PoMniua plačana v gotovi*!, ftie Postgebtthr bar bezaMt
ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO J N DEŽELO
Psrei* - česa tfi
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto XVI.
V Ljubljani, 2. marca 1944.
štev. 9 (746)
L.
A ko sosedova fftša gori, pazi na svojo!
Slovenski rek.
UllllUlUHIIHHUimilUUimillHU
»DRUŽINSKI TEDNIK«
i linja ob Četrtkih. D r e (1 ni 8 t ve In uprava t Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Poftni predal St. 253. Telefon št 33-33. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani St 15.893 — Rokopisov ne vračamo, nefrankfraoIU dopisoT ne sprejemamo, /a odgovor je treba priložiti S liri v mamkah.
NAROČNINA
</i leta 10 lir, Hi leta 29 lir, vso leto 4« Ur. — V tujini G4 Kr na loto. — Naročnino je treba plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekutnem delu: enostolpena petitna vrsta
njen prostor (višina 8 mm in širina &« mm) 7 lir; r oglasnem delu 4."-0 lite.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice: vrstica 7 lir. Mali o g I a -s i : beseda 0.50 lire. Oglasni davnfc povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
Danes:
Trije zlata ključi
Naša nova pravljica
(Gl. str. 4.)
Ponovni brezuspešni sovjetski napadi
Ftthrer.ier (davni stan. 29. febr. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:
Vzhodno od Kerča in na prostoru pri Krivem Rogu so bili odbiti mnogi boljševiški napadi z velikimi sovražnimi izgubami.v krajevni vdori Pa v proiisuiiku očiščeni.
Na ozemlju iužno od Pripjetskih močvirij so trajali krajevni boii.
Južno od Berezine in jugovzhodno od Vitebska so propadli pred našimi črtami močnejši sovražnikovi napadi. Na posameznih vdornih mestih smo Sovjete po ogorčenih boiih iz bližane ■odbili.
Severozahodno od Nevlia ie prešel sovražnik z več strelskimi divizijami v napad. Včerajšnji hudi boii so prinesli popoln obrambni uspeh.
Vzhodno od Pskovskega jezera in pri Narvi so ostali ponovni sovražnikovi napadi brezuspešni. Topništvo ie razbilo sovražnikove premike in izhodiščne postojanke.
Močni oddelki bojnega letalstva so podpirali predvsem pri Krivem Rcgu. pri Dubnu in ob Pekovskem jezeru z napadi v nizkem poletu z dobrim učinkom obrambne boie proti sovjetskim pehotnim in motoriziranim koj lonam. Mnogoštevilna vozila 111 vec protiletalskih topov smo z bombami in obstreljevanjem uničili.
Na Arktiku so hitra nemška bojna letala uničila sovražnikova^ voiaska prebivališča ob murmanski železnici.
Pri težkih obrambnih boiih na severnem odseku vzhodnega boiišča se ie posebno odlikovala druga latviiska SS prostovoljska brigada pod poveljstvom nosilca hrastovih listov SS višjega poveljnika Sehuldta in njenega latvijskega pehotnega^ poveljnika, nosilca viteškega križca, poveljnika Sandarte Weissa.
Nastopj udarnih čet na pettunskem mostiSču so dovedli do izboljšanj krajevnih postojank. Na južnem bojišču smo sovražnikovo sunke pri Castel-fortu in Terelli odbili.
Protiletalsko topništvo mornarice ie sestrelilo nad bonlagnskim pristaniščem od sovražnikovih letal, napadajočih v nizkem poletu. 2 štirimolorna in en dvomotorni bombnik. S tem so ■pomorske sile. protiletalsko topništvo, trgovske in bojne mornarice sestrelili od 21. do 29. februarja skupno 22 sovražnih letal.
I* vojnih poročil nemškega vrhovnega poveljništva v preteklem tednu:
Med Dnieprom 111 Krivim Rogom, južno od Berezine. severno od Roga-ceva in jugovzhodno od Vitebska so naše čete v hudih bojih odbile vse sovjetske napade. Južno od Pripiet-skiti močvirij na. nekaterih kraiih še traiaio hudi boii. NaSe letalstvo ie skuuai z romunskim napadlo vzhodno od Kirovgrada sovražnikove topniške postojanke in zbirališča oklepnikov in čet ter neki most čez Dnieper ie na več mestih zadelo, tako da ie pretrgan.
26. februarja ponoči so sovjetska letala izvedla terorističen napad na finsko prestolnico in novzročiln škodo v stanovanjskih okrajih. Tudi prebivalstvo ie imelo izgube.
