OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne iiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of All Kinds
/0L. XXXVI.—LETO XXXVI.
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), OCTOBER 5, 1953
ŠTEVILKA (NUMBER) 195

LAZOR
fo daljšem bolehanju je umrl 'la svojemu domu Mike Lazor, star 59 let, stanujoč na 18623 Chickasaw Ave. Doma je bil iz Ukrajine. Delal je 30 let pri Cleveland Electric Illuminating Co. Tukaj zapušča soprogo Ano, dojeno Bilo, sinova Franka in ^illiama, vnukinjo, brate Har-John, Joseph in Johan, sestro Mrs. Mary Maseiko, ki vsi bivajo v Canonsburg, Pa., in več Sorodnikov. Pogreb se vrši v to-zjutraj ob 8.15 uri iz pogreb-zavoda Joseph Žele in si-^ovi, 458 g 152 St., v cerkev sv. Petra in Pavla na W. 7 St. ob 9.30 uri ter nato na Ukrajinsko
pokopališče v Parma, Ohio.
*
%SEPH ZALETEL
Po kratki in mučni bolezni je Preminil v St. Vincent Charity bolnišnici Joseph Zaletel, star ^ let, stanujoč na 3518 E. 72 ®t. Doma je bil iz Zagradca pri ^^emberku na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred leti. Bil je član društva sv. Lovrenca, št. 63 KSKJ in dru-®tva sv. Imena.
^kaj zapušča soprogo Anno, ^ojena Pochevina, sinove Jo-^Pli> Simon, Frank, Louis in ^Ul, hčer Mrs. Anna Ulchaker, ^uke in pravnuke ter v starem ""aju brata Janeza. Pogreb se y^ši v četrtek zjutraj ob 8.30 uri
pogrebnega zavoda Louis Fer-
olia v cerkev sv. Lovrenca ob
• ^i in nato na pokopališče CaL Vary.	^	:
ubit v prometni lesre^i
^čeraj zjutraj okrog 4.30 ure 3e pripetila prometna nesre-ostrem ovinku na Rt. 6 bli-Gainesville, Ohio, v kateri je ^Subil svoje življenje poznani Zgonc St. iz 20996 Tracy , Euclid, Ohio. Pokojnik je ^a potu na svojo farmo v bli-Ashtabula, Ohio, kamor se J Nameraval preseliti, ko bi šel Pokoj, star je bil 57 let ter je ® 3^1,30 let pri Gas Machinery J.."' pozneje pa kot kovač pri ^dWegt Forge Co. Družina je ^®3e živela na Addison Rd. Do-^ je bil iz Lužarjev, fara Blo 3 kjer zapušča več sorodnikov. 3e član društva Lunder-Ada-št. 28 SNPJ.
J, T^kaj zapušča soprogo Mary ojetia šega, s katero bi bil rav-
^(eraj obhajal 31-letnico za-
sina Johna ml., ki je ga
Na Koreji se pogaja, protestira in čaka na razvoj dogodkov
PANMUNJOM, 4. oktobra—25 vojnih ujetnikov, ki se ne marajo vrniti domov, je bilo od tedaj, ko so bili pripeljani na nevtralno mesto, ali ubitih, ali ranjenih, ali so umrli naravne smrti, ali so pobegnili. Indijske straže so ubile tri, ranile pa deset vojnih ujetnikov. Južno korejski vojni minister grozi, da bo Južna Koreja prisiljena zgrabiti za orožje in nastopiti zoper moštvo Indije, ako se popolnoma ne spremeni sedanja politika do vojnih ujetnikov. Položaj na Koreji na vsak na--*-
čin ni jasen in tudi izvajanje premirja ne gre gladko naprej.
Vojna na Koreji je bila ena najbolj krvavih vojn. Vzgled: Ameriška mornarica s svojim letalstvom je na Koreji odvrgla več bomb in oddala več izstrelkov, kakor pa ves čas zadnje svetovne vojne!
Koreja je dežela mučnih dolgotrajnih pogajanj. Vzgled:
Pogajanja za premirje so se vlekla dve leti in 17 dni. Med obema delegacijama je bilo 575 sestankov. Pogajanja so se celo prekinila in 199 dni obe delegaciji niste imeli nobenih stikov. Med pogajanj je šla trda. Eno od srečanj obeh delegacij je trajalo komaj 15 sekund. Delegaciji ste si samo povedali, da prva, kakor druga ne odstopa od svojega stališča.
Če imamo ta dejstva pred očmi, nam bo tudi lažje razumljivo zakaj se dogajajo na Koreji mučni dogodki, ko gre za to, (am s 8,000 severnih Korejcev in nekaj nad 14,000 Kitajcev, ki ne marajo iti uumuv pod komunistični režim.
Indijske čete so v preteklem tednu, da zadušijo upore ujetnikov, ki ne marajo komunistov, uporabile drožje. Ubile so tri, ranile pa devet vojnih ujetnikov. Na kateri strani leži krivda?
Preveč zainteresiranih
Zoper indijske čete na Koreji, ki naj čuvajo kot nevtrahie čete Dreostale vojne ujetnike, ki ne marajo domov, so bili iznešeni pomisleki v zvezi s protesti od strani južnih Korejcev, predvsem od predsednik Rheeja. Teh indijskih čet, je na Koreji kakih 5,600. Rhee je Indijcem očital, da so v bistvu komunisti, vsaj pa prijatelji komunizma.
Poveljnik indijskih čet je obratno dolžil južno korejsko vlado, (ia je ona kriva zadnjih neljubih dogodkov. S takimi sumničenji je ustvarila nerazpo-oženje med vojnimi ujetniki, ki so se začeli obnašati sovražno zoper Indijce.
Južno korejska vlada kljub zadnjim dogodkom, svojega stališča ni spremenila., "Morilci, kriminalci"—tako označuje indijske čete južno korejski zunanji minister Whan.
Kitajski nacionalist general Ciang Kajšek je enako zoper in-
*ile,
^ pri ognjegasnem oddelku
^esta
Pa. in več sorodnikov se vrši v sredo zjutraj
'Joseph Žele in sinovi, 458 E ®t., v cerkev sv. Vida ob 9 nato na pokopališče Cal
Euclid, brata Jerry v Dai-
^^ISK V BELI HIŠI
^ Washington, 4. oktobra—
^^ava Bele hiše objavlja izkaz ^®etnikov, ki obiskujejo Belo
o, bodisi kot privatniki, ali , ^pinah. Dnevno poseti Belo ' o 5,500 obiskovalcev. .
dijske čete. S posebnim protestom se je obrnil na vojaško poveljstvo Združenih narodov na Koreji in zagrozil, da se sam ne bo zadovoljil s protesti, ki jih vlagajo Združeni narodi. Indijske čete pa da so izdale vojne ujetnike, katerim gre samo za to, da se jim da svoboda.
Komunisti na Koreji hočejo izrabiti položaj in so stavili potom imenovanih nevtralcev, ki jih imajo v komisiji za vojne ujetnike, predlog, da se termin, v katerem imajo pravico nagovarjanja vojnih ujetnikov na vrnitev domov, podaljša. General Clark je to zahtevo odklonil.
Na Koreji delujeta trenotno dve komisiji. Prva, ki naj skrbi za vojne ujetnike, druga, ki naj pazi kako se isivajajo določbe o premirju na Koreji. Delovanje obeh komisij je predmet medsebojnih grajanj, očitkov in protestov iz obeh taborov. Vendar pa je glavna pozornost obrnjena v New York na zasedanje Združenih narodov, na komisijo te organizacije, ki naj v§aj dne 24. oktobra začne z delom na Koreji, ki naj reši politično vprašanje Koreje, združene ali deljene, demokratsko ali komunistično vladane in upravljane. Na Koreji se, kakor v New Yorku spričo taktike komunističnega bloka sprašujejo ali bo ta komisija sploh dela sposobna ali ne in če se sploh sestane.—Obnova južne Koreje se s pomočjo ameriške oborožene sile in tehničnih sredstev vrši razmeroma hitro.
WARREN ZAPRISEŽEN
WASHINGTON, 5. oktobra— William Warren, bivši governer Californije, je včeraj v spremstvu svoje žene prispel v prestolnico. Danes bo nastopil službo predsednika vrhovnega sodišča in zaprisežen. Prisegi bo pri-sostoval predsednik Eisenhower.
Redna seja
Nocoj ob 7.30 uri se vrši redna seja društva Slovenske So-kolice, št. 442 SNPJ v Slovenskem narodnem domu na St Clair Ave. Članice so vabljene, da se udeleže v polnem številu, ker bo treba ukrepati o veselici, ki jo društvo priredi prihodnjo soboto.
SPREMEMBA JE POTREBNA!
Demokratski senator Es-tes Kefauver je govoril mladim demokratom v Colorado Springsu, Colo. New Deal in Fair Deal so republikanci spremenili v "Raw Deal." Republikanci ne gredo samo za tem, da zbrišejo demokratske pridobitve, marveč pomakniti kazalec ameriške ure nazaj za dobo 50 let. Vse v roke privatnemu kapitalizmu, tudi izkorišče-nje svetovno znanih slapov Niagare!
Senator Kefauver pa je bil objektiven tudi v tem smislu, da je predsedniku Eisenhowerju priznal, kar mu gre. Edino pozitivno dejstvo republikanske uprave zadnjih devet mesecev, ki kriči po spremembi že sedaj, je to, da je Colorado postala najbolj znamenito letovišče in kraj za ribare-nje... '
(Predsednik Eisenhower je v zadnjem času preživel tam večtedenski dopust in ribaril...)
Nixon gre na svetovno potovanje; potovanje bo trajalo polnih 72 dni
Ena tona smeti in odpadkov v stanovanju
Radi manjše prometne nezgode, ki jo je zakrivil 14-letni mladenič, je prišla policija na dom staršev na Clark Ave. S. W. Pri vstopu pa se je policiji nudil nenavaden prizor. Hiša šestih sob za eno družino, v kateri prebiva zakonska dvojica, ki je prišla sem pred 13 leti iz Nemčije, njuni otroci, dečka stara 14 in tri leta, ter deklici, stari 15 in devet let, je bila dobesedno natlačena z kupi odpadkov, nad 1,000 praznimi steklenicami in smetmi.
Policija je aretirala očeta, starega 47 let, in mater, staro 38 let. Na policiji sta bila obtožena zanemarjenja. Šele tam je žena povedala vzrok navlake v stanovanju, ki je polno mrčesa, in ki je okužilo tudi otroke, katere je policija odvedla v mladinski oddelek, dokler ne bodo oblasti odredile, kaj je napraviti. Po izjavi žene, je ona prenehala čistiti stanovanje potem, ko mož
GRE ZA DRUGO STROGO URADNO POTOVANJE ČLANA VLADE
WASHINGTON, 4. oktobra—V torek dne 6. oktobra gre podpredsednik zvezne vlade Nixon na daljše potova nje po Aziji in Afriki. Z Nixonom gredo še druge uradne osebe iz vojaškega in civilnega življenja. Nixon bo obiskal skoraj vse azijske države, v Severni Afriki pa tudi Tri-polis
Potovanja po Daljnem vzhodu"*
so za ameriške politike zelo privlačna stvar. Uradno jih je obiskal državni tajnik John Foster Dulles, ki je šel na pot kmq,lu potem, ko je bil imenovan ža državnega tajnika. Takrat je bil v njegovi družbi tudi upravnik fondov ameriške pomoči tujini Harold Stassen.
Privatno so bili na potovanju po istih krajih governer države New York in eden najbolj vplivnih republikancev Dewey. Z istega potovanja se vrača nazaj senator William Knowland, ki za pokojnim senatorjem Taftom vodi republikansko skupino v senatu.
