izliaja vsaki torek in soboto. Ako
pade na ta dneva praznik, dan
poprej.
lIr<*dniStvo
se naliaja v „Narodni Tisknrni",
ulica Vctturini St. 9, kamor je
naslavljati pisma.
Nefrankirnna pisina
se ne sprejemajn, enako se ne
uvažujejo  pisma   brez   pudpisa.
Rokopisi
dopisov se ne vračajo.

„(ioricšr* I
starrn/lets) 10 K, za pol leta
h ityßtetit leta 2"50.
se nahaja v „Narodni Tiskaft**-',
ulica Vetturini  St. 9.
Za oglaftft
se plačuje od čveterostopne petit
vrste po 14 vin.. za večkratni
natis primeren popust.
Posanie/.ne Stevilke
stanejo 8 vin. in se prodajajo v
raznih goriških trafikah.
Št. 68.
V Gorici, v torek dne 24. avgusta  1909.
Leto XI.
Nismo se molili!
Pred enim iednom smo pisali: „Ti-
stega strahopctca, ki operira že toliko
let z lažjo o Gregorčič-Pajerjevi zvezi a
nima poguma, da bi se podpisal pod
svojo trditvijo, pozivamo zopet, naj to
stori; pozivamo ga tudi, naj vendar
enkrat imenuje tisto „visoko politično
csebo", ki mu je razodela tajnost o
„podaljšanju" Gregorčič-Pajerjeve zveze.
Naš poziv bo seveda zopet brez-
uspešen, a slepilci javnega mnenja bodo
s tern razkrinkani".
In res je ostal naš poziv brez
uspeha! V predzadnji Številki pogreva
„Soča" zopet laž o Gregorčič-Parjerjevi
zvezi, a straliopctni lažnik se pod svojo
trditvijo ni podpisal, iinena „visoke po-
litične osebe" ni inienoval; s tern je
politični slepar razkrinkan. Ko bi do-
tičnik resnico pisal, bi se ne bal svoje
trditve podpisati, bi se ne bal imenovati
osebe. na katero se sklicuje. Ker se ni
podpisal, ker ni imenoval izmišljene
„politične osebe", mora razvideti naj-
bolj zateleban liberalec, da je vse „So-
čino" zatrjevanje o eksistenci Gregorčič-
Pajerjeve zveze nesramna laž in t^olo
politično sleparstvo.
Da ni mod poslanci Slovenske ljud-
ske stranke in mod italijanskimi libe-
ralci nobene zveze, sta lani svečano
izjavila klub Slov. lj. stranke in laški
liberalni klub. Torej imamo na eni strani
14 deželnih poslancev, ki zanikajo v
javneni listu to zvezo, na drugi strani pa
je lažitorba „Soča", ki venomer zatrjuje,
da zveza eksistira; a pod njeno trditvijo
se dozdaj še ni upal nihče podpisati.
Svojo laž o tej zvezi skuša „Soča" pod-
preti z novimi lažmi. Pravi, da je to
zvezo obsodil „Slovenec". To ni res!
„Slovenec" je lani objavil dva dopisa o
goriški politiki, v katcrih je bil govor o
zvezi dr. Gregorčiča in soposlancev z
laškimi liberalci. „Slovenec" je pa 19.
okt. pr. 1. izrecno poudarjal: Mi smo
objavili dva dopisa o goriški politiki.
S t e m pa n i s in o r e k 1 i, da s t o j i-
m o na strani n a s i h d o p i s n i k o v.
V s a k r š n i o č i t k i so torej o d v e č
in ne po t r ebn i, ker mi sami zase
nismo zavzeli nobencga stališča. „Slo-
venec" je tudi objavil (iregorčičevo po-
jasnilo, ki se je glasilo: Podpisani pro-
testujcmo proti trditvi članka „Goriška
politika", da bi jaz ali moj klub imel
zvezo z dr. Pajerjem ali z liberalnimi
Italija.nl.
Iz tega zazvidi vsakdo, kako ne-
sramno laze zopet „Soča", da je „Slo-
venec" priznal in obsodil Gregorčie-Pa-
jerjevo zvezo.
„Soča" pravi tudi, da je na to
zvezo sam nadškof vrgel svoji anathe-
ma. Tudi to ni res! Naš knezo-nadskof
je obsodil zvezo laških krščanskih so-
cijalcev s slovenskim liberalnim kluboni,
kateremu je predsedoval en Andrej Ga-
bršček, prodajalec in siritelj brezverskc
Svobodne misli, bogotajne Wahrmun-
dove brošure. oznanjevalec „enotnega
svetovnega nazora". ki naj bi nadoiue-
ščal sedanje katoliško naziranje.
Le med Faiduttijevci in slovenskimi
Mberalci je bila celo pisana pogodba;
zato je mogel „anathema" le te zadeti,
a ne kluba Slovenske ljudske stranke,
ki je v „Gorici" javno zanikal vsako
zvezo z liberalnimi Lalii ter proglasil
vsakega za lažnika in obrekovalca, ki
tr<Ji, da je ali da  je  bila   kaka   zveza
med (iregorčičevo stranko in med laškimi
liberalci.
•*
* *
Ta velika laž o Gregorčič Pajurjevi
zvezi bo služila „Soči" pri sedanjih de-
želnozborskih volitvah kot glavno agi-
tacijsko orožje. Ko smo „Sočo" ponovno
pozvali, naj se tisti, ki trdi. eksistenco
te zveze, podpiše, da mu zalučamo v
obraz lažnika in obrekovalca, je mol-
čala kot tat v podstrešju; molčala je
tudi na naš poziv, naj imenuje osebo,
na katero se je sklicavala glede podalj-
sanja te zveze. Zdaj pa ima vendar
drzno čelo, da laže še naprej in da pravi
celö, da se morajo vršiti prihodnje de-
želnozborske volitve v znamenju boja
proti tej zvezi. Liberalna stranka se po-
taplja; rešilna bilka naj bo — laž o
(iregorčič-Pajerjevi zvezi. Kakor je baba
v ljudski pravljici še takrat, ko se je Že
potapljala, migala s prsti ter trdila še
vedno svojo, tako bo tudi „Soča" vedno
in vedno trdila, da ta zveza eksistira. Z
novim dežclnim redom, s polomom de-
želnih financ si politiški sleparji ne
upajo več kmeta slepiti; zdaj bodo stra-
šili po deželi z Gregorčič-Pajerjevo
zvezo, zdaj bodo begali in slepili Ijud-
stvo s „strašnirni posledicami" te zveze.
Gabrščekovi napredni liberalci in Fran-
kovi liberalci v učiteljskih suknjah bodo
trobili v isti rog. Naravne posledice slo-
venske manjšine v deželnem zboru in
odboru bodo razkričavali za posledice
zlagane Gregorčič - Pajerjeve zveze. Da
nam reže kruh laška večina v dežel-
nem zboru in odboru in da skrbi ta
večina najprej zase, je znano in pri-
znano. V prejšnjih letih je priznavala
tudi „Soča", da so naši nevspehi po-
sledica laške večine v deželnem zboru.
Tako je n. pr. pisala: Italijani so edini
krivi, da Slovenci ne moremo doseči ni-
česar, ker imajo v deželnem zboru ve-
čino in so prav odločno proti vsaki slo-
venski zahtevi. Tako in slično so še ne-
davno pisali in na shodih govorili. Se-
veda so zdaj pozabili. kaj so prej trdili;
zdaj potrebujejo agitacijskega orožja in
delajo za naše nevspehe odgovorno Gre-
gorčič-Pajerjevo zvezo, katere ni in nik-
dar ni bilo. Nesramni slepilci!