Na italijanskem bojišču so bijeio samo kraievni boji. Dva sovražna bataljona, ki so iu pred nekai dnevi naše čete obkolile pri Buon-Riposu jugozahodno od Apriliie. smo zdaj po hudih boiih popolnoma uničili. Nase cete so zajele 650 sovražnikov.
Naše daljnostrelne baterije so obstreljevale luki Anzio in NeHtuna. Naši bombniki so povzročili v anzn-ski ’ iki velike požare.
26. februaria podnevi so severnoameriški bombniki napadli Augsburg, Regensburg in Fiirth. Nastala ie škoda v stanovanjskih okrajih.
26. februarja ponoči so skupine angleških letal ponovno napadle Augsburg. Prebivalstvo ie imelo izgubo.
Naše protiletalsko topništvo ie pri teh napadih sestrelilo 106 britansko-severnoameriških letal, med uunii 102 štirimotorna bombnika.
TVEGANOST INVAZIJE NA ZAHODU
Članek ministra dr. Gbbbelsa v tedniku
Berlin, 24. febr. DNB Državni minister dr. Gobbels obravnava v nemškem tedniku »Das. Reich« tveganje invazije. Minister piše med drugim: »Vse bolj in bolj se približuje rok, ki ga je angloameriško vojaško vodstvo določilo za zahodno invazijo proti evropski celini. Hkrati pa narašča tudi v Angliji in Zedinjenih ameriških državah zaskrbljenost, ki jo občutijo nasproti tej tvegani vojaški pustolovščini. Po izkušnjah v Italiji so si predvsem popolnoma na jasnem, da ne stojijo pred sprehodom v Berlin. Ogromne priprave, ki jih je izvedla Nemčija v svojo lastno 111 v obrambo naše celine, pač niso ostale sovražniku prikrite. Angleške in ameriške boiiibniške jate pač ne napadajo za: man skoraj sleherno noč in sleherni dan naše utrdbe ob atlantski obali. Verjetno je, da misli angloameriško vojno vodstvo, da l>o s tem moglo svojim četam vsaj nekoliko olajšati težke preizkušnje, ki jih še čakajo. Ne izdajamo nikakšne vojaške tajnosti, če sovražniku sporočamo, da nam ti letalski napadi prizadevajo kaj malo skrbi in še manj bolečin. Mi smo s tem računali in se na to pravočasno pripravili. Ti napadi sovražniku malo koristijo in povzročajo na naši strani malenkostno škodo. Tveganje. ki bo spremljalo angloameriški vdor na zahod, pa ostaja nespremenjeno.
Navzlic temu morata Churchill in Roosevelt ugrizniti v to kislo jabol-
ko. Sicer sta ai bila nadaljnji potek vojne na naši zemljini tako predstavljala, da bosta rdeča armada ob nemški vojski in nemška vojska ob rdeči armadi izkrvaveli in bo tako plen Evrope brez boja padel Angloameriča-nom v naročje. Toda ko se je Stalin v svojem vojskovanju osamosvojil, se je razbilo tudi to naivno slepilo. Iz te vojne bedo izšli kot zmagovalci zgolj narodi, ki jo boreč se preživ^ ljajo, ne pa tisti, ki a prekrižanimi rokami od daleč gledajo nanjo. Anglija in Zedinjene ameriškev države morajo nastopiti svojo najtežjo pot, in sicer v tistem vojnem obdobju, ki je polno nevarnosti in ko en sam napačen korak vodi naravnost v pre; pad. Čim kritičnejša je ura. tem bolj tvegani postajajo ukrepi vojaškega in političnega voj 11 e pa vod s t va. Lahko je mogoče, da se bliža trenutek, ko bo en sam gram teže dokončno obrnil tehtnico zmage na našo stran. • To vedo naši prijatelji in to vedo naši sovražniki. Nemalo treznih opazovalcev sodi, da pomeni bodoči sovražni vdor na zahod kritično točko te vojne. Ne da bi se hoteli mešati med preroke, smo tudi mnenja, da bi utegnil tak nastop v razmeroma kratkem času popolnoma izpremeniti splošno vojno sliko, in sicer zato, ker bi s tem prvič spet zahod aktivno posegel v potek vojne. Nihče pa ne more z gotovostjo napovedati. s kakšnim uspehom se bo to zgodilo.