Nixon je najavil, da hoče zbrati za vlado vse potrebne podatke o življenju v azijskih državah,
azijskim ljudstvom pa pokazati, da je sedanja republikanska administracija azijskim potrebam enako naklonjena kakor evropskim.
Nixon bo šel tudi na Južno Korejo, kjer bo imel razgovore s predsednikom Rhee jem; obiskal bo Ciang Kaj seka na For-mozi in Nehruja v Indiji.
Po izjavi Nixona je treba najti v Aziji nek kompromis med stališčem Združenih držav in Velike Britanije. Gre za trgovinske odnošaje do komunistične Kitajske, katere hoče senator McCarthy Angležem prepovedati.
Gre za hladno razpoloženje Indije pod Nehrujem. Nehru je pristaš parole, da pripada Azija azijskim ljudstvom.
Gre za odnošaje med Indijo Nehruja in muslimanskim Pakistanom, posebno radi pripadnosti province Kašmir.
Gre za vojno v Indokini. Podpredsednik Nixori je imel radi tega vojaška posvetovanja s predstavniki ameriškega glavnega stana, bivšimi ameriškimi
ni hotel papirati stene stanovanja. Oba sta trmoglava in se ni- j vojaškimi poveljniki na Daljnem
vzhodu in na Japonskem. Trenot no gre za vprašanje Indokine, na kateri ima radi industrijskih surovin, ki prihajajo iz te dežele, tudi ameriška industrija največje interese. Tako je tudi razumljivo, da se odobravajo nadaljnji vojaški krediti kot ameriška pomoč Indokini, ne da bi ameriški milijonarji zoper te kredite preglasno protestirali.
LABOR PARTY ZA ZMERNOST
MARGATE, Anglija, 4. okto- je za delavca bolje, da ima kot
sta hotela vdati.
Mož trdi, da se je to zgodilo pred tremi leti, žena, da je bilo to pred par meseci, dočim otroci pravijo, da je bilo nekako pred letom in pol, ko se je zadnjič očistilo stanovanje. Odtedaj tudi zakonca nista spregovorila eden z drugim.
Zadeva je prišla na dan, kot rečeno, po naključju, ko je sin, brez vednosti očeta, vzel avto in ž njim povzročil manjšo prometno nesrečo.
bra—Občni zbor britanske delavske stranke je sprejel program, ki ne zahteva na splošno vzeto socializacije britanskega gospodarstva. Bevan je s svojim krilom propadel.
Na občnem zboru stranke so imele glavno besedo britanske delavske unije, ki so zavzele zmerno stališče. Bevan jim je očital, da so izdale delavski pro gram.
Obratno so zastopniki delavskih unij Bevanu predočili, da je cilj tako delavskih unij, kakor politične stranke delavstva—do-Ibrobit delavcev. Vprašanje je, ali
svojega delodajalca državo, ali pa privatnega podjetnika. Unijci so celo trdili, da je v mnogih slučajih lažje priti do sporazuma, ki naj bo v prid delavcu, s privatnim kapitalom, kakor pa z državnimi predstavniki. Država kot država ima poleg vloge delodajalca še drugo zahtevo, da jo upoštevajo tudi kot državno oblast, ki naj bo nad vsemi.
Stranka se ni odpovedala nadaljnjim nacionalizacijam. Sprejela pa je sklep, da naj se na-daljne nacionalizacije zahtevajo le tam in le tedaj, kadar se po skrbnem študiju vseh okolnosti pokaže ta potreba.
V kraljestvu avtomobilov
NEW YORK, 4. oktobra—V Združenih državah je trenotno 31 milijonov družin, ki lastujejo in posedujejo avtomobil.
Od ameriških voznikov je 29% ženskega spola. Stroški, zvezani z prometom in vzdrževanjem ameriških glavnih cest, so visoki. V direktni ali indirektni zvezi je 9,500,000 oseb, ki so zaposlene pri transportni industriji v zvezi z ameriškimi glavnimi cestami.
Vozniki plačajo na leto $5,250,000,000 posebnih davkov, ko vozijo in ker se poslužujejo glavnih cest.
Na sto milijonov prevoženih milj pride 7.3% smrtnih nesreč.
Napoveduje se, da bo ob koncu leta 1953 registriranih v Združenih državah 54,000,000 motornih vozil.
Bidault-Adenauer
BONN, Nemčija, 4. oktobra— V drugi polovici meseca oktobra se bosta sestala kancler Zapad-ne Nemčije Konrad Adenauer in francoski zunanji minister George Bidault.
Posvetovala se bosta o Posar-ju, kam naj spada ta dežela in o skupni zapadno evropski obrambi. Sestanek bo trajal verjetno več dni.
Umetno zračenje stanovanj
LA FAYETTE, Ind., 4. oktobra—Tukajšnja gradbena družba, ki si je stavila za nalogo, da zgradi v prihodnjem letu 25,000 novih hiš, napoveduje, da se bodo namestili aparati za umetno ogrevanje in ohlajevanje stanovanjskih prostorov. To moderno stanovanjsko ugodje bo sedaj na razpolago družinam brez ozira na njihove dohodke. Stroški bodo le $500 do $600.
Južni kraji so naprednejši kot sever. V dnevih od 10. do 25. oktobra bo prirejena velika razstava v Dallasu, Texas, kjer bodo razstavljeni aparati vseh vrst, ki služijo gornjemu name-mu. Razstave se bo udeležilo več kakor 400 gradbenih podjetih iz Združenih držav.
PONOSEN. DA JE V ČASOPISU
HOLYOKE, 4. oktobra—Trimesečno kazen prestaja mlad avtomobilist, ker se je pregrešil zoper prometni zakon. Vozil je brez dovoljenja. Ko je bil preiskan ob vstopu v kaznilnico, so našli v njegovih žepih časopisne izrezke, v katerih je bilo tiskano njegovo ime s poročilom, da se je pregrešil tudi popreje zoper varnost cestnega prometa. Te izrezke je storilec hranil in nosil s seboj v žepih.
Gerstacker o Jugoslaviji
Ga. Anna Gerstacker, cleve-landska pevka, je bila rojena v Jugoslaviji. Na povabilo zagrebškega radija je to poletje napravila obisk Jugoslaviji in nastopala predvsem v krajih hrvaške zvezne države. Objavila je poročilo v dnevniku "Cleveland Plain Dealer."
Ga. Gerstacker je polna hvale jugoslovanski publiki in vojski, ki je rada posečala njene nastope. "Kako čudovito poslušalstvo!" vzklika, ko opisuje svoje vtise.
(Pri opisovanju krajev v Jugoslaviji se je clevelandski pevki vrinilo nekaj pomot. Postojna, pravi, da leži v območju Julijskih Alp. Če bi bil to alpski svet, potem ne bi bilo kraške postojnske jame. O Reki trdi, da ima pol milijona prebivalstva. S takim številom prebivalstva se za enkrat ne more ponašati no-Deno jugoslovansko mesto).
REŽIM OSTANE—TITO
BEOGRAD, 4. oktobra—V hr vaškem Bjelovaru je govoril predsednik Tito in stotisoč glavi množici zatrdil, da se sedanji režim v Jugoslaviji ne bo spremenil. Tudi vlada ne misli na kako spremembo fežima.
Edvard Kardelj je nastopil v Sloveniji in se je bavil s tržaškim vprašanjem. Trdil je, da je Jugoslavija hvaležna zapadnim velesilam za vzpodbudo glede rešitve tržaškega vprašanja. Podrobneje se o Trstu Kardelj ni izjavil.
VROČA JESEN
Zadnji dnevi preteklega tedna v Clevelandu so bili vroči— 89 stopinj. Leta 189^ je bil rekord za mesgc oktober 87 stopinj. Letos smo ga tako prekoračili. Le leta 1946 je bil oktober z višjim rekordom, namreč—90 stopinj.
Krožek št. 3 P. S.
članice krožka št. 3 Progresivnih Slovenk se vabi na redno sejo v sredo zvečer ob 7.30 uri v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Re-cher Ave. Obenem se prosi vse članice, da prinesejo ročna dela ali karkoli imajo za bazar, ki se vrši 25. oktobra.
ŠEST MESECEV ZA 99 MRTVIH
CARIGRAD, 4. oktobra —V aprilu 1953 je prišlo do kolizije med turško podmornico in švedsko tovorno ladjo "Naboland;" 99 turških pomorščakov v podmornici je prišlo ob življenje. Kapitan Oscar Lorentzon, ki je poveljeval švedski tovorni ladji, je bil od turškega sodišča obsojen na šest mesecev zapora češ, da pri poveljevanju ni bil zadosti skrben.
KONGRESNIK GRE V MOSKVO
PARIZ, 4. oktobra—Ameriški poslanik v Moskvi Charles Boh-len se vrača nazaj na službeno mesto. Z njim potuje v Moskvo član ameriške spodnje zbornice Robert Chiperfield, republika nec iz lUinoisa. Po vojni je on prvi ameriški kongresnik, ki bo obiskaj rusko prestolnico Mos kvo.
PREDSEDNIKA OBTOŽENA
TEHERAN, 4. oktobra—Bivši iranski predsednik vlade, Mossadegh, je formalno obtožen ve-leizdaje. Sodilo ga bo posebno vojaško sodišče. Razprava bo javna. Dan razprave še ni določen.
V svojo obrambo, Mossadegh zatrjuje, da je nedolžen.
(Vest londonskega lista "Daily Express," da je bil Mossadegh že obsojen in že usmrčen,
se je izkazala kot preuranjena). #
KAIRO, 4. oktobra—Na smrt obsojeni bivši egiptski predsednik Ibrahim Hadi je dobil pomilostitev. Smrtna kazen se je spremenila v dosmrtno ječo.
V bolnišnici
Včeraj popoldne je bila odpeljana v Euclid-Glenville bolnišnico Mrs. Katherine Stefančič iz 19612 Muskoka Ave. Za prevoz je skrbela ambulanca Mary A. Svetek. Želimo ji skorajšnjega popolnega okrevanja!
Klub društev AJC
Nocoj ob osmih se vrši redna seja Kluba društev Ameriško jugoslovanskega centra na Re-cher Ave. Prosi se vse društvene zastopnike, da se udeleže.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
it
ENAKOPRAVNOST

Qwmed and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnders»n 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta}: For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 _ 6.0(1 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za Sest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$12.00 - 7.01 _ 4.5C
1918 at the Post Office at C eveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
"TRADE NOT AID," ALI "DAJ—DAM"
(1)
Sedanja republikanska vlada v Washingtonu se je Dostavila v materialnem pogledu na stališče, da v ameriški zunanji politiki ne bo več politike pbmoči, marveč se bo ravnalo po načelih materialne trgovine z domačo besedo dam, ce mi das. Z drugimi besedami za strogo izmenjavo gospodarskih dobrin.
Predsednik Eisenhower je v volilni borbi tudi napovedal, da bo prišlo v ameriški zunanji politiki do novih smernic ki da bodo uspešne in dale ameriški zunanji politiki trdno podlago.
aweH s prq%%,ando, da se
načelo dam, ce mi daš, izvaja dosledno. Preneha pa se s politiko raznih tehničnih in gospodarskih pomoči zunanjemu svetu.