SlavnosI v Mirnu.
Nebo je žugalo v soboto in tudi v
nedeljo zjutraj. da namoci naše dežja
potrcbna polja. Prizaneslo je pa v to-
liko, da se je mogla mircnska slavnost
nemoteno izvršiti do konca. Naj nam
bode dovoljeno, da v kratkih potezah
podamo sliko cele slavnosti.
Sprejem.
Ob mirenskein pokopališču je bil
postavljen slavolok. ob katerein se je
zbralo v nedeljo zjutraj do 1000 oseb,
ki so prisostvovale sprejemu zunanjih
gostov, telovadcev in pa drugih drustev.
Zunanjim gostom so mircnska dekleta
v narodni noši pripela šopke. Ko so
dosli gostje iz (jorice: „Kat. del. društvo"
z zastavo, „Skalnica" z zastavo, „Kat.
br. druStvo" z Bilj z zastavo, telovadci
iz ^t. Andreža. Podgore, iz St. I;erjana
in drugi. je pozdravil gosle predsednik
„Kat. del. drustva" v Mirnu gospod L.
^pacapan v lepih besedah, nakar je
zaoril trikratni živio na goste. Za njim
je pozdravil mnozico župan tnirenski  g.
Scilettari ter rekel. da ima cast
pozdraviti tujce v svoji občini, ki so
prišli počastit redko slavnost. Potem je
še govoril domači preČ. g. župnik Ivan
Kojet, ki je rekel, dajedanašnja slav-
nost velikega pomena za Mirence.
Prvaška godba je zasvirala „Hej Slo-
vani", nakar se je uredil
sprevod,
ki je bil res lep. Na čelu sprevoda so
jahali na konjih 3 štandrežki „Orli" za
njimi so korakali „Orli", okoli 100, po-
tem društva z zastavami, dekleta in
drugo občinstvo. Med pokanjem topičev
in sviranjem koračnic se je sprevod
začel pomikati skozi Miren, ki je bil
okrašen z zastavami. Mnogo ljudstva
pa je stalo ob strani ter delalo špalir.
Ko je prišel sprevod do pod Grada, se
je ljudstvo podalo na Grad k
sv. masi,
katero je daroval veleč. g. prof. dr.
Lenard iz Ljubljane, pred katero je
imel raz lece nagovor, v katerem je
orisal zgodovino vedno teptanega slo-
venskega naroda. Pri sv. maši sta stregla
dva „ Orla" v kroju, • pel pa je
mešani zbor iz Mirna, kateri zasluži
vse priznanje. Posebno lepi ženski gla-
sovi so se lepo razlegali po veličastni
cerkvi. Po maši so si izletniki ogledali
s prijaznega griča lepo goriško okolico.
Nato se je spet uredil sprevod ter se
podal k novozgrajenemu „DruŠtvenemu
Domu".
Blagoslovitev „Društvenega Doma".
Lepa velika zgradba „Čevljarske
zadruge" in „Društvenega Doma" se
vežeti in sta takorekoč ena hiša. „Društ-
veni Dom" je blagoslovil preč. g. župnik
Roj.ec. Po blagoslovu stopi g. župnik
na oder v veliki lepi in moderno na-
pravljeni dvorani z galerijo ter spre-
govori množici, ki se je gnetla, o po-
menu poslopja, ki se je zgradilo. Po-
slopje je namenjeno pouku in izobrazbi
naših mladih, kjer naj si iščejo in si
pridobe prave krščanske izgoje. ki je
dandanes neizogibno potrebna. Omeni
tudi, da se je zgradba zgradila v spo-
min 60-letnega vladanja Nj. Vel. cesarja.
Nato je spregovoril visokorodni gospod
dvorni svetnik grof Attems in Želel,
naj bi zgradba bila zavetišče kulturnega
razvitka ukaželjnih in naj bi odgovar-
jala namenu, za katerega je bila zgra-
jena. Župan g. Scalettari je tudi
spregovoril nekaj spodbudnih besed.
G. L. Špacapan je nato predlagal.
naj se odpošljeti brzojavki udanosti
presv. cesarju in pa našemu prevzvi-
Senemu knezonadškofu. kar se je z
burnim odobravanjem sprejelo. Zatem
se je pričel
mladeniški tecaj.
Prvi je govoril o skrbi za narasčaj
g. Fr. Krem žar m priporocal vsta-
navljanje iclovadnih odsekov ter skrb
za mlhdino. ki je sedaj izrofena po vec'ini
liberalncmu brezverskemu učiteljstvu,
ki se tu in tarn samo pohujšljivo
obnaža. Vzgledov. pravi, nimaino iskati
dalcč naokoli. Drugi je govoril g. Fr.
Terseglav iz Ljubljane o predmetu
„Krščanska ideja —¦- trdna vez nas'e
organi/.acije". X svojem govoru je pov-
darjal. naj bode nase življenje vseskozi
prešinjeno krsčanskega duha in zahte-
vajmo to o'd vsakega nasega pristaša.
Tretji je govoril   veleč. e. dr. Lenard
0   predmetu „Mladeniška organizacija in
protialkoholno  gibanje".   Priporocal   je
abstinenco kot edino sredstvo  za zbolj-
^anje naših   gmotnih   razmer.   —   Vsi
govori so bili spremljf.ni z odobravanjem.
Ena  ura  popoludne  je   bila,  ko se je
tečaj končal.
tevljarska zadruga.
Ta moderno urejena delavnica je
vzbudila veliko pozornosti. Velike so-
bane, kjer dela mnogo delavcev so bile
lepo pospravljene. Videli smo oddelek
zaloge čevljev, oddelek šivalnih stro-
jev, oddelek za blago itd. Uzoren red je
napravil jako dober utis na obisko-
valce, katerih so bile dvorane vedno
polne. V za to postavljeni razkazovalci
so nam kazali vse praktično delo na
strojih, na takozvanih čevljarskih „ška-
njih"in drugod. Razstava vsakovrstnih
čevljev je bila jako lepa. Yideli smo
najfinejše čevlje polegmočnih priprostih.
Bilo je uže 1 in pol pop., ko smo
se podali h kosilu v razne gostilne. ki
so še precej po ceni in toeno postregle.
Javna telovadba.
Krnalu po 3. uri so se jele velike
množice ljudstva pomikati proti „Društ-
venemu Domu" na lepo dvorišče. Kmalu
je bil obširen prostor obkrožen ljudstva.
Videli smo zbrane mnogo duhovščine med
njo veleč. mons. Lukežiča. dekana
preč. g. Pavletiča, župnike preč. gg.
Kokošarja. Kovačiča. itd.. nadalje
je počastil popol. slavnost državni po-
slanec preblagor. gosp. deželnosodni
svetnik Josip Fon. Videli smo še mnogo
drugih odličnih rodoljubov iz mesta in
oddaljenih krajev. Prišli so s Tolmin-
skega, s Cerkljanškega. s Kanalskega
in celo z Bovškega. nadalje mnoge ro-
doljubi s Komenskega. in celo Sveto-
ivančani so prišli. Cenilo se je 1500
oseb. Kmalu po 4. uri prikorakajo te-
lovadci na veselični prostor. katerih smo
našteli biizu 100. Rajalni pohod je bil lep.
enako proste vaje. Telovadba na orodju
je bila dovršena. Zlasti nekateri telo-
vadci so želi za njih težke in vrato-
lomne skoke obilo pohvale. Telovadbo
je vodil g. J e 1 o č n i k st. iz Ljubljane.
