Plahuto ter ob strokovni pomoči Jožeta Bruna godba napredovala po kakovosti in na tekmovan- jih dosegla lepe uspehe. Godbeniki so se odlično odrezali leta 1960 na takratnem (jugoslovanskem) državnem tekmovanju ljubiteljskih orkestrov v Paliću v Srbiji. Za hrastniško rudar- sko godbo se dolgoletno delovanje tudi v samostojni Sloveniji ni veliko spremenilo. Godba še vedno prireja promenadne in slavnostne koncerte, igra ob državnih praznikih, prvem maju in sv. Barbari ter sodeluje z drugimi društvi po Sloveniji. Kako- vostno je vidno napredovala pod taktirko Jožeta Baniča, fago- tista in pevca tenorista. V Ilirski Bistrici je bila na tekmovanju slovenskih pihalnih godb leta 2002 v prvi kakovostni skupini najbolje ocenjena godba. Lep rezultat je dosegla tudi na 26. tekmovanju v Laškem, kjer je pod vodstvom zdajšnjega diri- genta Aleša Stopinška dosegla zlato priznanje. Med zadnjimi vidnejšimi uspehi godbe je nastop na tekmovanju koračnic v Mengšu, kjer je godba osvojila pokal za najboljšo koračnico iz arhiva kot tudi pokal za najboljšo izvedbo koračnic in ga po štirikratni zmagi dobila v trajno last. V jubilejnem letu 2013 Slika 2: Primož Frajle, Zgodbe knapovske godbe – 160 let Rudarske godbe Hrastnik, 2013, 208 str. 32 evrov 50 51 ni viri, zasebno gradivo, elektronski viri, elektronski viri slik in intervjuji). S kazalom slik in objavo znakov skoraj tridesetih najuglednejših slovenskih in lokalnih hras tniških mecenov in donatorjev, ki so omogočili izdajo te bo gate monografije, pa se še zdaleč ne končata knjiga in seznam. Kajti ob znanem avtor- ju je tu še kopica njegovih sodelavcev. Za založnikom knjige Rudarska godba Hrastnik je med prvimi več kot očitno stala občina Hrastnik, glavna in odgovorna urednica je bila Urška Perko, v uredniškem odboru pa sta bila poleg nje in avtorja še Jurij Bantan in Valter Vengušt, lektorsko delo sta si razde- lili Petra Kovač in Tamara Biderman, prevode v angleščino je oskrbela Barbara Markelj. Že omenjene in številne (črno-bele in barvne) fotografije so poleg avtorja in urednice dodali še Branko Klančar, Mitja Udovč, Andrej Zdovc, Marija Malovrh in arhiv RGH, zavidljiv in opazen prispevek v oblikovanju in prelomu je delo Uroša Miklavčiča, knjigo pa je v 600 izvodih natisnila tiskarna Formatisk iz Ljubljane. Lepi in zgledni monografiji želimo kar največ strokovnih in la- ičnih bralcev in kar največ podobnih obletnic, kar bo še več kot stotnijo podobnih ljubiteljskih ansamblov na Slovenskem in v zamejstvu popeljalo na pot vsaj podobne profesionalizacije. Ugotovitve avtorja zgodovinarja P. Frajleta so v tem primeru več kot adekvatne, tu pa tam še kakšno nerazrešeno vprašanje pa samo priča o živosti zgodovine kot stroke, tokrat združe- ne z glasbeno umetnostjo, s pedagogiko in znanostjo, kar daje knjigi novi razsežnosti: interdisciplinarnost in multidiscipli- narnost. Hrastniške skupne ambicije očitno niso le lokalne in nacionalne, temveč tudi mednarodne. Bravo! Zgodovinski pregled o društvih, Godbeništvo na Slovenskem in Začetki hrastniške rudarske godbe. Sledi drugo poglavje Dr- žava južnih Slovanov s prispevki Godba v prvi Jugoslaviji ter Organizacija in delokrog. V tretjem poglavju so na objavljena besedila pod naslovi Vojna okupacija: Godba pred okupacijo, Odhod v partizansko gibanje, Glasbeni upor v Jugoslaviji, Mu- ziciranje v NOB, Koncert na radiu OF in Padli godbeniki. Sledi Godba v Titovi Jugoslaviji: Nastanek povojne Jugoslavije, Orga- nizacija ljubiteljske kulture po vojni, Povojni problemi godbe, »Špili« godbe, Jubileji, Financiranje društva, Zabavne formacije /sekcije v okviru godbe in Rudarsko-steklarska naveza. Peto po- glavje nosi naslov Osamosvojitev Slovenije in označuje vstop hrastniške rudarske godbe v novodobno slovensko zgodovino s podpoglavji Lokalno delovanje, Gostovanja in tekmovanja ter Godba danes. V zadnjih štirih poglavjih pa piše avtor P . Fraj- le o umetniškem vodstvu godbe (kapelniki in dirigenti: Franc Turnšek, Jože Kum lanc, Jože Brun, Viktor Malovrh, Stanko Pla- huta, Jože Rus, Franc Grebenšek, Vanjo Tomc, Jože Banič, Aleš Stopinšek idr., upravna vodstva godbe), godbenikih (spomini in pogledi, seznami godbenikov 1853–2013; vsega skupaj popi- sanih 372 za vseh sto šestdeset let), zanimivostih (Inštrumen- talne zasedbe, Malo za šalo, malo zares, Slovar najpogostejših žargonskih besed, fraz in izrazov RGH). Knjigo sklene Zaključ- na misel. Ta finalni ali kar (do)končni del znanstvenega apa- rata, ki nas spremlja že vse od začetka v številnih opombah, slikah s podpisi in tabelami, se razvije do zahvale, zgodovine v slikah (1853–1918, 1919–1941, 1945–1991 in 1991–2012). Sledi še popis priznanj in raznih dokumentov, seznam kratic, viri (literatura, arhivski viri, časopisni viri, elektronski-časopis- Primož Frajle, Zgodbe knapovske godbe – 160 let Rudarske godbe Hrastnik