,Reichu“
Sklepamo lahko le po^ nekaterih dogodkih na drugih bojiščih v Evropi, kjer se bore nemški vojaki z Angleži in Američani. Ti j>a ne vlivajo preveč poguma sovražniku. Ne zavidamo Angloameričanom tveganja, v katero se morajo spustjti pri velikopoteznem in verjetno zanje odločilnem vdoru.«
V nadaljnjih izvajanjih opozarja minister, da so kremeljski oblastniki na osnovi splošnega vojaškega položaja opustili del svojih slepilnih metod. »Tudi boljševizem dobiva telo.« Že danes mora angleška vlada po izčrpanju vseli možnosti za pogajanja Poljakom svetovati, naj se sami sporazumejo s Sovjeti, češ da Anglija ne more več uveljaviti svojo voljo. Prav nič drugače bi tudi ne bilo. če bi prišli na mesto Poljske švedska, Danska, Norveška. Švica, Holandska, Belgija ali celo Francija, da ne govorimo sploh o Sovjetom sosednjih srednjih in manjših državah. Vse te lahko pričakujejo odgovor na naivno vprašanje Rdeče kapice, zakaj ima babica tako velika usta. če že ne od volka, pa vsai od ruskega medveda: «I)a te z njim lahko bolje pogoltnem.*
Na koncu opozarja dr. Gobbels. da v nasprotju z letom 1918. danes med nemškim narodom ni defetizma, ker vsi Nemci vedo, da jim ne ostane nič drugega, kakor boriti se do zmage. »Mi se borimo in delamo z močjo močnih src, ki so nezmotljiva, ker se opirajo na zaupanje.«
SILOVITI LETALSKI BOJI NAD KARAVANKAMI
Izredno velike sovražnikove izgube. — Izpovedbe rešenih ameriških pilotov
Berlin, 27. febr. V dopoldanskih urah dne 25. februarja so nemški lovci tipa Messerschmitt napadli pred dalmatinsko obalo neki oddelek sovražnih Stirimotornih bombnikov, ki ie letel od Jadrana proti severu. 0kiw 11.40 so nemški lovci sestrelili v bližini Gorice nad Istrskim Krasom prvi sovražni velebombnik. ki ie strmoglavil na tla in zgorel. Četrt ure nato so nemški lovci sestrelili nad Karavankami in Julijskimi Alpami nadaljnjih 6 ameriških bombnikov, ki so se razbili na zasneženih gorskih grebenih. Nadaluiii trije bombniki so treščili na zemljo, ko so se že vračali v svoja oporišča. Neko sovražno letalo ie pa moralo zasilno pristati na nekom ie-zeru in se ie potopilo. Od posadke smo zajeli 7 mož. Mnogo sovražnih letal smo v silovitih boiih močno poškodovali. Od posadke sestreljenih bombnikov se ie moglo rešiti lo nekai članov. Dva ameriška bombnika sta se razbila med letalskim bojem v srednii višini, ostali 80 pa strmoglavili iu zgoreli.
Berlin. 28. febr. Po poročilu Mednarodnega poročevalskega urada ie v BOboto 2G. februarja Nemcem uspelo rešiti nekai ameriških pilotov. l;i so so iz svojih letal 'spustili s padali na tla in obtičali na zasneženih in z ledom pokritih grebenih vzhodnih Alp. Rešeni ameriški častniki so na&lednii: poročniki Voskav. Charles Olsen in Joseph Panuha. naredniki Ernest Ilen-derson. Dunlop. Charles Witkins. John Wikins. John Norton. Pliilipp Ashork in Paul Behn.
ReSenci so bili že vsi onemogli in so zvečine imeli hude ozebline. Pripovedovali so. da so iim niihovi poveljniki rekli, da nad Aljami ni nem: ške protiletalske obrambe in da ni njihov polet prav nič tvegan. Ko so jih potem nad zaledeneli)”-' vrhovi Alp nenadno napadli nemški lovci, so bili seveda močno presenečeni.