Posebno pozornost je vzbudil nastop mla-
dega naraščaja. Otroci od v do 14 let,
katerih je nastopilo 40, so gibc'no in
spretno izvajali proste vaje z zastavi-
cami.   Alladi   naraščaj   je   vodil g. J e-
1  o č n i k ml. iz Ljubljane.
Manifestacijski shod
je otvoril predsednik ..Kat. del. društva"
g. L. Spacapan s pozdravom na vse
goste. Zlasti je pozdravil dva Poljaka,
bogoslovca s Poznanjskera. ki sta se
mimogrede na potovanju udelezila ve-
selice. Nadalje je prečital brzojavne in
pismene pozdrave. od katerih omenjamo
le brzojav nasega prevzvisenega knezo-
nadskofa, katerega je poslal prec. gosp.
župniku Rojecu. in v katerem bodri
Mirence k nadaljevanju zapricetega dela
ter podtljuje vsem zbranim svoj blago-
slov. Nadalje pozdravi gosp. predsednik
domačega preč. g. župnika Rojeca. ki
je steber in dus'a vse mirenske organi-
zaeije. — Nato dobi besedo g. dr. Ant.
Brecelj. ki je govoril o drustveni or-
ganizaeiji, ki je $e precej močna na Go-
riskem. Krscanska organizacija je po-
trebna v današnjili dneh. ki je jez proti
razsirjenju l'beralizma na GoriSkem.
Vsak rodoljiib naj torej s čistim srcein
nodnira ü) oryanizririin      Mntn \n <mvn_
Zadnja je bila pied leti že modro upe-
ljana, pa onemogočii io je slov. libe-
ralni poslanec. Vzrok lamentacij „hdi-
nostinih" je torej ta bivši liberalni po-
slanec in zdaj needinost vse slov. dele-
gacije. Naj natoči torej že enkrat „I:di-
nost" lj'idstvu čistega vina.
In slednjič, zakaj toži „Kdinost"
pridno le o zatiranju slovenščine pri
našem dež. odboru ? 0 stokrat žalost-
nejšem položaju slovenščine pri dež.
odboru v Istri pa ravno tako pridno
molči! Saj je tudi v Istri večina prebi-
valstva slovanska! Kako pa izgleda po-
ročilo o delovanju tega dež. zbora? In
zakaj ni „Edin." niti povedala, v kakem
jeziku so storili obljubo slov. poslanci
tržaški? Hic Rhodus, hic salta.! —
Voülci, odprite oči! — Naši na-
sprotniki, agrarni liberalci, tuhtajo vse
mogoče spletke, kako bi nam škodovali.
Zrnožni so vsake iurnparije, samo da bi
našo moč oslabili in zmanjšali. Oči
obračajo proti nebu in se delajo zelo
pobožne kristjane, čeravno rned seboj niče-
sar ne verujejo, ne v sv. zakramente, ne v
posmrtno življenje in pravijo, da je do-
volj, če se grešnik spove svojemu Bogu...
Toda, volilci, ne dajte se begati! Ne pu-
stite, da bi vas zapeljali farizeji. Čujte,
kaj so pisali liberalci o vas, kmečki vo-
lilci. „Soča" in „SI. Narod" sta glasili
kranjskih in goriških liberalcev, torej
kar piše eden, drugi pritrdi. „Sl. Narod"
je pisal o kmečkih volilcih:
„Naše ljudstvo še ni zrelo za ni-
kako javno delovanje. Takemu ljudstvu
dati v roke splošno in enako volilno
pravico, je ravno tisto, kakor če bj se
dala otroku v roke puška".
„Kar danes naš kmet misli, ni za
nič!"
„V gospodarstvo se vtika naš kmet
z nevednostjo novorojenega deteta. Du-
ševna revščina našega kmeta je ne-
znosna; ne vidi nič, ne sliši nič, ne ob-
čuti nič, prav kakor hlod je, ki se po~
tem razreže".
„Naše kmečko ljudstvo je ostalo
surovo, nevednq in za vsak napredek
nesposobno".
„Naš kmet je kvečjemu polölovek".
„Naš kmet je hudobno otroče"
Gabršček je rekel na nekem social-
nodemokraškem shodu, da od kmeta
ni pričakovati slovenskemu
narodu rešitve.
Ali se bodo kmetje dali izrabljati
od takih agrarno-liberalnih psovalcev ?
JMenda ne ! Proč z liberalno-agrarnp in
brezversko stranko!
Časnikarsko sleparstvo. — Naši
čitatelji vedo predobro, da sta klub naših
poslancev in klub laških liberalnih po-
slancev — torej edino kompetentni kor-
poraciji v tem vprašanju — uradno iz-
javila, da „Gregorčič-Pajerjeve zveze"
ni in ni büo. Zliduh goriških Slovencev,
katerega infernalna zloba je izmislila to
„zvezo", je bil v našem listu že nešte-
tokrat pozvan, naj stopi na dan ?, do-
kazi za svoje podlo obrekovanje, naj se
podpiše, da rnu zabrusimo v obraz edino
zasluženi naslov lažnika in sleparja jav-
nega ranenja ter mu damo priliko, iskati
-si zadoščenja pri sodišču. Ali ta junak
moraine propalosti ne more podat naj-
manjšega dokaza za svoje laži, ne upa
s\ na dan s podpisom, arnpak za hrbtom
odgovornega urednika skrit ponavlja
zopet to svojo laž v četrtkovi „Soči"
seveda brez sledu kakega dokaza. S
takim časnikarskim banditorn je boj za
resnico nemožen. Taka podla taktika je
pa tudi —- upamo — v očeh ne le na-
-šega, ampak tudi liberalnega treznega
čitateljstva pristna— sarnoobsodba!
Požar. — V nedeljo je v Tr'riju pri
•St. Petru na Krasu pogorelo sedem po-
sestnikom vse, seno, žito, vozovi in tudi
nekaj prešičev.
Podivjan sin. — Štefan Gorkič iz
Vrtojbe je prišel te dni nekoliko pijan
domov. Ravno takrat pa sta se nekaj
prepirala njegov oče in njegova žena.
Stefan Gorkič, ki je stal koj na strani
žene zagnal se je v očeta ter ga.jetako
hudo vdaril, da-se je oče zgrudil natla
in je bil še pcecej ranjen. Zagovarjati
se bo moral pred   sodnijo.
Odlikovani delavci. Namestnik v
Trstu je podelil častno svetinjo za 40
letno zvesto službovanje delavcem že-
leznicc Petru KavčiČ,' Antonu Vidmar,
Tomažu Intihar v Gorici, Jakobu Dese-
bino v Tržiču in Mihi Černjava v Na-
brežini.
Našli so, kar so iskali. — Dunaj-
ski listi pišejo, da so bili Nemci v Po-
štorni prav pošteno natepeni. V Poštorni
na Nižjeavstrijskem živi namreč 3000
Čehov in le 128 Nemcev. V nedeljo so
priredili tam Čehi sokolsko slavnost. Da
bi to slavnost preprečili, prišlo je v Po-
štorno ta dan kakih 700 Nemcev, ki so
Čehe izzivali. Če so jih torej dobili
Nemci po grbi se jim prav godi, kajti
našli so, kar so iskali.