Združene države so dajale svojim zaveznikom pomoč v raznih oblikah. Pomoč je šla iz Amerike v Evropo in v Azijo kot stroga vojaška pomoč v obliki orožja, vojnega materiala in opreme. Pomoč je šla v obliki posojil, ki naj se v določenem roku vrnejo. Pomoč je šla v obliki daril, ki se ne bodo povrnila nikdar. Zadnje imenovane pomoči so bile namenjene civilnemu gospodarstvu naših zavezni-
TJ	VI	•■J."'- ^ A. «6 & A
o novem načelu, da ti dam, če mi daš, zahtevajo republikanci:
Trgujte z nami, toda kako—se sprašujejo zavezniki. V tej točki so šli republikanci tako daleč, da so od zaveznikov zahtevali take stvari, ki so bile naravnost v popolnem nasprotju z istim načelom, "daj, dam," če se dovoli tudi našim zaveznikom svoboda v trgovanju, na katero se ■ sklicujejo ravno Amerikanci. Ta nasprotstva so tudi strogo pohtične narave in po našem mnenju eden od glavnih izvorov sedanjega političnega glavobola v zavezniškem taboru zapadnega bloka.
Trgovina in ne pomoč! Praktično zahtevajo republikanci, da naj se zavezniki sprijaznijo z mislijo, da bodo dobili od Amerike le toliko, kolikor ji bodo prodali. Toda isti republikanci javljajo zaveznikom, da ne marajo imeti z njimi trgovske izmenjave blaga, da ne dopustijo, da bi tuji proizvodi prihajali na ameriški trg. V Ameriki vlada in se po republikancih še vedno zagovarja sistem zaščitnih carin. Ce naj pride tuje blago v Ameriko in prodre na trg, se mu naložijo tako visoke uvozne carine, da postane predrago za trg, s tem pa ne more tekmovati z domačimi ameriškimi proizvodi industrijskega ali kmetske-ga značaja.
Republikanci si lastijo svobodo. Svobodo tudi v temj da so nedostopni tuji razlagi kaj bi bilo prav in kaj ni prav. Te svobode pa obratno našim zaveznikom ne pustijo. Kot že povdarjeno, nočejo imeti rednih trgovskih odnoša-jev recimo z Evropo. Evropskim državam kot Veliki Britaniji in Franciji pa prepovedujejo, da bi si same našle pota v svet. Celo to, da morajo prenehati s svojo tradicionalno trgovinsko politiko in opustiti že osvojene mednarodne trge.
V Aziji ste dve deželi, glede katerih greste ameriška in britanska zunanja politika bistveno svoja različna pota. Gre za Kitajsko in Indijo. S Kitajsko n. pr. ima Velika Britanija starodavne trgovske zveze. Ker je priznala tudi sedanjo obliko vladavine—sovjetski socialistični režim, Angleži smatrajo, da so s to Kitajsko v rednih odnošajih, da torej z njo lahko tudi redno trgujejo. Republikanska vlada v Washingtonu pravi, da ne; ko zahtevajo Angleži, da pridejo po principih svobodne trgovine njihovi proizvodi na ameriški trg, pravijo Amerikanci, da ne smejo. Velika Britanija sama in njen vzgled bi lahko uporabili tudi pri drugih evropskih državah, ki se smatrajo za ameriške zaveznike, se v lastnem interesu trudi, da uredi svoje finančno državno življenje, ki če naj bo zdravo, naj več izvaža, kot pa uvaža. Toda ka mizvažati?
Moskva je zadnje dni deževala z raznimi predlogi kako odstraniti sedanjo svetovno napetost. Kaj je v ozadju teh predlogov in kakšno politiko končno zasleduje Moskva? Ameriški politični komentatorji, pa naj gre za tisk, radio, ali televizijo, so si ^oglasni v tem, da hoče Moskva skoristiti velika nasprotstva v zapadnem bloku in ga končno tudi—razbiti.	L.C.
PODPREDSENIK INDIJE V LJUBLJANI
NASTANEK DELAVSKEGA PRAZNIKA
LJUBLJANA — Dne 25 juliju prispel s posebnim letalom JAT v Ljubljano podprdesednik Indijske republike g. dr. Sarve-palli Radhakrishnan. Spremljali so ga indijski veleposlanik v Jugoslaviji g. Binay Ranjan Sen, ataše g. M. Singh in sekretar predsednika FLRJ dr. Jože Vilfan. Na letališču je izrekel g. dr. Radhakrishnanu ' dobrodošlico podpredsednik izvršilnega sveta Ljudske skupščine LRS dr. Marijan Brecelj. Pri sprejemu so bili navzoči tudi član izvršilnega sveta LRS dr. Jože Potrč, sekretar izvršilnega sveta Boris Koc-jančič, predsednik MLO dr. Heb" Modic, šef protokola izvršilnega sveta Jančigaj ter zastopniki tiska. Dr. Radhakrishnan se je pozdravil z navzočimi in se poslovil od posadke letala, nakar se je odpeljal na predsedstvo izvršilnega sveta.
Doktor Sarvepalli Radhakrishnan se je rodil 1. 1898 v Madrasu. Študiral je v Indiji in v Angliji, pozneje je na chikaški univerzi predaval o verskih teorijah. Od i. 1931-1936 je bil prorektor univerze v Andhri, nato pa profesor zahodnih verstev in etike na univerzi v Oxfordu. Dr. Radhakrishnan je postal član Britanske akademije in je bil tudi prorektor na hindujski univerzi v Benaresu. Pred drugo svetovno vojno je sodeloval v Mednarodnem odboru za sodelovanje intelektualcev, ki je deloval pod pokroviteljstvom Društev narodov. Leta 1946-47 je vodil indijsko delegacijo v UNESCO, kjer je postal podpredsednik izvršilnega odbora te organizacije Združenih narodov. Od 1. 1949-51 je bil indijski veleposlanik v Moskvi, leta 1952 pa 'je bil izvoljen za podpredsednika izvršilnega odbora UNECSO. Dr. Radhakrishnan je napisal več znanstvenih del, med katerimi omenjamo: "Filozofija Rabindranat-ha Tagora," "Verstva v sodobni filozofiji." "Filozofija Upani-šad," "Hindujski življenjski nazor," "Vzhod in Zahod," "V verstvu," "Mahatma Gandi," "Indija in Kitajska," "Vzgoja, politika in vojna," "Ali je to mir?" in druge. Dr. Radhakrishnan je bi Itudi urednik revije "Svobodna indijska filozofija." Dr. Sarvepalli Radharkrishnan prebiva v mestu Mylapore v državi Madras.
Po prihodu v Ljubljano je podpredsednik Indijske republike obiskal tovarno turbin "Litostroj." V razgovoru z direktorjem Francem Pečarjem in s piedstavniki delavskega sveta se je g. Radhakrishnan posebno zanimal za delovanje tovarne in za probleme delavskega upravljanja. Prav tako pa tudi za vlogo sindikata in za splošne socialne razmere delavstva. Podpredsednik indijske republike je z zadovoljstvom zvedel, da bo tovarna "Litostroj" v kratkem poslala r.vojo prvo pošiljko v Indijo.
Predsednik izvršnega sveta LRS Miha Marinko je priredil dvecano kosilo v čast podpredsednika indijske republike. Kosilu so prisostvovali indijski ve 'eposlanik v Beogradu g. Binai Radžan Sen z ostalimi člani, ki so v spremstvu g. Radhakrisha-nana, poleg njih pa še podpredsednik izvršnega sveta Slovenije dr. Marijan Brecelj, predsednik Slovenske akademije znanosti in :metnosti Josip Vidmar, pred-ednik Ljudske skupščine LRS Ferdo Kozak, člani izvršnega veta LRS dr. Jože Potrč, Ivan Regent, Boris Ziherl in drugi.
Popoldne je g. Radhakrishnan J svojim spremstvom odšel na Bled, kjer se bo odpočil, preden bo jutri zapustil Jugoslavijo.
V razgovoru z dopisnikooi Tanjuga je dr. Radhakrishnan poudaril, da zapušča Jugoslavi-
jo z najboljšimi vtisi. "Menim, da bo moj obisk prispeval nadaljnji okrepitvi prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Indijo," je izjavil podpredsednik indijske republike. Na vprašanje, v kakšnem smislu bi se najko-ristneje razvijalo sodelovanje nred obema državama, je dr. Radhakrishnan odgovoril: "Menim, da bi bilo najkoristneje navezati stike na kulturnem po-prišču. Poleg drugega bi bilo koristno izmenjati študente in profesorje, kakor tudi poskrbeti za medsebojne prevode jugoslovanskih in indijskih klasikov ter še mnogo druge literature. Glede političnih problemov pa je značilno, da niti Indija niti Jugoslavija ne pripadata nobenemu bloku." Glede sestanka z maršalom Titom je g. Radhakrishnan rekel: "S predsednikom Titom sem se zelo prisrčno in ne posredno razgovarjal o domačih in mednarodnih vprašanjih."
(Po "Sloienskera poročevalcu")
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<
UREDNIKOVA POSTA
Dve operi ob otvoritvi sezone
CLEVELAND, Ohio — Tudi letos se Glasbena Matica zvesto pripravlja za našo koncertno sezono v Clevelandu.
Za 1. novembra ste napovedani enodejanski operi: Mascagni-jeva, "Cavalleria Rusticana" in Leoncavallova, "Pagliacci," katere bo Glasbena Matica nam prvič podala v Clevelandu, v slovenskem jeziku.
Te dve med najlepšimi in vsebinsko—realističnimi operami, boste podani na odru Slovenskega avditorija na St. Clair Ave.
Pod spretnim vodstvom dirigenta Anton Schubelja, si pevci Glasbene Matice obetajo uspeha in želeti je, da bi tudi ta težka predstava bila toplo sprejeta od občinstva.
V ospredju odra v glavnih vlogah bomo slišali: Ann Sa-fred, Carolyn Budan, Felix Tu-rel, Edward Kenik in Frank Bradač. V podpornih vlogah pa: June Price, Agnes Žagar ter no-vodošla: Tony Mihelič in John Perenčevič. In seveda kot vedno bo kreditno deležen mešan zbor.
Ako želiti izbero rezerviranih sedežev, se obrnite na pevce Glasbene Matice ali pokličite di rigenta Anton Schubelja na: Express 1-8638. Po prvem oktobru si lahko nakupite vstopnice tudi v Oražmovi trgovini v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
O tej predstavi se bomo še več seznanili, za sedaj pa, kar po vstopnicah!
Emil Safred.
Položaj v pristaniščih
NEW YORK, 4. oktobra—Posebna komisija, ki naj preišče slučaj pristaniških delavcev, ki so sedaj na stavki, je končala preiskavo in izdelala poročilo, ki je bilo kot nujno predloženo predsedniku Eisenhowerju. Na Eisenhowerju bo sedaj ležeče, da po pravnih mnenjih, ki jih bosta dala tako tajništvo za pravosodje in delo, zahteva od sodni je, da ta ukaže stavkujočim pristaniškim delavcem, da se za 80 dni brezpogojno vrnejo na delo.
Vodstvo stavkujočih delavcev javlja, da se bo sodnemu ukazu pokorilo.
Kaj pomeni stavka delavcev v velikih ameriških pristaniških mestih ob atlantski obali, se razvidi i% naslednjih številk:
Pristanišče v New Yorku ima na dan največ škode—$1,500,-000. Posredno ali neposredno pa je vsled stavke samo v New Yorku prizadetih nadaljnjih 800,000 oseb.	I
Labor Day, prvi ponedeljek v septembru in zadnji praznik v poletju, je nastal v času ko so bili ameriški delavci v sredini dolgega boja za pravice pristopa k zvezam. Istočasno se je pre-Gsnavljalo v Združenih državah gibanje. V prvih 1880tih letih, v katerih se je že tu in tam pojavljalo praznovanje delavskega dne, to pa le med delavci samimi, se je tudi pojavilo moderno delavsko gibanje, kojega voditelj je postal Samuel Gompers, predsednik in eden ustanoviteljev nove Ameriške federacije delavstva. Izza tega časa je pričelo pridobivati delavsko gibanje, navzlic nasprotovanju in resnim oviram, priznanje kot važna narodna gospodarska skupina. To je pomagalo, da je država za državo pričela delovati na to, da postane Labor Day postavno veljaven praznik.