»Nismo več vedeli.« tako pripoveduje eden od njih. »kai naj storimo. Nemci so se z vseh strani vrgli na nas in hitro smo izgubili medsebojno zvezo. V višini 6000 metrov se ie raz-
bilo.naše letalo. Videl sem le še svetel bel blisk in že 1110 ie vrglo iz letala. Ko sem visel na padalu, sem videl, kako ie eno padalo za drugim treščilo ob skalovje in mislim, da^se je pri tem mnogo mojih tovarišev ubilo. Mene ie zagrabil lahen vetrič ter me gnal globoko v dolino, kier sem pristal na zasneženih poljanah. Pozneje sta pristala blizu mene še dva moja tovariša. Imeli smo malo živil s seboj in smo ponoči strašno zmrzovali. Naiprei smo se skušali prebiti skozi sneg. toda kmalu smo uvideli, da v meter globokem snegu ne bi prišli daleč. Ko smo toroi ušli peklu, ki so nam ga bili pripravili Nemci, smo sedeli v belem peklu Alp in vso noč poslušali kričanje in stokanje nekega našega tovariša, ki se ie pri pristanku pobil, toda 11111 nismo mogli pomagati. Proti iutru ie umolknil in nič več nisem slišal o niein. Naša letalska oprema io bila vse drugo ko primerna za ta grozni mraz. Obupavali smo že. ko so po 3 dneh prišli nemški vojaki in nas rešili.<
likvidiranje titovšžine na Balkanu
Komunističnemu razbojništvu na evropskem jugovzhodu se nezadržno zadrguje zanka okoli vratu
Noben Srb ni umrl od lakote
Beograd. 27. febr. Ministrski pred-st unik general Nedič ie pozval srb-> in Poljedelce, nai tudi v
etiem , 11 poljedelskega skupnega gospodarstva »polnijo svoio dolžnost in cm 7'0 Slednii kp&fek plodne zemljo. Dasi v Preteklih dveh lotili niso letine spričo, slabega vremena izpolnile vseh pričakovani sm<> vendar, kakor H poudaril ministrski predsednik zaradi delavnosti in marljivosti srbskega kmeta toliko Pridelali. (ja nj nobon Srb umrl od lakote.
V zaklonišče moramo takoj, ko zaslišimo alarm!
Na Hrvatskem
Neki nemški planinski zbor ie sestavil pregled uspehov, ki lih ie v boru proti komunistom na Hrvatskem dosegel zadnji čas:
V več tednov trajajočih lx>iih po zaledenelem kraškem gorovju in vse do dalmatinske obale so nemške čete brez oddiha preganjale tolovaje, jih ločevale od oskrbovališfi iu jih uničevale. V času od 11. ianuaria do 10. februarja so imeli komunisti 826 mrtvih in 524 ujetnikov. Okrog 2000 pripadnikov razbojniških tolp ie samih pribežalo k Nemcem, tako da znašajo izgubo tolovajev na ozemlju tega planinskega zbora vec ko 4500 mož. Banditi bo r>a izgubili tudi mnogo voiuega materiala, med drugim dva oklepna izvidniska vavtomobila dva cestna oklepnika, štiri havbice. 2 protiletalska topa, 16 lahkih in težkih metalcev min. 27 težkih iu 87 lahkih strojnic. 8 protitankovskih pušk. 05 avtomatskih pištol in 715 pušk. To orožie ie zvečine italijansko. V oskrbovalnih skladiščih so pa Nemci zaplenili med munieiio tudi 19.970 topniških granat in 29.870 ročnih granat
Pregled navaia nadalje, da so nemške čete pozneje zaplenile še 55 tovornih avtomobilov in motornih vozil ter mnogo radijskih postai. poljskih kuhinj in sanitetnega materiala, in odkrili eno puškarno in 20 razbojniških skrivališč. V bojih proti pomorskemu tolovajskemu oskrbovalnemu prometu so nemške čete zaplenile ali uničile 2 motorna čolna. 32 motornih jadrnic in 46 navadnih jadrnic.
Ob porazu banditov pri Koprivnici so io predalo oblastem v Koprivnici prostovoljno 1500 tolovajskih dozer-
prijavilo v ustaške oddelke, iziavlia-ioč. da hočejo sodelovati pri uničevanju komunističnega razboiništva.
V Srbiii
V drugi polovici februaria ie nemško vodstvo izvedelo za prihod večie komunistične skupine na področje Mladenovac—Arandjelovac. Še preden so mogli banditi razviti svoio uničujočo delavnost med ljudstvom, se ie nemškim četam s sodelovanjem srbskih prostovoljskih oddelkov posrečilo komunistični naklep v kali zadušiti.
Že liri prvem bliskovitem in za sovražnika nepričakovanem napadu se ie nekemu srbskemu prostovoljskemu oddelku posrečilo z napadom na komunistično skupino, veliko kakšnih 600 mož, ujeti 173 banditov, med njimi tudi »bataljonskega; poveljnika. Sovražnik io izgubil v tej borbi 25 mrtvih, medtem ko so imeli Srbi zelo majhne izgubo.