Stanje letine na Primorskem. —
Poljedelsko ministerstvo je objavilo to
le poročilo o stanju letine sredi me-
seca avgusta na Primorskem. Pridelek
žita je srednje dober. Ječmen je dober
in se ga je pridelalo Se precej. Koruza
kaže v Istri dobro, ravno tako tudi po
nekaterih kraških občinah. Zgodrijcga
krompirja se je pridelalo mnogoinprav
dobro kaže tudi kasni krompir. Druga
košnja detelje ni bila dobra. Pridelek
otave ne bode preveč obilen. Vremenske
razmere v prvi polovici meseca julija
so jako slabo vplivale na trtni pride-
lek; po raznih krajih so nastalu trtne
bolezni in po nekod ne bodo pridclali
niti polovice vina, kakor so se nadejali.
Po nekod obeta biti pa vendar le prav
dobra vinska Ietina. V Istri kaže isto
tako dobra Ietina.
Na Goriškem se je pridelalo mnogo
zgodnjega sadja; tudi jabolk in orehov
bode mnogo. Kostanj obeta dobro po-
sebno glede množine. Tudi mandeljniso
dobro obrodili, posebno po Istri. Oljki
je škodovala suša; vzlic temu se ven-
darle smatra njen pridelek kot dober.
Obsojeni Mazzinijanci. — V Trstu
se je vršila v petek in soboto kazenska
obravnava proti 24 Mazzinijancem ali
irredentovcem, kar je vse eno. Toženi
so bili radi snovanja tajnega društva.
Obsojeni so pa bili radi vdeležitve na
tajnem društvu in sicer na različne
kazni. Nekateri na 1 mesečni zapor,
drugi na 3 tedenski in 2 tedenski za-
por ; drugi zopet na globe od 50 do 30
kron. Med obsojenci se nahajajo tudi
in sicer 26 letni Jožef Spacapan z Go-
rice, ki je dobil 2 tedna zapc:., Ma-
grim iz Gradeža, ki je dobil 3 tedne za-
pora, Stekina iz Muše je bil obsojcn na
50 K globe.
Znižanje cene cementu. — Ker se
je odpravil cementov kartel in je na-
stalo zadnji čas mnogo novih cement-
nih tovarn, so cene cementu zadnji čas,
znatno padle. V Trstu in Ljubljani je
padla cena do 150 kron pri vagonu.
Dež. — V nedeljo proti večeru do-
bili smo tudi v Gorici dež, katerega
smo prav težko pričakovali. Prišel je
prav mirno okolo 7. ure in je padal
% ure. Potem je prenehal. Okolo 10l/2
ure pa se je zopet povrnil in je padal
do zora. Padal pa ni samo v Gorici in
bližnji okolici, marveč širom celedežele,
V Trstu so pa imeli v nedeljo več tako
močnih zalivov, da je bil za nekaj časa
ustavljen celo tramvajski promet.
Pogozdovanje v naši deželi. — Iz
poročila komisije za pogozdovanje Krasa
na Goriškem in GradiSčanskem posna-
merno, da je bilo v minolem letu po-
gozdenega 84.78 hektarjev golega sveta.
Nasajenih je bilo dreves 658,100 in po-
leg tega se je še porabilo 37 kg se-
mena. Potrošilo se je v ta namen 5.730
K. Nadalje se je nasadilo naknadno p,o
že pogozdenem prostoru 1,701.500 dre-
vesc in posejalo se je 280 kg semena.
Stroški so znašali 16.305 K.
O reškem  roparskem morilcu. —
Roparski morilec, katerega so, kakor
smo že poročali prijeli v Curihu, se ne
kliče ne Orlov ne Friedvenko, marveč
Simon Svirski. Tako  je priznal te dni
sam in je rekel, da je bil rojen meseca
novembra 1889 v Jekaterinoslavi na
Ruskem. Priznal tudi, da je on umoril
bančnega odbornika Miloš-a. V kovčegu,
katerega je imel spravljenega na želez-
niški postaji v Curihu so našli 12.000 K.
Vabilo k veselici, kateri priredi
„Kat. slov. izobr. društvoa v Solkanu na
vrtu g. župana Anton-a Mozetič, v ne-
deljo dne 29. t. m. Začetek ob 4. uri
popoldne. Vspored prihodnjič.
Vabilo k veselici. katero priredi
„Katoliško slov. lzobraž. društvo" v
Desklah dne 29. t. m. na dvorišču g.
velepos. Fr. Kodelja. Vspored prihodnjič.
Grozua eksplozija v plinarni. V
nedeljo popoludne se je v incstni pli-
narni v Zenevi pripetila silna eksplo-
zicija. fin kilometer na okoli so bile,
razbite vse šipe. Do 8. ure zvečer so
spravili iz razvalin 7 mrličev in ^15
ranjencev. Poslopje je popolnoma raz-
dejano.
Gospodarske uesti.
Peronospora. — Peronospora bode
letos napravila mnogo škode tudi pri
nas, posebno pa na Vipavskem in v
Brdih, manj pa na Krasu. Razun pero-
nospore se je prikazaia na jagodah še,
neka druga bolezen. Jagode so začele
namreč pokati in se suše. Hujše pa kot
pri nas je peronospora na Ogerskem. Ni-
žjeavstrijskem in Štajerskem škodila.
Vinska Ietina v imenovanih deželah ne
kaže dobro. Vinogradniki niso namrečle-
tos tam škropili, ker so se nadejali, da ne
bode peronospore, kakor je ni bilo v
prejšnih dveh letih. ^o dokazuje, da je
škropljenje brezpogojno potrebno in da
se prej   ali  slej kesa oni, ki je opusti.
„Soseda Razumnika prasiöereja",
ki jo je c. kr. kmetijska družba kranjska
izdala poprof.dr.L Steuertuv nemškem
spisu 1. 1904. kot IV. zvezek svoie
„Kmetijske knjižnice" v slovenskem. od
družbenega ravnatelja Gustava Pirca
prirejenem prevodu, je že zdavnaj pošla
ter je zato družba ravnokar priskrbela
drugo izdajo. Besedilo je ostalo neizpre-
menjeno, pač pa je dodan pregled vse-
bine po abecednem redu, ki bo vsakte-
remu dobrodošel. ki išče v sicer kratkem,
a glede vsebine obširnem navodilu za
umno prasičerejo odgovor na kako vpra-
§anje, tičoče se praktične prasičereje.
Povsodi je zapaziti dober sad, ki ga
rode zlasti nauki soseda Razumnika, in
tudi naši gospodarji vedno bolj spozna-
vajo resnico dr. L, Steuertovega gesla:
Srečo v kmetijstvu dela razum. Knjigo
„Soseda Razumnika prasičereja4', ki je
oprernljena z mnogimi podobami, dobi-
vajo družbeni udje po 1 K s poštnino
vred (denar je naprej poslati), za neude
in v knjigotržništvu pa stane 1 K 10 h
brez poštnine.
DrobMnice.
Iz obupa. Ob pol 11. se je med mašo
v cerkvi sv. Štefana na Dunaju približal
altarju neki moški. Skoro nato je bilo sli-
šati, da je padel na tla trd predmet. Na
to so konstatirali, da je mož vrgel ka-
men v Marijino sliko na oltarju. Poli-
cija ga je aretirala ter dognala, da se
piše Juri Schindelmayer. Aretovanec je
rekel, da je brez posla in brez kruha.
Zato je izvršil dejanje, da bi prišel v
zapor, kjervsajne bo poginil od lakote.
Marijina slika je vredna 30.000 K, škode
na njej je 500 K.
240.000  kg   kruha  na dan bo
pekla budimpeštanska mestna pekarna,
ki bo začela delovati 24. t. m. Namen
te pekarne je prisiliti peke, da bi pro-
dajali kruh bolj po ceni. Pekovski moj-
stri so zahtevali, da bi se pekel v
mestni pekarni samo črn kruh, sicer da
štrajkajo.