Danes ve večina Amerikancev, da je bil Peter J. McGuire, ustanovitelj tesarske zveze in soustanovitelj Ameriške federacije delavstva, ki je predlagal, da se praznuje prvi ponedeljek v septembru kot dan delavstva. To je predlagal v maju 1882 na seji Osrednje delavske zveze v New York-u, katere se je vdeležil kot poslanec. Predlagal je tudi parado po ulicah, katera naj bi javno pokazalo moč in navdušenje poklicnih in delavskih organizacij.
Prva parada na praznik delavstva se je vršila v mestu New York v torek, 5. septembra 1882 soglasno z načrti Osrednje delavske zveze v New York-u. Ta zveza je praznovala drugi delavski dan ravno eno leto kasneje. L. 1884 se je pa določilo prvi pondeljek v septembru za praznik, kot je to predlagal Peter J. McGuire. Prihodnje leto je praznovalo ta dan delavstvo v mnogih industrijskih središčih širom dežele.
Enkrat se pa cigan le m zlagal
v Poljanski dolini ob Kolpi je v starih" časih cigan zagrešil hudo kaznivo dejanje, zaradi katerega ga je gosposko sodišče, ki je imelo takrat svoje sodne prostore v gradu v Predgradu, obsodilo na smrt na vešalih.
Prostor, kjer naj bi storil cigan sramotno smrt, je bil na gmajni severovzhodno od vasi Paka na nekem hribčku. Na določeni dan so postavili vešala in pripeljali cigana. Prišlo je seveda tudi veliko radovednežev. Pred izvršitvijo smrtne kazni so vprašali cigana, kaj si še želi pred smrtjo.
"Gaspudje, ako bi smel še enkrat zaplesati," je prosil cigan.
Čudni želji so sodnik ustregli. Razvezah so ga in cigari je začel plesati okrog vešal, obdan od množice radovednežev in pandurjev. Njegov ples je bil vedno bolj živahen in vedno v večjih krogih se je vrtel po prostoru, pri tem pa je pel:
"Širom ljudi, širom ljudi, da vas cigo ne potanca."
Ko se mu je zdelo, da so vrste okrog njega dovolj redke, jo je prasnil skozi množico in jo ucvrl kolikor so ga nesle noge prod Hrvaški. Pre dno so sc stražarji zavedli, kaj se je zgodilo, jo je cigan že krepko rezal čez packe in kovačevaške njive proti dolini Kolpe. Spotoma je sre-čaval skupine ljudi, ki so hiteli na kraj sodne izvršbe. Spraševal jih je, kam gredo, pa so mu odgovarjali, da gredo gledati, kako bodo cigana obesili.
"Skoda vam pota, nikar ne hodite, ker ne bo nič brez mene!" jim je zatrjeval bežeči cigan, pa mu seveda niso verjeli, čeprav je govoril živo resnico.
Na prostoru, kjer so takrat postavili vislice, sta še danes dva kamna, kraj pa se imenuje Gavgina glavica (gavge so vislice).
Prvo uradno priznanje delavskega dne je bilo potom mestnih odlokov v 1.1885, kar je bilo povod za poskuse, da se doseže državne postavodaje. Do 1. 1894 je določilo 31 držav praznik v priznanje delavstvu. Istega leta je izdal kongres, brez razpravljanja, odlok, glasom katerega je postal prvi pondeljek v septembru vsakega leta postavno veljaven praznik v District of Columbia in po pokrajinah in lastninah Združenih držav.
Kongresno priznanje je še povišalo pomembnost delavskega praznika. Do 1. 1900 je priznala večina držav praznik uradno. Oseminštirideseta in zadnja država, Wyoming, ga je priznala šele 1. 1923.
Ko se je praznovalo Labor Day prvekrati so predstavljali člani zvez, katerih je bilo na sto-tisoče, le nizek odstotek prebivalstva Združenih držav, tedaj nekako 53 milijonov duš. L. 1952 je pa cenil urad United States Department of Labor celokupno članstvo zvez na šestnajst in pol do sedemnajst milijonov. Načini prijavljanja so različni ter so istega leta prijavile organizirane zveze 14 do 15 miljonov članov. Pa naj bodo te številke kakršnekoli, sedaj znaša članstvo nekako devet odstotkov skupnega prebivalstva, katero se ceni letos na 160 milijonov, in seveda mnogo višji odstotek skupnega od-rastlega prebivalstva.
Danes se na splošno priznava da so zveze same, potom svoje moči in raznoličnega delovanja, igrale znatno vlogo, da so Združene države vresničile načela gospodarske in politične demokracije. Ni torej nič izrednega ako zavzema praznik, katerega so one ustanovile, stališče enako onemu, ki ga zavzemajo domoljubni prazniki, katere se je ustanovilo mnogo bolj zgodaj v zgodovini te dežele.
__(Common Council for American Unity)
ŠKRAT
Z MRTVAŠKEGA ODRA JE POBEGNIL,
V Cerari pri Neaplju se je primeril nenavaden dogodek, ko je na veliko zaoadenje vseh in tudi veselje nek nenadoma umrli 57-letni Fernando Trumano nepričakovano vstal z mrtvaškega odra in se udeležil zajtrka pri svojih sorodnikih. Umrlega Trumano so položili na mrtvaški oder v kapelici na vaškem pokopališču. Ko so se sorodniki vsedli k mizi in hoteli zajtrkovati, se je umrli nenadoma pojavil na pragu in se vsedel v njihovo sredo. Najprej so se sorodniki nemalo prestrašili, nato pa so z velikim veseljem praznovali svidenje in vstajenje obhajali s pri-boljskom najboljšega vina. Temu veselemu dogodku so se pridružili tudi pogrebci, ki so na pokopališču kopali jamo ter so nato v svoje veliko iznenadenje opazili prazen mrtvaški oder.
VISOKA POSLOPJA
New York ima več nebotičnikov ali skyscrapers kot katero koli drugo ameriško mesto. Najvišje poslopje v New Yorku je Empire State Building, ki ima 101 nadstropje in kipi 1,250 čevljev visoko v zrak.
Nebotioni so še primeroma mlada oblika stavb. Pred letom 1873 so imela newyorska poslopja le toliko nadstropij, kolikor jih je bilo mogoče z nepre-velikimi napori doseči po stopnicah. Ko so postala dvigala ali elfivatorji sestavni deli vseh novih večjih poslopij, so poslopja začela rasti v višino. Največji razmah pa so gradnje nebotičnikov dobile, ko je bil vpeljan sistem železnih ogrodij za visoke stavbe. S tem sistemom so pričeli leta 1888 v Chicagu in je bil hitro adoptiran v drugih po nebotičnikih hrepenečih mestih.
—NEW ERA, glagilo ABZ
Oglašajte v • - -Eiialcopravitosti
Moč navade
Na nekem vaškem nagrobniku je tale napis: "Tukaj počiva v miru NANDE KOPRIVA, umrl v 83. letu starosti. Ponesrečil se je, ko je komaj ugledal luč sveta."
Pregovor
Hudo je, če zna žena kuhati, pa noče; še huje, če ne zna, pa hoče.,
Odvetniška
Janez Mencinger, pisatelj iR odvetnik, je večkrat tožil, kako peša odvetniški stan, ker so mladi preveč oderuški. Rekel je: "Mi stari advokati ovčko samo ostrižemo, če jo dobimo, da voln-ca zopet raste. Toda ti mladi ji populijo vso volno do korenine, da jo mora hudič vzeti."
-4- '
Tik pred poroko smo bili, P^' Š9 nisem vedel, kaj naj dam svoji nevesti za poročno darilo. Nekaj posebnega mora biti, a ne drago — samo to sem vedel. Iz zagate me je zmazal Francelj, moja poročna priča. "Naroči ji ploščo po radiu," mi pravi. "To je najceneje!" Takoj sem bil navdušen. "Samo-katero?" R®" šetala sva svoje glasbeno znanje in se naposled odločila za, Šričkovičevo "Poročno podokni-co."
Potem sem čakal, kot bi sedel na bodeči žici. Prišla je poroka in odšla, to je bilo v soboto. Nočno krokarijo sem tudi srečno prestal. V nedeljo smo se zbrali, da proslavimo ta pomemben dogodek v ožjem krogu z obširnim kosilom. Ko smo pri zadnji jedi, odprem radio. Glasba po željah je že v polnem teku. Nismo dolgo čakali.
"Tovarišici Antoniji Bezlaj iz Dolge vasi, Sračja ulica 116 poklanja na dan poroke njen ljubeči in zvesti Izidor naslednjo skladbo. Ker zaželjene plošče žal nimamo več v arhivu, bomo zavrteli drugo. Upamo, da bo nevesto prav tako razveselila."
Meni se je sicer nekoliko po-besil nos, toda moja Tončka je prijetno vzdrhtela. Drugim so obtičali grižljaji v ustih. zvočnika pa je zatulilo: "Čuk se je oženil, tralala, sova ga je vzela, hopsasa . . ."
Tu pa je nevesta -prevpil^ zvočnik: "Uuu, ti nesramnež, to si naltšč naredil, uuu . • ' Sledil je jok.
Dokazoval sem, pa brez uspeha. Priča Francelj je moral zopet pričati in jo je le prepričal-A družinska sreča prvega dne je šla kljub temu po vodi.
Še tole! Pozabil sem povedati, da se pišem Čuk, Izidor Čuk.
Javna tajnost
—Kdo pa je ta, ki ga vsi P®* zdrlavjajo ?
—O, najbolj znan človek
nas—tajni detektiv. ^
♦-
Sodnija gori
V nekem kraju v Istri je stal ogenj na sodišču. Sodni sluga je ves preplašen tekel obvestit sodnika. Ta je bil bolj 1®*^ in je imel doma še celo nerešenih aktov. Hitro se je šel: "Poberite takoj vse te spis® in jih nesite na sodišče, da še ti zgore
I"
"Koliko računate, če izderete zob?" je vprašal Škot zobozdravnika.
"Pet šilingov."
"In koliko, če ga samo om^-jete?"

ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Menik društvenih uradnikov
ZA LETO 1953
Ameriško jugoslovanski center" Recher Ave.
Žagar; pod-dre*	S'^snik; tajnik An-
Xe 11%»' 18508 Shawnee Ave., ' blagajnik Theodore Panft^ zapisnikarica Gusti Zu-PredsfvinM	odbor: John Gerl,
Bostjančič in John Frank- & ' gospodarski odbor; Tegpi	predsednik, Frank
odbor, r, , "i® Godec; publicijski %in &kRupert, Gusti Zupan-
toHi.	Ogrin; ostali direk-
lin	Derdich, Frank Segu-
Heniim^5'^®® Gorjanc in Josephine ^poslovodja John žig-
" ®es\cu S'ferŠ
^arniola Hive" št. 493 L TM "
predan predsednica Mary Bolta, PredspHni^^ "^sephine Stwan, pod-®ovna ^ Christine Glavan, du-^PtemliL? 1,	Mary Tekaučič,
larica p Mary Mahne, vra-^arv	Zi^an, stražnica
Ca bninisf® ' zapisnikarica in tajni-Var i?i| oddelka Julia Brezo-Dankn : ^ .60 St., EN 1-4758, fi-1287 v	Pauline Debevec,
nice- tC ^ St., IV 1-2048, nadzor-io p_,,;^^Ges Tavčar, Ursula Unetič 6uh Stampfel; zastopnici za in	SND Josephine Stwan
Brezovar.
vsako prvo sredo v Cla^i v dvorani št. 1 SND na St. Ave., ob 7.30 uri.