Hišna preiskava pri ruskem pisa-
telju grofu TolstoJ-u. — Minule dni se
je vršila pri grofu To!stoj-u hišna pre-
iskava.   Aretirali   so   njegovega tajnika
Gusceva, ker je širil med ljudstvo pre-
povedane spise Tolstojeve.
siovenskl učni Jezik na praški
univerzi. Akademični senat češke uni-
verze v Pragi je eklenil, da se bode na
tej univerzi poučavaio tudi v sloven-
skem jeziku. Ko se bode ^tanovilo
vseučilišče v Ljubljani, premestijo tt ^(\.
delke v Ljubljano.
Kollfeo dobi Evropa od ameriških
izseljencev. — V Zjedinjenih državah
živi približno 15 milijonov evropskih
izseljencev. Ti pošljejo na leto svojim
sorodnikom in rojakom okolo ene mi-
lijarde mark. Največ ameriškega denarja
dobe Italijani. katerih je v Ameriki nad
dva milijona. Avstrijci pošljejo letno
260 milijonov, Angleži in Rusi 100 mi-
lijonov in Nemci 60 milijonov mark.
Zanimive številke. — Piva se je
navarilo na Avstrijskem leta 1908 nekaj
nad 20 milijonov hektolitrov, 340.000 hi
manj nego 1. 1907. Kot vzrok tega naza-
dovanja se imenuje dobra vinska in
sadna Ietina ter pivni bojkot v alpskih
in čeških deželah. Poročilo tobačne režije
za 1. 1908 pa je hujše, ker pravi, da se
je porabiio za 6% več tobaka, ko prejš-
nje leto, ali pa, da se je potrošilo za
14 milijonov kron več za tobak ko
1.  1907.
Koliko velja vojaštvo ? — Izdatki
za vojaštvo so določeni za to leto v
posameznih državah takole: Angleška
1532 mil. K, Nemčija 1452.2 mil. K, Ru-
sija 1348,4 mil. K. Zjedinjene države
1158 mil. K, Francija 1115 mil. K, Av-
strija 541 mil. K, Italija 443 mil. K in
Japonsko 402,6 mil. K. V celoti pogoltne
torej vojaštvo teh 8 držav nad 8000 mi-
lijonov kron!
Dobiček od  prometa  s tujci. —
Statistiki so izračunali. da samo Ame-
rikanci. ki prihajajo vsako ieto v Ev-
ropo, puščajo v deželah. ki jih obisku-
jejo, 500 do 600 milijonov. Angleško
n. pr. poseča vsako reto okolu 60.000
Amerikancev, ki potrosijo okroglo 100
milijonov. Velik del dobička od prometa
s tujci ima Švica radi svojih naravnih
lepot Na leto poseča ^vico okolu pol
milijona tujcev. Svicarski hotelijerji,
trgovci, voditelji in železnice zaslužijo
samo od 90.0(/0 Angležev, ki prihajajo
v deželo, okroglo 90 mil. kron. Ogromne
svote dobiva od prometa s tujci tudi
Riviera, ki jo obiskuje na leto glasom
podatkov nekega francoskega statistika
okolu 270.000 tujcev, ki so seveda vsi
premožni ljudje, in ker vsak teh po-
trosi povprečno vsaj 1000 kron, selahko
izračuna, da zasluži južna Francoska
samo od tujcev 270 milijonov na leto,
ako ne še več.
Pameten zakon. — Pred nekaj Ca-
som je razpravljal angležki parlament
o velikem zlu, ki ga- prizadevajo ljud-
stvu krčme, ker uničujejo narodovo pre-
rnoženje in zdravje obiskovalcev. Končno
je bila sprejeta postava, da se zapro
vse one gostilne, ki niso potrebne. Ka-
kor pravijo, bo vsled tega zaprtih kakih
20.000 gostiln, kar gotovo ne bo v škodo
angleškemu ljudstvu.
Mačka vgrizla šest oseb. — V ob-
čini Vasad (županija Bihar) je neka stekla
mačka vgrizla pet žensk in enega moškega.
Z veliko težavo se je posrečilo zbesnelo
mačko ubiti. Ugrizle osebe so poslali v
Pasteurjev zavod v Budimpešto; vendar
je malo nade, da bi jih rešili, ker je
stekla žival nekatere njih naravnost
razmesarila.
Loterijske Stevilke.
21, avgusta.
Dunaj......26    59    23   54   40
Gradec......4    41    88   57   30
Rojaki!
hupujte narodni tiolBh
Jolshega Doma".
ril državni poslandc gosp. J. Fon, ki je
rekel, da ni imel nainena govoriti, a ker
so ga k besedi pozvali. pove. kako te-
žaven boj bijejo slovenski državni po-
slanci proti Bienerthovi vladi, ki je ho-
tela prodati madjraskim oderuhom bo-
sanske kmete. Vsak rodoljuben in pa-
meten Slovenec se mora iz srca veseliti
tega boja, le nekdo na Goriškem se tega
ne veseli, in ta je tista umazana cunja
v Gosposki ulici, ki vse oblaja, kar njej
ne diši. Mi sicer — pravi — se zato
nič ne zmenimo ter bodemo i nadalje
korakali po dosedanji poti, naj bode pa to
prav ali ne cunji, Nemcem. Lahom ali pa
tudi vladi. Boj bodemo vodili za naše
kmečko ljudstvo. — Nato je govoril g.
dr. Jos. Dermastia o zmagujoči
krščanski ideji. ki prodira na vseh kon-
cih in krajih Slovenije in države. Boj in
sicer skrajni boj brezverstvu in pohuj-
ševalcem našega naroda, naše mladine,
naše Slovenije. — Zatem je govoril v
poljskem jeziku Poljak semeniščnik, ki
ga neizrečeno veseli, da se dobe tudi
na jugu države Slovani, ki vodijo trd
boj proti nemški državni nadvladi, ka-
tera kruto zatira Poljake na Poznanj-
skem.
Nastop pevskih zborov, tombola in
prosta zabava.
Nato se je vrstilo petje pevskih
zborov. Prvi je nastopil moški zbor iz
Kronberga pod vodstvom preč. g. vikarja
V. Vodopivca. Drugi je nastopil moški
zbor iz Sv. Lucije pod vodstvom g. o r-
ganista. Tretji mešani zbor iz Dorn-
berga pod vodstvom g. organista S a k-
sida. Četrti moški zbor iz Grgarja pod
vodstvom g. nadučitelja Vodopivca.
Peti moški zbor iz Ajševice pod vod-
stvom gosp. nadučitelja Li kar ja. Šesti
mešani zbor iz Bilj pod vodstvom gosp.
organista Silica. Sedmi je nastopil
veliki mešani zbor iz Rupe, Mirna in
Orehovelj pod vodstvom organista g.
Vuka. — Peli so lepo, kar je
pričalo vedno ploskanje. Nekateri mo-
ski zbori se ponašajo z izvrstnimi
pevskimi močmi. — Zatem se je začela
javna tombola. Činkvino je dobil neki
gosp. orožnik v Mirnu, tombolo sta do-
bila pa dva dečka iz Mirna. — Ko se
je tombola končala, so se jeli zbi-
rati črni oblaki nad veseličnim pro-
storom, ki so stresli iz sebe nekaj ka-
pelj dežja. Zunanii gostje so jeli odha-
jati, medtem ko smo se mi podali v
društveno dvorano. Na odru je nastopil
s svojirn mladim in številnim otro-
škim dekliškim pevskim zborom gosp.
kaplan Drašček. Deklice so pele štiri-
glasno krasno razne pesmi. Vmes pa je
svirala prvaška godba.
Vsa slavnost je minula mirno. Red
uzoren. .Priredba dobro izvedena, kar je
v cast prirediteljem.
Dopisi.
Tolminska okolica. — Čudno se
mi vendar zdi, da ni nihče omenil v
Vašem cenjenem listu volilnega shoda,
ki ga je imel „neodvisni" in „samo-
stojni" liberalni kandidat za deželni
zbor trgovec Jos. Vrtovec v Tolminu
na javnem trgu dne 15. avgusta. Ta
dan je namreč priredilo liberalno „Pro-
stovoljno gasilno dr." javno tombolo in
seveda tudi neizogibni pies. Kakor hitro
je bila tombola opravljena, je zopet
zatrobil neki gasilec na-rog, ljudje so
se začeli spogledovati, češ: kaj bo to ?
in glej čudo, na odrir smo imeli cast
videti „neodvisnega" in „samostojnega"
kandidata Vrtovca, ki je dajal z rokami
znamenje, naj se mu prib'izajo ljudje.
Ko so prišli ljudje bliže — je bila to
čudna mesarica: otroci, žensker tnožje,
je povedal, da se bo vršil volivni shod
in predlagal predsednikom nekega Bre-
šana, kateri ima to cast pri vseh libe-
ralnih, „agrarnih in „neodvisnih" sho-
dih. Predlog obvelja. Nato dobi besedo
Vrtovec, ki začne nekaj kvasiti o dežel-
nem zboru, o obstrukciji, o njegovi „sa-
mostojni" in neodvisni kandidaturi, po-
-_«   w:*:   ..Au.du.i.,«
memo" plačatto(i), se zagnal v naše
poslance. in pri tern gledal, kako se mu
izgubljajo poslušalci izpred nosa, potem
ga je nadlegoval se neki „zli duh" (ka-
terega naj blagovoli g. kandidat pri
svojem drugem shodu imenovati. da
bodo vedeli ljudje zanj); in ko je še
povedal, da je delal 20 let za druge in
da bo zdaj sam zase (smeh med po-
slusalci) ter da nima najmanjsega
greha na vesti, da je čist kot solncena
nebu. je prenehal govoriti. Nato je še
predsednik povedal nekaj puhlih „So-
činih" fraz — toda tačas je bilo le še
nekaj poslušalcev. ker so se drugi veči-
noma že poprej poizgubili in z njimi tudi
jaz. Potem pa ne vem, kako se je kon-
čala ta ceremonija.
Naj pripomnim nekaj k temu. Ker
se le ni hotel spomniti Vrtovčev š.ef
Gaberšček na njegovo 30 letno delo-
vanje, ga je ta sam opozoril s svojo
kandidaturo. Bomo videli, koliko časa
bo „samostojen" in „neodvisen!" Nje-
gove besede o „primernih" učiteljskih
plačah so pač že nesramne! Kmetu po-
magajte najprej, potem šele drugim sta-
novom! On je na robu prepada. Če bi
imel kmet dohodke. katere imajo uči-
telji, bi bil drugi gospod kakor je zdaj.
Sicer ne verujem, da bi bil kateri kmet
tako neumen, da bi glasoval za Vrtövca,
ki bo delal, ako bo izvoljen, le „sam
z a s e". Pripomniti je treba, da je bil
poprej učitelj. sedaj je pa trgovec —
torej bo delal za u čit el j stvo,
trgovce inkrčmarje. 'Kniet mu
bo deveta briga! Mi kmetje pa
bomo volili može, ki imajo srce za
kmeta, ki poznajo njegove težnje, ki
bodo delali za ljudstvo in ne
sami zase kot obljubuje Vrtovec.,,
Kmet.
Politicni pregled.
Ministerski predsednik baron Bienerth
je  bil   v  nedeljo vsprejet od cesarja ,v.
Išlu na  avdjenci,   ki je trajala tri ure,
Cesar ga je povabil na kosilo.
Ministerske konference.
Ožji ministerski odsek se je pričel
posvetovati o spravnih konferencah Če-
hov in Nemcev. Vrše se najbrže na Du-
naju po linškem shodu nemških svo-
bodomiselnih strank. Vlada dela z vsem
naporom, da izvede zahteve „Slovanske
Enote".
Gros Aerenthal pri cesarju.
V   soboto  je cesar vsprejel grofa
Aerenthal-a v  avdijenciji,   ki je trajala
delj časa;  grof Aerenthal  je  bil orhe-
njeni dan pri cesarju na obedu.
Novi davčni načrti.
V  finančnem   ministerstvu se tru-
dijo   z   novimi   načrti   glede   uvedenja
novih  davkov. Misli  se  pred vsem na
povišanje  osebno-dohodninskega davka
v višjih stopinjah.
Misli se potem na povišanje pri-
stojbin, ki so pa Že itak previsoke.
Dalje se pečajo z idejo davka naluksus,
ki bi zadel one, ki imajo lastne ekvipaže
in avtomobile ter več služabnikov.
Italijanski polkovnik— avstrijski
vohun.
Zaveznici Avstrija in Italija sta
d;uga proti drugi tako „zaupni", da vi-
dita v vsaki nepoznani osebi, ki pre-
stopi mejo in si jo nekoliko ogleduje
— nevarnega vohuna.
Tako so prijeli italijanski karabi-
nijeri med Arnpezzom in Cadorom na
avstrijsko-italijanski meji nekega turista,
ki se je v gladki italijanščini prijazno
razgovarjal z italijanskimi vojaki ter
jim plačal tudi za piti.
Ko se je dotični turist legitimiral,
skazalo se je, da ni bil ta namišljeni
nevarni avs'r:jski ogleduh nikdo drugi
nego italijanski polkovnik — Viljem
Calmazzi, katerega so seveda precej
izpustili.
Na sirškem vre.
Postopanje  sedanjega grškega ka-
^'""to     Dolli    xr    lrrü^am;l?om   v/nročaniii    if»
neizrečeno razburilo grško javnost. Grška
vlada zabrunjuje grškemu časopisju ba-
viti se s tern vprašanjem in ravno tako se
na brzojavnih uradih sekvestrirajo br-
zojaVke namenjene v inozemstvo, ki se
pečajo z notranjim političnim položajem
na Grškem. Posebno velika nezadovolj-
nost vlada med grškimi častniki. Ti ne
zahtevajo samo odstopa sedanjega mi-
nisterstva, marveč oni hočejo, da se se-
danji grški kralj in prestolonaslednik
odpovesta kroni na korist kneza Jurija,
sina Konstantinovega.    ,
Ponesrečen splošni štrajk na Švedskem.
Splošni štrajk na Švedskem je
popolnoma ponesrečil. Delavci se vra-
čajo na deio, ne da bi bili kaj dosegli,
Prisilila jih je k temu beda. Organiza-
ciji štrajka je namreč denar popolnoma
pošel, tako, da ni imela več s čim pod-
pirati štrajkujočih delavcev.
Drobne politične vesti.
Poljski list „Gazeta Narodowa"
piše, da so vesti o preosnovi Bienerth-
ovega kabineta povsem osnovane. —
Pogajanja med vlado in Čehi se prično
prve dni septembra. Prihodnji teden
odpotuje v Prago poljedelski minister
dr. Bras, da prične tozadevna pogajanja.