-K
"Ca
^ariuola Tent" št. 1288 T. M.
predsednik Thomas Mli-Pod'nr£f®"®ednik Joseph Babnik, Bik	Joseph Sušnik, taj-
Pilte , Tavčar, blagajnik Louis ^Ofni ^P^®nikar Ivan Babnik, nad-Zunan • Joseph Skuk, Anton bor- m, Paul Praust, bolniški od-Joseoh	John Grbec in
titev ^.usnik, odborniki za otvo-Stjiiti, ^G]e: Paul Praust, Anton SihoIp' Joseph Drobnich, Frank Jack o A'^ton Debelak, vratarja;
in Frank Meserko, za-John za Klub društev SND, g , ■'■avčar in Joseph Babnik.
Ijo vršijo vsako četrto nede-St. ^{".esecu v Slov. nar. domu na 8, Uri Ave., dvorana št. 1, ob dopoldne.
•n
p "5^1eveland" št. 126 SNPJ
Louis Smrdel, pod-Sik Y d'^ik Edward Branisel, taj-YakZ"'^ J- Gabrenja, 22100 Ivan Avp ^ ^1-' zapisnikar Blaž No-H V J- 1"6268, blagajnik Frank ditelj John Pire, nadzorniki; lofti- "Jy Yuretich, Victor Gruden,-Agj. 'irant st; mladinski reditelj
Curry (Korenčič), ml., V n, vsi slovenski zdravniki Velandu in okolici.
^0. ipfiGjma se članstvo od 16. do % p otroke od rojstva do 16. in liap °sta zdravniška preiskava Od(Jei|^ade za novo članstvo v oba
^še vsako tretjo nedeljo ob 9. uri v SND na St.

Collinwoodske Slovenke"
PrpH J št. 22 SDZ
Bodu ®®ednica Fannie Brezovar, .lica ^dsednica Stefi Koncilja, taj-kee A^°se Mickovic, 19612 Chero-farka tel. IV 1-6500, blaga j ni-St-, prances Tomsich, 693 E. 160 »>ad»n, P^nikarica Rose Šimenc, 8edy ^i"ce: Filomena Sedaj, pred-•jfosgi®' Mary Cernigoj in Alice
\ ufpK® vršijo vsako drugo sredo Ave v Slov. domu na Holmes "7.30 uri zvečer.
"c
.	Noble" št. 450 SNPJ
Pje^i^dnik Joseph Mačarol, pod-JJajv	Matt K16men, tajnica
VW %°dič, 977 E. 239 St., Euclid, t^in RE 1-4099, blagajnik 8ipa-x^®'"tinčič, zapisnikar John ^iheii* r nadzorni odbor; Frank ?an- ^red Martin, Andrew Yer-'®deL~.astopniki; za Clevelandsko ^'Uh SNPJ frank Habič, za '?a ^"^uštcv AJC Fred Martin, Sg. ^^tyažič in Frank Tegel. v	Vršijo vsako drugo nede-
v Ameriško jugoslo-
centru na Recher Ave.
.. ♦
h	Clev. društev S.N.P.J."
v^%ei®dnik Camilus Zarnick, pod-John Krebel, drugi pod-A^'^Ca , Anthony Gerchman, Josephine Tratnik, 6505 Ic V	en 1-0991, blagajni-
ku	Stefanic, zapisnikar
nadzorniki: Blaž No-V &je Q Kikol in Eddy Mramor. Slov n ^^šijo vsako četrto soboto
■ "ar. domu na St. Clair Ave. *
Matica"
IEh "9 A	Frank Bradach,
k"^af^'cade Ave., podpredsednik A?'*'ca n/r Imenik, korespondenčna 8, e., ki^oHie Frank, 5919 Prosser S^jniCarka Carolyn Budan, Ave., posredovalni (j.'claei.'^dward Kenik, Josephine A	Safred, Carolyn Bu
. Bradach, Emil Safred; krilci. »'Ca Josephine MisiČ, nad-ijce Somrak, June Price
J. «1011:''"ce somraK, June jr-nce publicijski odbor; {ij^h m1 MisiC, Emil Safred, Jo-vovo^''®ol in Valentine Mersol. fi aje i® Tone šubelj.
rt'''fi ^ vršijo vsak četrtek ob v sobi št. 2 Slov. nar. Clair Ave.
®*u»tev AJC" na Recher
Frank Segulin, pod-(];% 2,,'^ Andrew Ogrin, tajnik n^Pfnčič, 460 E. 270 St.. Eu-ij^js 2_tel. RE 1-4488, blagajnik zapisnikarica Mary k'iJin *> nadzorni odbor; Fred »'ran P''edsednik, Mary Segulin "^ces Zajec.
Seje se vršijo vsak prvi ponedeljek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave.
*
"Kras" št. 8 SDZ Predsednik Joško Jerkich, 19091 Naumann Ave., podpredsednik Stan Kozely, tajnica Jennie Koželj, 687 E. 156 St., tel. LI 1-3590, blaga j ničarka Jennie Kapel, 1861 Sagamore Dr., zapisnikar John Kapel, nadzorniki: Joe Koporc, predsednik, Martha Batich in Mary Kobal. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki v Clevelandu.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1.30 uri v Slov. domu na Holmes Ave.
"Lipa" št. 129 SNPJ
Predsednik Joseph Trebeč, podpredsednik Andy Skerl, tajnica Mary Stokel, 14503 Saranac Rd., tel. PO 1-9214, blagajnik John Si-vec, zapisnikar Charles Penko, bolniški nadzornik Joseph Terbovec, nadzorniki: Stanley Počkar, predsednik, Frank Pyke in Joseph Fili-pič, zastopniki: za Clev. federacijo SNPJ Ema Perne, za farmo SNPJ Charles Penko, za Klub društev SND Anthony Meklan, za Slov. nar. čitalnico Frank Smole st. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu v sobi št. 4 Slav. nar. doma na St. Clair Ave. ob 1. uri popoldne.
■¥
Klub "Ljubljana"
Predsednik Ludvik Prosen, podpredsednik Frank Segulin, tajnica Frances Julylia, 832 E. 209 St., KE 1-0325, blagajnik Louis Godec, zapisnikarica Louise -Derdič, nadzorni odbor: John Ludvik, predsednik, John Oshaben, Joseph Susnik, zastopniki: za Klub društev AJC Louis Zgonik, Frances Zajec in Mary Medvešek, teta Frances Rupert, stric George Nagode, maršal Louis Starman, kuharica Frances Gorjanc.
Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
"Lunder-Adamič" št. 28 SNPJ
Predsednik Krist Stokel, podpredsednik John Marn, tajnik Anton Wapotich, 892 E. 73 St., blagajnik William Candon, zapisnikar Joseph Okorn, nadzorni odbor: Louis Zele, Stanley Dolenc, Rose Retar, reditelj mladine William Wapotich, za Klub društev SND Anton Wapotich in Stanley Dolenc.
Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri zj. v SND.
"Loška dolina"
Predsednik Frank Baraga, podpredsednik John Krasovec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66 St., HE 1-9083, blaga j nik-^pisnikar John Leskovec, nadzorniki; John Lokar, Frank Turek in Tony Petkovsek, za Klub društev SND John Lekan ml., za Klub društev Slov. doma na Holmes Ave. Frank Znidaršič in Gasper Knafelc.
Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
■K	•
"Mir" št. 142 SNPJ
Predsednik Anton Bokal, podpredsednik John Prusnik, tajnik Frank Sustarsich, 15726 Holmes Ave., LI 1-8939, blagajnik Anton Zorko, zapisnikarica Frances Su-šel, nadzorniki; August Svetek, Frank Ludvig in Peter ^am, zdravniki; dr. Opaskar, dr. Skur, dr. Rottar in dr. Urankar.
Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Slov. domu na Holmes Ave.
■K
"Napredne Slovenke" st. 137 SNPJ
Predsednica Josephine Tratnik, podpredsednica Josephine Mežnar-šič, tajnica Josie Zakrajšek, blaga j ničarka Helen Mikuš, zapisnikarica Albina Braidich, nadzornice: Katie Bradach, Jennie Skuk in Josie Krasovec, bolniška nadzornica Jennie Drobnich, za Federacijo SNPJ Josephine Tratnik in Josie Zakrajšek, za farmo SNPJ Urška Mulej in Pavla Artel, za Atletifino ligo Alma in Nada Žagar, za Klub društev SND in čitalnico Jennie Skuk, za podr. št. 39 Sans Helen Mikuš.	, . _ , , ,
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v starem poslopju SND na St. Clair Ave.
M
"Naprej" št. 5 SNPJ
Predsednik Joseph Skuk, podpredsednik Frank Mack, ta]nik John Krebel, blagajnik Frank Mik-še, zapisnikar Andy Turkman, nadzorniki: Anton JŽakrajšek, John Tavčar in Louis Pire.
Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9.30 uri v Slov. nar.
domu na St. Clair Ave.
*
"Napredni Slovenci" št. 5 SDZ
Predsednik Andrej Tekauc, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe in John Nestor.
Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje SND na St. Clair Ave.
♦
"Napredek" it. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, podpredsednik Ludvik Prosen, tajnica Adalyne Cecelič, 4-33595 Morris Dr., Willoughby, O., tel. WI1-loughby 2-4359, blagajničarka An-tonia Tanko, zapisnikar Frank Se-šek, društvena zdravnika dr. Anne Prosen in dr. Carl Rotter.
Seje se vršijo vsak drugi petek v meseca ob 7.30 uri zvečer v Ameriško jugoslovanskemu centru
na Recher Ave. Asesmeut se pobiraClair Ave.
vsakega 25. v mesecu, če pa pade 25. na nedeljo, se pobira na 26.
-K
Krožek št. 1 Progresivnih Slovenk
Predsednica Anna Zaic, podpredsednica Fani Henikman, tajnica-blaga j ničarka Marion Bashel, 18913 Cherokee Ave., tel. KE 1-2173, zapisnikarica Theresa Gorjanc, nadzornice: Frances France!, preasea-nica; Rose Paulin in Rose ŠanaDor, prosvetni odbor: Paula Prudič, An-tonia Tomle in Mary Dacar, poročevalki; Theresa Gorjanc in Mary Vidrich.
Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
*
Krožek št. 2 Progresivnih Slovenk
Predsednica Cecelia Subel, podpredsednica Frances Legat, tajnica Marie Zakrajšek, 1038 Addison Rd., blagajničarka Jennie Skuk, zapisnikarica Anna Belle, nadzornice: Helen Mikuš, Frances Gorshe in Elizabeth Belay.
Seje se vršilo vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
"Krožek št. 3 Prog. Slovenk"
Predsednica Mary Kobal, podpredsednica Louise Derdich, tajni-ca-blaga j ničarka Elizabeth Matko, 330 E. 260 St., zapisnikarica Gusti Zupančič, nadzorni odbor: Frances Julyia, Frances Gorjanc in Angela Ogrin, poročevalka Vera Potočnik.
Seje se vršijo prvo sredo v mesecu v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave.
"Podr. št. 5 S.M.Z."