Ministerski predsednik baron Bienerth
je sklical konferenco za pogajanja s
Čehi na dan 4. septembra. Ako bodo
pogajanja vspela, bo češki deželni zbor
sklican za 13. septembra. — V diplo-
matičnih krogih se govori, da si zaščitne
vlasti razdele otok Kreto med seboj in
da bodo Turčijo za to odškodovale. —
Iz Cetinja poročajo, da sevviadnih kro-
gih potrjuje, da pride ruska carska
dvojica ob priliki poseta v Italiji tudi
na Cetinje.
Domače in razne vesti.
Voiilni   imenik   v.eleposestnikov.
Včerajšnji uradni list „Osservatore Tri-
estino" je objavil voiilni imenik veli-
kega posestva za volitev v deželni zbor
poknežene grofije goriške in gradiščan-
ske, ki se bo vršila dne 30. oziroma
31. oktobra 1909.
Pritožbe radi vpisa neimajočih vo-
lilne pravice ali nevpisa volilno pravico
imajočih oseb je vložiti na c kr. na-
mestništvo v Trstu tekom neprestop-
nega roka 14 dni, začenši z dnem ob-
jave omenjenega namestnistvenega raz-
glasa. Po preteku tega roka vložene pri-
tožbe se zavrnejo kakor zakasnjene.
f Umrl je dne 21. t. m. v Ljubljani
goriški bogoslovec Al o j zij Tavzel'j.
Pogreb se je vršil ob lepo številni ude-
ležbi v nedeljo 22. t. m. Kolege bogo-
slovce za tržaško škofijo sta zastopala
bogoslovca V. Mihelič in A. Nartnik, ki
sta obenem azistirala; bogoslovce go-
riške nadškofije sta zastopala bogo-
slovca V. Bele in A. Filipič. — Vsi, ki
so pokojnika poznali, so ga s težkim
srcem spremljali k zadnjem počitku;
bil je nadebuden in vedno jako vesel
in živahen mladenič. V grob ga je spra-
vila sušica, ki ga je mučila leto časa;
v lanskih počitnicah se je dvakrat hudo
prehladil in od takratje neprestano bo-
lehal. — R. I. P.
Vojaška vest. — V soboto je pri-
šel v Gorico 7. lovski bataljon s Ka-
nala. Ostal je tukaj do danes. Jutri pa
odpotuje za drugim vojaštvom na Kras.
Pasji dnevi in „Soča". Ravnokar
minuli pasji dnevi so jako hudo vpli-
vali na „Sočo". Revice se je polotilo
nevarno bljuvanje. Izbljuvala je vse
polno nesnrge. Med drugim tudi tole:
„Toda izmed klerikalnih kandidatov
(namreč pri zadnjih deželnozborskih vo-
litvah) je bil jeden preveč izvoljen, in
sicer prof. Berbuč v goriški okolici".
Pri teh besedah pa se je k njeni sreči
ustavilo bljuvanje. Ako bi namreč še
naprej bljuvala, spravila bi morebiti na
dan nesnago, ki bi nam bila mogoče po-
jasnila to, kar ni bilo pojasnjeno na znani
porotni obravnavi v Celovcu, in sicer kdo
ip 7^Urivil nnn arsln zmoto ori Stevilieniu
glasov prve volitve v skupini kmečkih
občin v goriški okolici, ki bi bila kinalu
pomagala k dosegi namcna Gabršče-
kovega, da ne bi bil izvoljen prof. Ber-
buč. Zdravniki špecijalisti pravijo, da
bi bilo bljuvanje te nesnage združeno
s takimi bolečinami, da bi „Soča" vsled
njih rnorala crkniti. No, mnogo škode
bi he bilo, kajti jokali bi po njej le ne-
kateri malopridneži in pa nje gospodar.
Zato je pa popolnoma umljivo, da je
(iabršček ves srečen sedaj, ko so mi-
nuli pasji dnevi.
Proti tiskanemu poročilu o raz-
pravah v nasem dež. zboru v zadnjem
zasedanju je prinesla „Hdinost" ostro
grajo, in sicer zarad naslova in kazala,
ker sta pisana samo laški. Mi to grajo
popolnoma odobrujemo, a'ne moremo
molčati pa h komentarju, kateri je do-
dan oni graji, in iz katerega je lehko
razvideti, da ni gospodu piscu toliko na
tern prestopku proti ravnopravnosti slo-
venščine, kakor na priliki, da je mogel
namenoma mahniti po naši stranki in'
nekoliko poagitirati (volitve se bližajo!)
za koristolovnega zaveznika v Gosposki
ulici. On pravi namreč, da ga prijemlje
sveta jeza, ko čita, kako se je tratil
dragocen čas samo zaradi trme par ljudi,
da se mu studi počenjanje obstrukcijo-
nistov z deželnim glavarjem na čelu in
da se mu duša vspenja ogorčenja, ko
Čita razkaz brezštevilnih prošenj in pred-
logov raznih občin i. t. d., kateri so
ostali nerešeni vslcd obstrukcije.
Mi pa odkrito povemo, da nam
„Edinostina" sveta jeza, ves stud in vse
ogorčenje ni vzbudilo najmanjsega so-
čutja, pač pa se nam je želodec obra-
čal čitajočim te svetohlinske pojave grde
tartiferije. „Edinostina" „trma par ljudi"
let! seveda — četudi ne imenoma —
na slovenski strani na naše poslance,
in ta insinuacija je najgrše zavijanje
resnice. Trma ni bila pri naših poslan-
cih, pač pa pri Gab., ki se je kapriciral,
da zleze s pomočjo dr. Frank, in dr.
Faid. v dežel. odbor. Saj je že več me-
secev prej napovedal v „SoČi": Dežel.
zbor bo tak kot ga hočemo mi (dostav-
ljamo mi: Andrej Veliki!), ali ga pa ne
bo. Ali ni to žuganje izraz pristne trme?
Ali ni to jasen dokaz, da bi bil Gab.,
če bi slučajno ne bil zlezel po Franko-
vom in Faiduttijevem hrbtu do večine,
posegel ravno po tisti obstrukciji, nad
katero „Edinost" toliko solz pretaka?
In kako pravico je imel Gab. do'TTez.
odborništva? Saj je bil zastopnik pe-
ščice slov. tržanov, naši poslanci pa ve-
čine našega kmečkega ljudstva, in to
tvori menda ogromno večino slov. pre-
bivalstva na Goriškern! Ako so se torej
naši poslanci zatekli k edinemu sred-
stvu, katero jim je bilo še na razpo-
lago, ako so se pridružili obstrukciji
laških liberalcev, so naredili le svojo
dolžnost, ker so naše kmečko ljudstvo
obvarovali, da mu ni prišel v dež. od-
bor vse razdirajoči in uničujoči element,
ki nosi ime And. Gab. Obstrukcija od
naše strani in nedelavnost dež. zbora
ste le posledici trme Gabrščekove. In
„Edinost", ki zvrača krivdo na posle-
dico namesto na povod, ravna ravno
tako krivo kakor oni, ki se huduje na
soseda, da ga je motil v spanju, kriče
po pomoči, ko so ga tatovi napadli.
In zopet moramo povedati „fcdi-
nosti", da je več kot prozorno, zakaj
tako neutrudljivo brska po agendah na-
Šega dež. odbora? Namena nima dru-
gega, nego zvračati vse prestopke laškc
večine zoper ravnopravnost našega je-
zika na rovaš naših poslancev. Blazno
je, delati naše poslance, ki so v vedni
manjšini, odgovorne za krivice, katere
dela našemu jeziku laška večina. Ali
ne bo nehala „Edinost" čudežev zahte-
vati od naših poslancev? Vse javkanje
o zapostavljanju našejga jezika je otročje
„farbanje" javnega mnenja. Dokler ni-
mamo Slovenci večine — in kako bi
mogli priti do nje> smo že dovolj pi-
sali — so Lahi gospodarji. Omejiti laško
prepotenco brez slovenske večine bi
mogla le slov. skupna (vseh slov. po-
slancev)   obstrukcija   ali   abstinencija.