Predsednik John Sever, 18023 Hillgrove Ave., IV 1-1228, podpredsednik Frank česnik, tajnik in blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 PL, tel. UT 1-8387, zapisnikar Frank Kuhar, nadzorni odbor: Frank Kuhar, Louis Erste in Frank Petkovšek, zastopniki za Federacijo: John Sever, Frank Brancel in Frank Petkovšek, za Klub društev S.N.D. Frank Kuhar.
Seje se vršijo vsako tretjo soboto v mesecu v dvorani št. 4 staro poslopje SND na St. Clair Ave.
-K
"Ribnica" št. 12 SDZ
Predsednik Andrew Sadar, podpredsednik Joseph Sankovič, tajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., Cleveland 10, O., tel. IV 1-2246, zapisnikar Anton Ta vzel, blagajnik Anton Debelak, 893 E. 75 St., nadzorniki: Frank Debelak, predsednik, Edward Herbst in Frank Lun-der, zdravnik dr. F. J. Kern in drugi slovenski zdravniki, zastopniki: za Klub društev SND Andrew Sadar, za Ameriško jugoslovanski center Frank Wirant in John Vi-rant, za S. N. čitalnico Louis Mr-har, za Sans Joe Champa.
Seja se vrši vsak drugi petek v mesecu ob 7.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., soba št. 4, staro poslopje. Tekom delavnikih se tajnika lahko telefonično pokliče po 5. uri zvečer.
Slov. nar. dom" na St. Clair Ave.
Predsednik Charles Vrtovšnik, podpredsednik Frank Plut, tajnik John Tavčar, blagajnik John Centa, zapisnikarica Josephine Petrich, nadzorni odbor: John Pollock, Leo Poljšak, Josephine Zakrajšek, Anton Wavpotich in Frank Ilersich; gospodarski odbor: Frank Cesnik, Joseph Okorn, Janko N. Rogelj, Frank Virant, Joseph Fifolt, Stanley Dolenec in Josepliine Stwan. Namestniki: Andy Turkman za tajnika; Max Traven za podpredsednika, Andrej Tekavc za blagajnika, John Lekan za zapisnikarico.
Seje direktorija se vršijo vsak drugi torek v mesecu v navadnih prostorih.
■K
"Sv. Ane" šl. 4 SDZ
Predsednica Julia Brezovar, podpredsednica Jennie Stanonik, tajnica Jennie Suvak, 1414 E. 51 St., tel. EN 1-8104, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn, rediteljica Mary Pristov. ,	,	,
Seje se vrsijo vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
-K
"Svoboda" št. 748 SNPJ
Predsednica Antonia Tomle, pod-pred. Jos. Vesel, tajnica Josephine P Terbizan, 14707 Hale 'Ave., LI 1-1464, blagajničarka Josephine Seitz, 16213 Waterloo Rd. Zapisnikarica Leopoldina Vozel, nadzorni odbor: Mary Kafrle, Anna Zaic in T Gorjanc. Zastopnice za ženski odsek farme SNPJ: Theresa Gorjanc, Antonia Tomle in Josephine Vesel; za Clevelandsko federacijo SNPj'; Theresa Gorjanc in Leopoldina Vozel.	•
Seje se vrše vsak drugi petek v mesecu v čitalniških prostorih SDD na Waterloo Rd.
"Svob. Slovenke" šl. 2 SDZ
Predsednica Nežika Kalan, pod predsednica Jennie Skuk, tajnica Josephine Petrich, 101 E. 225 St., RE 1-6316, blagajničarka Mary Somrak, 996 E. 74 St., zapisnikarica Albina Braidič, nadzornice; Albina Braidich, Elizabeth Belaj in Josephine Razinger. Zastopnica za Klub društev S.N.D. Helen Mikuš; poročevalka Rose Alden.
Seje se vrše vsak drugi četrtek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 8. uri zvečer.
"Sv. Ane" St. 4 SDZ
Predsednica Julija Brezovar, 1173 E. 60 St., podpredsednica Jennie Stanovnik, tajnica Jennie Suvak, 1415 E. 51 St., EN 1-8104, blagajničarka Josephine Orazem-Ambrožič, zapisnikarica Angela Virant, nadzornice: Mary Bradač, Rose L. Erste in Frances Okorn, rediteljica Mary Pristov.
Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu v Slov. nar. domu na S*^.
"Slovenske Sokolice" št. 442 SNPJ
Predsednica Frances Legat, podpredsednica Mary Geromi, tajnica Cecilia Subel, zapisnikarica Antoinette Wichich, nadzornice: Stella Božeglav-Sodeckas, Florence Zalo-kar in Mary Sankovic, zastopnica za Clevelandsko federacijo SNPJ in Klub društev SND Ivanka Shiffrer, Jug. kult. center, za SANS in čitalnico SND Amelia Božeglav, društveni zdravnik dr. F. J. Kern.
Seje se vrše vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
Pevski zbor "Slovan"
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Joseph Ivančič, tajnik in blagajnik Milan Urbančič, 1342 E. 170 St., KE 1-6624, zapisnikar Ciril Ozbič, arhivar Joseph Ivančič, nadzorni odbor: Joseph Vičič, Frank Urbančič in Ludvik Oster, pevovodja Anton Schubel.
St. Clair Rifle and punting klub
Predsednik Frank Zietz, podpredsednik Louis Pike, tajnik-blagajnik Albert Peterca, zapisnikar Fred A. Kochevar, gospodarski odbor: Frank Kramer, predsednik. Frank Spenko, Ed. Petrick, Frank Kosec in Mike Telic, nadzorni odbor: Leo Lukič, Louis Pike in Mike Telich, oskrbnik pušk Ed. Petrick.
Seje se vršijo vsak prvi petek v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. ob 8. uri zvečer.
"Waterloo Camp" št. 281 W.O.W.
Predsednik Walter Larape, podpredsednik John Lokar, tajnik Edward Rozance, blagajnik in zapisnikar Vincenz Godina, spremljevalec John Rozance. straža Peter Bukov-nik, nadzorniki: Frank Stupar, Valentine Malnar in Frank Stupar.
Seje se vršijo vsak drugi četrtek v mescu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Asesment se pobira vsakega 24. V mesecu in na seji.
"Waterloo Grove" št. 110 W. C.
Predsednica Pauline Balish, podpredsednica Emma Jane, tajnica Cecelia M. Wolf, 1251 E. 173 St., KE 1-2564, zapisnikafica Justine Klemenčič, blagajničarka Molly Tomarič, duhovna voditeljica Mary Benda.
Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu ob 8. pri v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
"Washington" št. 32 ZSZ
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednik John Zaic, tajnica in blagajničarka Anna Vadnal, 15815 Arcade Ave., IV «1-3919, za-pisnikarica Anna Zaic, nadzorni odbor: Frank Moro, Frank Fende in Mary Božič.
Seje se vrše vsak četrti petek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
"Ženski odsek farme SNPJ"
Predsednica Antonia Tomle, podpredsednica Frances Henikman, tajnica in blagajničarka Mary Zaman, 484 E. 149 St., IV 1-4871, zapisnikarica Victoria Poljšak, nadzornice: Jennie Gerchman, Jennie Leskovec in. Frances Zorman.
Seje se vrše vsak zadnji četrtek v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd. ob 7.30 uri zvečer.
"Zavedni sosedje" it. 158 SNPJ
Predsednik John Koss, podpredsednik Frank Žagar, tajnik Charles Zele, 20970 North Vine St., Euclid 19, O., tel. KE 1-4640, blagajnik Andrew Ogrin, zapisnikar John Ludwig, nadzorni odbor: Frank Matko, predsednik, Frank Mišič in Mary Segulin.
Seje se vršijo vsak zadnji petek v mesecu v navadnih prostorih Ameriško jugoslovanskega centra na Recher Ave.
"Združeni bratje" št. 26 SNPJ
Predsednik Joseph Godec, podpredsednik John Krebel j, tajnik-blagajnik Peter Ster, 2005 E. 224 St., KE 1-5773, zapisnikar John Kikel, nadzorniki: John Kikel, John Zaman in John Krebely.
Seje se vršijo vsako prvo soboto v mesecu ob 7.30 uri zvečer v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik Se .vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomesti) z novim. Vam ni treba imet. doftCeneea dogovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE
Tel. ENdicolt 1-5013 fogal East G 2nd Street; vhod samo na East BŽnd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
Za udobnost potujočega občinstva
Ljudje, ki potujejo, morajo nekje najti prenočišča, in za to skrbijo hoteli, v novejšem času pa tudi moteli. Vsako mesto v Zedinjenih državah, ki je količkaj vredno svojega imena, ima enega ali več hotelov. Velika mesta seveda potrebujejo mnogo hotelov. Pred našim časom, ko je bila v modi še konjska transportacijg,, so to vrsto plačanega gostoljubja vršile obcestne gostilne ali taveme. Sledili so ho-teh, ki pa so bili za naše sedanje pojme še močno primitivni, s petrolejskimi svetilkami, z vodo za umivanje v vrčih, s po eno kopalnico za vse nadstropje, in tako dalje.
Seveda so bili že pred pol stoletjem v Zedinjenih državah tudi "boljši" hoteli, z mnogimi udobnostmi, katerih so se posluževali bogataši, toda za praktično udobnost niso niti zdaleč dosegali sedanjih hotelov srednje vrste. Na primer, sloveči Waldorf-Astoria hotel v New Yorku se leta 1907 ni imel kopalnice v vsaki sobi. Danes imajo tudi srednje vrste hoteli kopalnice v vseh sobah.
Sodobno so v vseh ameriških mestih modemi hoteli, ki potujočemu občinstvu nudijo vse modeme udobnosti po primeroma zmernih cenah. Mnogi pa imajo še posebno luksuzno opremljene sobe za goste, ki hočejo in morejo za postrežbo plačati višje cene. Mnogi teh hotelov spadajo v tako imenovano verižno vrsto; lastujejo jih družbe in sindikati in taka "veriga" se navadno vleče preko vse dežele.
Eno tako hotelsko podjetje je Statler, ki ima hotele skoro v vseh velikih mestih Zedinjenih držav. Začetnik tega podjetja je bil E. M. Statler, ki je pričel svojo kariero kot hotelski paž in je odprl svoj prvi hotel v Buf-falu leta 1907. Danes je to hotelsko podjetje eno največjih, če ne največje v Zedinjenih državah.
Ideja ustanovitelja E. M. Stat-lerja je bila dati povprečnim gostom kar najboljšo postrežbo in udobnost proti zmerni pristojbini. Kopalnico v vsako sobo; tekočo ohlajeno vodo; čumnato za obleko, električno razsvetljeno; veliko ogledalo za ženske, ki se hočejo ogledati v vsej dolžini; luknje za ključe nad kljuko, da jo nekoliko "okajeni" gost lažje najde; absolutna vljudnost uslužbencev napram vsem gostom po geslu, da gost je "vedno, v pravem"; pribor v jedilnici enostaven. V vseh hotelih omenjenega podjetja je vse standari-zirano; postelje samske ali dvojne, rjuhe, odeje, brisačq kozarci, porcelan, jedilni pribor in tako dalje. Vse to se naroča na veliko za vso verigo hotelov. Pod-
jetje ima celo svojo lastno tiskarno za produkcija hotelskega pisemskega papirja in kovert.
Živila, ki se rabijo v hotelskih jedilnicah, se tudi kupujejo na veliko, toda hotelski kuharji v vsakem mestu si morajo na trgu sami izbrati meso in druga živila, ki jih potrebujejo, ter jih na mestu opremijo s hotelskim pečatom, da razvozniki ne morejo dostaviti slabše vrste blaga. V raznih mestih je seveda zahteva gostov za jedila različna. Poleg restavracij vzdržujejo hoteli tudi pralnice za perilo, čistilnice oblek in razne druge postrežbe za udobnost gostov.
Razume se, da kar velja za gori omenjeno skupino hotelov, velja v glavnem tudi za druge slič-ne skupine. Hoteli so se modernizirali posebno v smislu, da morejo dati najširšemu občinstvu boljšo, četudi ne tako, "pretirano gosposko" postrežbo, kakršno so si nekoč mogli privoščiti le milijonarji. Pri novo zgrajenih hotelih se upoštevajo vse izboljšave, ki jih sodobno občinstvo pričakuje. Starejši hoteli so izvedli velike predelave starih poslopij v svrho moderniziranja. Na splošno so današnji hoteli v Ameriki, tudi manjši, neprimerno udobnejši kot so bili pred nekaj desetletji. Kakor je med trgovinami tekma za odjemalce, tako je med hoteli tekma za goste. Ta tekma je postala še toliko bolj intenzivna, odkar za goste tekmujejo tudi novodobni moteli.
—NEW ERA. glasilo ABZ

Zastopniki
Enakopravnosti e
Za st. clairsko okrožje: JOHN REN KO 1016 East 76th Sfreet
UTah 1-6888 • '
Za collinvvoodsko in euciidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 17902 Nottingham Road
IVanhoe 1-3360 •
Za newburško okrožje: FRANK REN KO
Diamond 1-8029 11101 Revere Avenue

V vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in poduČno ctivo priljubljene povesti
ALI KASLJATE?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da Tam ustavi kašelj in prehlad.
Lodl Mandel, Ph. G.. Ph. C.
MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
RESTAVRACIJA NAPRODAJ
Proda se Francine's Restaurant. Dober promet.
Vpraša se na 4718 St. Clair Ave.
Dva pogrebna zavoda Za
zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo
po
CENAH. KI JIH
VI
DOLOČITE pokliči!*
iVGRDINAtrsONS PuNERAL Directors
HAMItVUl »t
m Cm« «2« sr.
mm ttOS$ VT,. iw H$90
NAPRODAJ
Proda se gostilno in restavracijo
na 3926 Payne Ave. Tudi dve trgovini. Se proda ali odda v najem. Za podrobnosti pokličite EX 1-1876 ali YE 2-3881
HIŠE NAPRODAJ
CLEARAIRE RD.
Bungalov^ s 5'/1j sobami se proda. Beneški zastori, avtomatični pral-nik, zimska okna in mreže, gor-kota na plin. Garaža in dovoz. Cena samo $9,500.
Za podrobnosti se obrnite na
KOVAČ REALTY
960 East 185th Street KE 1-5030
DELO DOBIJO MOŠKI
ASSEMBLERS
za stroje
MACHINTSTS
IZURJENI Visoka plača od ure—čas in pol za
delo nad 40 ur.
Prosta zavarovalnina, hospitaliza-cija in plačane počitnice. Sprejme se nove Amerikance.
NATIONAL TOOL GO.
11200 MADISON AVE.
FORD MOTOR CO.
Clevelandska tovarna sprejema prošnje za delo od
NOVIH AMERIKANCEY
ki so zmožni govoriti nekaj angleščine.
To podjetje nudi visoko plačo, izvrstne delovne razmere, in sekuri-teto za bodočnost. Sedaj intervui-ramo kvalificirane moške za vsakovrstna dela.
Prosimo, zglasite se osebno v našemu uposljevalnemu uradu na Engle Road, južno od Brookparka. Prebivalci ieven mesta so prošeni, da pišejo na
FORD MOTOR CO.
17601 Brookpark Rd.
CLEVELAND, OHIO
STRAN i ^
ENAKOPRAVNOST
VOHUNI
IN SKRIVNOST ATOMSKE BOMBE
(PO ZAPISKIH POLKOVNIKA KANADSKE PROTIOBVEŠČEVALNE SLUŽBE RICHARDA HEARSHA)
(Nadaljevanje)
Prav tako tudi delavci. Množice kanadskih delavcev izhajajo večinoma iz desničarsko orientiranih evropskih beguncev. Mnogo Poljakov je pobegnilo pred carsko samovoljo. Emigranti po Oktobrski revolucije niso prihajali v Kanado. Delali so kot natakarji v ZDA, ženske pa so se prodajale po ulicah. V Kanadi se ne bi mogli preživeti. Pač pa je tu bilo še mnogo beguncev iz jugovzhodne Evrope, ki so se bavili predvsem z obdelovanjem zemlje.
Ta pisana množica ni videla v Sovjetski zvezi napadalne velesile, temveč socialistično državo. Lahko bi se torej zgodilo, da bi ljudstvo začelo simpatizirati s Fredom Rooseom, ker ga ne bi imelo za vohuna, temveč za borca, ki zahteva sodelovanje Sovjetske zveze pri vseh vojaških skrivnostih, saj je vendar bila Sovjetska zveza učinkovit zaveznik v drugi svetovni voji-ni. Če bi se to zgodilo, bi Kanada ne imela sitnosti samo s So-
vjetsko zvezo, temveč tudi z ZDA, od katerih je bila odvisna njena celotna trgovina.
Čeprav je bilo težko in nevarno pustiti Freda Roosea, da nemoteno in nič hudega sluteč vohuni dalje, so se vseeno morali odločiti za to. S tem je Fred Roose pridobil na času, ne da bi sam vedel za to.
Rojen je bil 1907 na Poljskem. Kot devetna j stleten mladenič seje izselil s starši in postal pozneje kanadski državljan. Toda že leta 1924 je bil v službi NKVD. Vohun je bil že takrat, ko je dobil kanadsko državljanstvo, vohun je bil, ko je kandidiral v mestni svet v Montrealu in ko ga je ljudstvo izvolilo za parlamentnamega poslanca. Vohunil je tudi zdaj.
Že od rane mladosti je bil v vohunski službi. Za vso njegovo kariero je stala sovjetska obveščevalna služba. Bil je vpliven človek. Zaradi tega je bilo razumljivo, da so mu Rusi poverili nalogo, naj odkrije skrivnosti atomskega orožja. Razen tega je Roose zbiral tudi vohune za od-
krivanja drugih skrivnosti. Kratko rečeno: pod njegovim neposrednim vodstvom je bilo vse vohunsko omrežje.
Zaenkrat se ga niso smeli dotakniti. Niti slutiti ni smel, da ga opazujejo. To opazovanje je zategadelj prizadejalo kanadski protiobveščevalni službi nemalo skrbi. Fred Roose je doma živel mirno družinsko življenje. Z ženo in hčerko je stanoval v Montrealu, v času zasedanja parlamenta pa v Ottawi na Beachwood Avenue 30.
Bil pa je pustolovec, človek lahke krvi. Za pomirjen je zaradi razburjenj, ki jih je doživel v vohunski službi, mu ni zadostoval družinski mir. Da bi se razvedril, si je večkrat privoščil kakšno majhno zabavo, ki je pa nikoli ni mogel tako spretno prikriti, da ga pri tem ne bi opazili. Njegovi pogosti izleti na lepše in njegova pijančevanja so nadzorniku Leopoleu povzročala velike skrbi. Sčasoma pa je Leopole tudi za to nevoljo našel primerno zdravilo.
V času rednih sestankov z Joano ji je nekega dne kar v avtomobilu predstavil čmolaso damo.
"Dovolite, da vam predstavim gospodično Gwendolin Laughto-novo! Pevka je kakor vi in želel bi, da jo vzamete v svojo zaščito."
Joan jo je pozdravila in ji podala roko, v kolikor je pač to dopuščal tesni prostor v avtomobilu. Obmolknila je, prevzeta od velike lepote te žene. Sicer
NAZNANILO IN ZAHVALA
z globoko žalosljo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom in prijate-Ijem. tužno^ vest, da je neusmiljena smrt pretrgala nit življenja naši nadvse ljubljeni hčeri in sestri

1905
1953
AUCE NOVAK
rojena ŽIBERT
Blagopokojna je zatisnila svoje mile oči dne 31. avgusta 1953 po kratki in mučni bolezni. Pogreb se je vršil dne 3. septembra iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi in po opravljeni slovesni maši zadušnici in cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Vida, smo njeno truplo položili k večnemu počitku na pokopališče Calvary.
Pokojnica je bila rojena v Clevelandu, Ohio, in je bila stara 48 let.
y dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvaliAio vsem sorodnikom in prijateljem, ki so položili krasne vence cvetja h krsti drage pokojne. Bilo nam je v dokaz, da ste pokojnico spoštovali in nam v veliko tolažbo v dneh žalosti.
Iskrena hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za pokoj njene duše.
Enako hvala lepa vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu, kakor tudi pogrebcem, ki so nosili krsto.
Hvala vsem, ki so prišli pokoj nico pokropit in jo spremili k njenemu zadnjemu počitku na pokopališče.
Zahvalo naj sprejmejo članice društva sv. Ane št. 4 SDZ, podr. št. 18 SŽZ in krožka št. 2 Prog. Slovenk za izkazano zadnjo čast in za spremstvo do groba.
Posebna zahvala vsem sosedom in prijateljem na E. 72 St. za krasen skupni venec, ter družini^ Skiljan za vso pomoč v bolezni in smrti, enako se lepo zahvaljujemo tudi družini Majer in družini Schimmilman za veliko pomoč, ki smo je bili v naši britkosti deležni.
Iskrena hvala Rev. Baraga za podelitev sv. zakramentov za umirajoče na domu, za spremstvo iz pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida. za opravljene cerkvene obrede in za spremstvo na pokopališče.
Hvala tudi pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vsestransko pomoč ter za lepo urejen pogreb.
Bodi izrečena naša iskrena zahvala vsem, ki so nam stali ob strani, nas tolažili in pomagali na en ali drugi način ob izgubi drage pokojne. Bog vam plačaj vašo dobroto stotero!
Ti, pa preljuba hčerka in sestra, ki si se morala tako nepričakovano hitro posloviti od nas, počivaj v miru v domači ameriški grudi. Sledila ti svojemu ljubemu življenjskemu drugu in zdaj se skupno radujeta tam gori nad zvezdami, kjer se enkrat skupno zopet snidemo na vekomaj!
V naših srcih je žalost in v očeh so nam solze,
ker TeBe, ljuba hči in sestra,
nič več med nami ni.
Žalujoči ostali:
ANGELA ZIBERT, mati ANNA ZIBERT, sestra in več sorodnikov
Cleveland, Ohio, dne 5. oktobra 1953.
se tudi nad svojo lepoto ni mogla pritoževati, kajti njeni pristni nebarvani plavi lasje, bela polt, velike modre oči in lepa postava so ji prinesli mnogo uspehov, toda nova znanka je bila v vsakem pogledu njeno pravo nasprotje. Imela je temnočrne lase, slonokoščeno polt in dolge trepalnice. Joan je bila vajena s svojo pristno lepoto izstopati med drugimi ženami, ki so imele barvane lase in pretirano negovano kožo obraza, a ko se je zdiaj iz oči v oči srečala z drugo pristno lepotico, je nehote začutila nek odpor do Laughtonove. Videla je v njej tekmovalko.
Navadila pa se je tudi ubogati najdzornika Leopolea. Še vedno je upala, da ji bo pomagal najti izginulega uqgdnika Armstronga. Takoj je začela izpraševati:
"Alt ni še nobenega sledu za Armsti'ongom?" ,
"Ničtisar še nisem mogel po-izvedeti," je na videz brezbrižno odvrnil Leopole. Gwen, nova črnolasa sopotnica, se je naslonila na mehki naslonjač avtomobilskega sedeža. V polmraku nihče ni opazil,- kako se je zdrznila ob Jcaninem vprašanju.