Svqji k svojim!
Staromana narodna tvrdka:
Anton Iv. Fecenho
GOP'^A, ultoa Jos. Verdi 26,
^ostreže pošteno in točno s ppistnimi be-
limi in črnimi vini iz lastnih in drugih
priznanih vinogradov; potem s pylzenj-
skim pivom wprazdroju iz sloveče češke
„Meščanske pivovarne", in izbornim proti-
vinskim pivom iz pivovarne kneza
Schwarzenberga v Protivinu na Češkem,
in sicer v sodčekih in steklenicah ; z do-
maöim pristnim tropinovcera I. vrste,
lastneg-a pridelka v stekienicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja
po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske
države v sodih od 56 lit. naprej franko
go risk a postaja.
Cene zmerne.
Novodošlo blago za
NflSTOPNO SEZONO
se vdobi po zmernih cenah
v delavriici in trgovini z  gotovimi
krojaški mojster in trgovec
v G o r i c i Tržaška nlica \\w. 16
(v lastni hiši).
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla
ravnokar velika množina raznovrst-
nega blaga kakovosti iz avstrijskih
In   angležkih   tovaren   najrazličnejMh
za vsaki stan.
Proda se
oprava za prodajalnieo ma-
nufakturnega ali pa špece-
rijskega blaga. — Kje, pove
gospod Te dor Hribar v
Gosposki uliei. ali pa nase
uredništvo.
Pozor krčmarji!
Kadar kiipujete viuo ali rakijo ali ob času zore-
nja grozdja, se Vara priporočam. Stanujem v Po-
reču že mnogo let ir, poznam popolnoma tukajšne
razmera g-lede ilobrih in maiij dobrili vin in
se zatorej priporočam vsem krčmarjern, naj se za-
nesljivo obračajo name pismeno ali ustmeno, ker
posredujem v vseh razrnerah.
Martin Sreboht, trgovec
Poreč, Istra.
Slike
pokojnega prečastitega   g. kurata
Jožefa Goloba se dote pri fo-
tografu Jerkiču in pa v „Narodni
==     Tiskarni."-----------
Odiikoväiia pekarija
/fc in Hladčičarita fy
K. Drascik
v Gorici na Kornu
(v lastni hiöl)
lzvriiije narofctla vnakovrHtuega
peciva, torte, kolače za hirmance
in poroke, piuee ltd. Prodaja
različua tina vina iu likerje na
drobno   ali orig. buteljkah. Pri
Prva in edina slovenska Meparska
delavnica v Gorici, ulica della Croo
St. 8 (poprej v Kopačevi his)
se   toplo  priporoča za  "sa stavbena in
garanterijska   dela  za  cerkve   in stolpe,
katere  napravi po načrtu
Josip Patek,
naslednik Karola Cufer
priporoča se tudi vsem gg. odjemalctmi, posebno
pa kmotovalcem. V zalogi ima: nu-he za žveplanje,
zadnji sistoni škropilnic za vitrijol, polivalnikc za
vrte in patentirane ventlatorje za dimnike i. t. d.
poprave so izvräujejo  točno in po najnižji   ceni.
Ivan Bednafik
priporoö« svojo
knjigoveznico
v Worici
ulica della Croce stev. 6.
Prosiva  zahtevati listke!
Največja trgovina z železjem
Ksl M  I P" P5 II f^     O     Tf i   I r P
lira   INIiCi       JK»      /El   R ¦¦¦ S
y l^ ü L y 1 y   (Xr   LnJLy
Gorice. v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze),
cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne
okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano
medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene
in žeiezne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo,
jer vsakovrstna orodja.
(Vne fii/K^. solidna postrožba!
EllO kroilO liagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s po-
trdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za
100 kron blaga.
Prosiva  zahtevati listke!
Pozor ! Eno krono nagrade !
Pozor ! Eno krono nagrade! '
Hišii v Grahtucm
na lepem prostoru dvonadstropna
z 8 sobami, pripravna za vsako
obrt, se pod jako ugodnimi pogoji
s 15. avgustom t. 1. oddä v
n a join ali pa po ceni proda.
Epilepsija.
Kdor trpi na epilepsiji, bolezen sv. Va-
lentina in na drugih slicnih boleznih, ta
naj se obrne na privilegirano lekarno
Schwanen-Apotheke, Frankfurt A.
M. Tu dobi toz idevno brošuro brezplačno.
Priporočamo našim gospodinjam pravi r^H^K^KOV."  kavni
pridatek iz zagrebške tovarne.   .
sl. ZagaH.T 1161, 5:91. V.
POZOE!
Edini specialist - opfik
• nliiosle
Gforica na Kornu st. 13,
priporoča svojo bogato zalogo optičnih
predmetov kakor: raznovrsma o č a I a
bodisi niklasta ali zlata v vseh štrvikah,
(Bergkristal), leče  itd. > se le  po zdrav-
niških predpisih.
Velika izber: barometrov, toplomerov,
zdravniških toplomerov, kukal za lovce
in hribolazce, vage za vino, žganje in
razne druge tekočine, mikroskopov ter
drugih predmetov spadajočih v to stroko.
Popravila se izvršujejo točno
in  po  zmernih cenah, — Cena
blagu konkurenčna.
Na željo se   pošilja blago tudi na dom.
Za mnogobrojna  naroči I a  se toplo
priporoča
J. Primožič, optik.
la Körnn l\. 11. B0RIC9 n Kon št. 11. i
Sedlarska delavnica.       .
7aloga različnih konjskih vpreg za   lahko  ali pa težko vožnjo;   dalje  ima v za'ogi
različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine, kakor:  kovčeke,  torbice,  denare
nice, listnice itd. itd. — Izvršuje in sprejema v. popravo različne koleseljne in kočje.
Popravila se izvšujejo točno. — g^" CCHC ZTHGRne. "Wf
•                        naslednik T. Slabanja
r   srebrep in pozlator u Gnrici ulica HHorclli IZ
odiikovan z zlato svetinjo
se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvorn za
vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje
se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena.
Cenike gratis franko na dom.
CENJ. PAME IN 60SP0DJE - POZOR!
Imate že šivalni stroj ? Ako ga nimaie, omislite si najnovejso marko   „Original-Viktoria"   in   najboljšega   izdelka    Po
dolgoletnih  skušnjah sva   prišla do prepričanja. pa   ostane   „Original" vedno le najboljši.                ^^^—^
OriBinal-viclona stroji deiajo še po 10
letni uporabi brezšumno.
Oriyinsl-UictDrin stroi so nepr^ijiv. Za
domačo rabo in obrtne namene.
' Criginal-Vicforia stroi so najPnPravnejši
za umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi
na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje
brezplačno.
Qriglnal-OictQPia stroi so nA]^ izdeiek
vseh docedaj obstoječih tovaren.
Za vsak stroj   jamčiva 10  let.
Nikdu naj ne zamudi priliko
ogledat si pred nakupom „Original-
Victoria" siroje.
Edina zaloga „Original-Victoria"
strojev in drugih sivalnih strojev,
dvokoles „Puch" orožja, muiiicije in
vseh lovskih priprav pri tvrdki,
Izdajatelj in o.igovorni ureaaiK An-.on navcar.
Tiska „Narodna Tisfcarna* (odgov. L. Lukezi c.)