"Zakaj pni nočete pomagati?" je skoraj zakričala Joan. "Vse, kar zahtevate, storim za vas, vi pa zame ne zganete niti s konci svojih uhljerv."
Leopole ni imel rad opazk na račun svojih, velikih uhljev. Čeprav je bilo tisto o uhljih splošno rabljen izraz, se je vseeno čutil užaljenega. Pri tem je namreč nehote pomislil na svoje uhlje. Zato je odgovoril mnogo bolj ostro kot ponavadi:
"Zadnji čas več kot dovolj migi jem s svojimi uhlji. Zapove dal sem svojim ljudem, naj me obveste, če kaj izvedo. Doslej se ni javil še nihče." Tise pa je dodal: ."Razen tega je urednik odšel čez niejo v ZDA, tam pa res ne moreni stikati za njim Sicer pa danes ne gre za to."
"Spet kakšna naloga?"
"Da, toda prijetna. Gospodično Gwen boste morali uvesti v družbo. Mislim, da tudi nje ne bo težko zaposliti v vašem zabavišču."
"Sama naj si privedem tekmeca prav zdaj, ko imam že tako dovolj sitnosti z obnavljanjem pogodbe?"
"Preskrbeli smo, da zaradi pogodbe ne boste imeli sitnosti niti vi, niti gospodična Gwen. V vaši direkciji imamo namreč nekaj zvez."
Nasmehnil se je Joanini nečimrnosti in jo pomiril:
"Razen tega gospodična Gwen ne bo noben tekmec. Ima globok alt, njena lepota pa je docela drugačnega značaja. Za krog vaših častilcev se vam torej ni treba bati niti najmanj."
"Saj ni res! Moški so silno nestalni v izbiri barv," je dejala raztreseg^io. Vloga, ki ji jo je namenil Leopole, ji ni bila prav nič všeč.
Nadzornik je začel govoriti docela druge reči. Zanimal se je za posamezne člane družbe in vprašal nekako mimogrede:
"Ali že veste, če je Fred Roose že prišel?"
"Že pred enim tednom. Vsak večer sedi v zabavišču. Čudim se, da ga še niste videli."
"Zadnji čas že dolgo nisem bil tam. želel bi, da gospodično Gwen seznanite z njim."
"Nič lažjega kot seznaniti Freda z lepo žensko," je rekla Joan z nasmehom. "Ima sicer lepo ženo in živi navidezno srečno zakonsko življenje, toda vsak večer bi mu človek lahko pobral oči s tal, saj mu dobesedno izpadajo za drugimi, drugemu pa lahko na krožniku prineseš lepo žensko, a še takrat . .
Joan je odobravajoče prikimala. Leopole pa se je zatopil v globoko premišljevanje. Po pravici povedano, ga trenutno niti najmanj niso zanimale take ljubezenske zadeve. Ljubezen na sploh je bila zdaj zanj samo sredstvo za dosego cilja.
Že dopoldan so z neverjetno
lahkoto naredili pogodbo za gospodično Gwen. Ko se je zvečer v luči reflektorjev pojavila ta lepota v tesno se prilegajoči večerni obleki, so moški obsedeli z od začudenja odprtimi očmi.
Z žuborečim, žametasto mehkim in globokim glasom je bolj pripovedovala kot pela. Moške so zaradi njenega žuborenja spreletavali mravljinci. Joanina družba je z navdušenjem sprejela novo članico v svojo sredino. Ženske so do nje čutile isto kot Joan, a so zelo disciplinirano skrivale svoje občutke. Možje so kar obsuli lepo, čmolaso Gwen. Najglasnejši in najpriza-devnejši je bil Fred Roose. Gwen mu je podarila nekaj zapeljivih pogledov in smehljajev, ki bi raztalili celo jeklo, kaj šele lahkoživega poslanca. Ni se mogel več vzdržati. Ne oziraje se na mogoče neprijetnosti je začel vneto dvoriti lepi Gwen.
Protiobveščevalna služba se je zdaj lahko mirno lotila svojega dela ter začela ugotavljati Rooseovo vohunsko dejavnost. Leopole je bil prepričan, da zdaj ne bo težko nadzorovati Roose-ovih skrivnih poti, tudi takšnih ne,' ki bi sicer zanimale samo njegovo ženo, predvsem pa tistih, ki so bile važne za protiobveščevalno službo, saj je morala ponoči in podnevi dobro vedeti, kje se mudi poslanec.
Gweni se ni bilo treba mnogo truditi. Navezala je nase razuzdanega Roosea, čeprav ga je omamljala samo z neizrečenimi, samo s slutenimi obljubami. Morda ga je to obljubovanje in neizpolnjevanje obljub še bolj podžigalo. Fred Roose je dobesedno podivjal, tako da je večkrat pozabil na najosnovnejšo previdnost.
Lepa Gwen, ki je vsem moškim mešala pamet, pa ni bila izpostavljena samo njegovim ljubezenskim izbruhom. Moški člani Joanine družbe so se razdelili na dva tabora ter so za ceno pla-volase in črnolase lepote zanemarjali svoje žene. Te pa so morale kljub vsemu kazati prijazne obraze, kar je bilo precej težko. Katera žena se veseli, če mož dvori drugi, sama pa se mora vljudno obnašati in celo kazati tekmovalki prijazen obraz?
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
FORD AIR CRAFT Designer, wife, 3 children will take immediate possession of 3 bedroom house or 1st floor apartment, any desirable neighborhood near catholic school. Nominal rent; this is imperative. Call anytime.
PUllman 5-9652
BUSINESS OPPORTUNITY
Good Chance to buy DELICATESSEN — Real money maker. Across from Government Project. Fine trade. Low rent.
2951 Clybourn Buckingham 1-8192
DOMESTIC HELP
RELIABLE RESPONSIBLE Woman for general housework and care of 2 children. Young Hyde Park family. Go SV^days. Stay some evenings. Top salary.
DOrchester 3-4436
DOMESTIC FEMALE
NURSEMAID —r Middle-aged. $40 week; private room and bath; no laundry or heavy cleaning; excellent transportation. Will accept widow with grown child or inexperienced help. Must like children. Mrs. Porter.
422 Wellington, Call RAndolph 6-6125
HOUSEKEEPER — Cook and light housework. Other help for heavy work. Stay. Plain home atmosphere. Small family. Good pay. Usual time off.
GLenview 4-0329
Nadzornik Leopole je odslej vsak dan zahajal k Joani in Gweni in postajal vedno bolj zahteven.. Vedno več ljudi je zbiral okrog njiju. Prigovarjal jima je, naj s svojimi obljubami prodreta čim dalje, naj se ne branita enega ali dveh poljubov, dalje pa naj ne gresta. Moške naj čim tesneje navežeta nase in ustvarita čim boljše odnose.
Čeprav so bili silno previdni, se je v tem času zgodilo nekaj reči, zaradi katerih so na sovjetskem veleposlaništvu postali pozorni na živahno delovanje kanadske protiobveščevalne službe. Te reči so imele svoje posebno ozadje, ki ga je Leopole odkril šele iz spisov, ki jih je Gu-zenko prinesel s seboj. To so bila nasprotja med veleposlanikom Z^ubninom in vojaškim atašejem, polkovnikom Zabotinom, z drugimi besedami, nasprotja med NKVD in Zabotinom.
Temu niso posvečali posebne pozornosti, kajti nihče ni nikjer
nastopal pod kanadskim nom. Posamezne beležke so prišle v mape spisov, ki so pozneje v svojevrstni luči osvetili ozadje teh dogodkov.
V nekem takem spisu je "Direktor," šef protiobveščevalne službe Rdeče armade, ostro kritiziral Zabotina, ker je tudi veleposlanika Zarubina seznanil z atomsko špijonažo. Zabotin se je v svojem odgovoru opravičeval, češ da ni imel tozadevnih navodil. Veleposlaniku da je moral poročati o neki zadevi, ki je bila v zvezi z atomsko špijonažo in da je moral prositi za navodila gl®' de dolarskih izdatkov, ker so kupili neke angleške papirje.
(Dalje prihodnjič)
U##	Mpl
Uoln the
OBSERVERJ CORPS
CALL CIVIL DEFENSE _
Eisner's Flower and Gift Shoppe
VENCI, ŠOPKI IN CVETJE ZA VSE PRILIKE. TOČNA DOSTAVA.
33009 VINE ST., WILLOWICK, O. — tel.: WIckliffe 3-1887
EUCLID COAL & SUPPLY CO.
1400 CHARDON ROAD, KE 1-1400
Imamo najboljše vrste premog za vsako uporabo. Naša postrežba na vzhodni strani mesta je dobro poznana kot točna, zanesljiva m zadovoljiva. Naši vozniki so vljudni, čisti in pazljivi.
$
i
rL_^
HITITE! VLOŽITE DO 12. OKTOBRA!
Denar, ki ga boste vložili na hranilno vlogo do 12. oktobra, bo dobil obresti od 1. oktobra. Vaši prihranki so zavarovani do $10,000—in. se sedaj obrestujejo po
2%% na leto
Pričnite z hranilno vlogo sedaj ali pa dodajte sedanji.
STCIAIR
Savinss-Loan Co»
^813 E. I85th ST. 6235 ST. CLAIR
IV 17800 HE 1-5670
ZDAJ JE ČAS ZA PRIJAVO POTOVANJA V STARI KRAJ ZA 1954!
Jugoslavija je'zaradi svojih posebnih političnih in gospodarskih razmer p>ostala središče vsesplošnega zanimanja-Amerikanci, Angleži, Francozi in razni drugi narodi iz vsega sveta hodijo tja. Kako ne bi šli tja mi, ki smo sami ali pa starši preživeli tam svojo mladost! Naj nam je tamkajšnja vlada všeč ali ne, lepote dežele bodo budile v nas prijetne spomine in ponos, ugodno podnebje bo okrepilo naše zdravje. Zaradi velikega navala potnikov je sedaj najboljši čas prijavo. ZDAJ SE LAHKO DOBI MESTA ZA KATERIKOLI MESEC, KASNEJE BO TREBA VZETI, KAR BO OSTALO. Ne odlašajte torej, ampak pohitite! Obrnite se na znano po''" niško pisarno August Kollander, ki Vam bo v najkrajšem časti oskrbela vse potrebno.
Letos pravijo poročila, da je bila v Jugoslaviji dobra letina ii*t da kruha ne bo manjkalo. Morda, morda tudi ne, vsekakor pa je še vedno zelo trda za blago kot je kava, kaka®' poper, riž, olje in drugo, kar mora Jugoslavija uvažati. Sorodniki in prijatelji bodo veseli, če se jih boste spomnili. Tvrdka A, Kollander POŠIUA PAKETE po naročilu, odpošilja pa tudi tiste, ki ste jih sestavili sami, če jih prineste v pisarno.
Zaslužek v Jugoslaviji je v primeri z našim majhen, blago pa še vedno precej drago, zato ljudem primanjkuje narja. Če je to že pri onih, ki so zaposleni, kako je šele s starčki, ženami in nedoraslimi otroci? Država skrbi za nje, kolikor more, toda to pokrije komaj najnujnejše. Tako var# bodo domači, prijatelji in znanci hvaležni za vsak dolar, k' ga jim boste poslali. Tvrdka A. Kollander pošilja denar v vse kraje Slovenije in Jugoslavije PO NAJBOLJŠEM MENJAL' NEM TEČAJU.
AUGUST KOLLANDER
6419 ST. CLAIR AVE.	HEnderson 1-4148
CLEVELAND 3, OHIO