Tako so prostovoljci žo s prvim udarcem uieli in uničili tretjino te tolovajske skupine, razbiti ostanek na še zdai zasledujejo po globoko zasneženem ozemliu.
V Slavoniji
V borbi proti komunističnim tolpam severovzhodno od Požele so nemške čete iztrgale sovražniku več kraiev. Banditi so imeli hude izgube: 225 mrtvih in več sto pribežnikov. Razen tega so nemške četo zaplenite več skladišč živil iu ročnega strelnega orožia.
V I< i k i in Dalmaciji
Pri čiščeniu v Liki in Dalmaciji so iiueli banditi 124 mrtvih in 40 ramenih. Razen tega so ie predalo obla
terjev. razen tega be ie pa 300 mož> stem 175 tolovajev.
Na zahodnem Balkanu
Borba nemških čet proti banditom na Balkanu se uspešno nadaliuie tudi pri mani ugodnem vremenu. 17. februarja so izgubile komunistične tolpe na področju ene same armade 315 mrtvili in mnogo ujetnikov. Predalo se je tudi nrecei prisilnih mobilizirancev. Nemške čete so zaplenile liino go težkega iu lažjega. pehotnega orožja, uničile 38 čolnov in sestrelile eno sovražnikovo letalo.
23. februaria so pa imeli komunisti na zahodnem Balkanu ponovno 140 mrtvih in mnogo ujetnikov. Nemške čete so zaplenile več skladišč živil, streliva in orožia. V naskoku so za vzelo kraje Siliko. Kaptol In Vetovo. V teh boiih so imeli komunisti spet mnogo mrtvih in ranjenih.
V A 1 h n 11 i j i
Na neprehodnem albanskem ozemliu ie bil eden najuspešnejših nemških nastopov proti komunističnim tolpam usmerjen na skupino, ogrožajočo neko prometno cesto. Nemške čete so komuniste pregnale j n razpršile. Posebno težko ie bilo čiščenje komai prehodne doline Sušice. Tudi v teh boiih znašajo izgube komunistov več sto mrtvili in mnogo ujetnikov.
BOJ SE BIJE ZA VES SLOVENSKI NARODI
V delu naše javnosti, tudi tiste, ki je po vsem svojem bistvu daleč od komunizma, se pojavlja neredkokdaj zmotno mnenje, da je ves odpor in boj proti komunizmu samo navadna strankarska zadeva, kakršnih smo bili vajeni v daljni in bližnji preteklosti Slovenci v preobilni meri. Mnogi mislijo tudi prav tako resno, da ja vse skupaj celo le zadeva samo določene stranke ter da se zato njih 110 tiče in sf>loh ne more tikati.
To mnenje je že po svojem temelju zmotno, pa ne samo to: to mnenje ja pogubno. Kajti komunizem ni navadna stranka, ni samo strankarski po-kret, ki stremi po oblasti. Komunizem je mnogo več: je dogmatični fanatizem iz vse dosedanje morale in etike izkoreninjenih ljudi, ki so si postavili za cilj porušiti celo same temelje, na katerih je bil doslej zasnovan ves človeški red, in zgraditi na teh ruševinah utopično stavbo svojih fantazij. Vrh tega je komunizem gibanje, ki ne ljubi in ne priznava evolucije, počasnega, naravnega razvoja v preurejevaivju, ampak upošteva in zahteva samo revolucijo, naglo, takojšnjo spremembo in preureditev. V tej svoji težnji se ne ozira na nobene obzire in se ne straši pred nobenimi grozodejstvi. V njem ni nikakršnih moralnih ovir ali pomislekov. Odstranjevanje ljudi, ki so mu kakor koli v napoto, v aktivnem ali tudi" v pasivnem odporu, z njegovo brezmejno brutalno »likvidacijo«, mu je brezdušno programatična zadeva in logična posledica potrebe po brezpogojni uveljavitvi. V tem se komunizem že temeljno razlikuje od vseh drugih strankarskih gibanj, ki se doslej še nikoli niso načrtno posluževala takih metod.
Ne razlikuje pa se komunizem od iavadil ih strankarskih pokretov samo j«) tem, da zaključuje svoje revolucije z »likvidacijo« vseh svojih nasprotnikov. tudi vseh tistih, ki se mu ne zde primerni za njegove namene, četudi mu sicer v ničemur ne nasprotujejo — ampak tudi po posegu, ki ga izvršuje v sam ustroj človeške družbe in najosebnejše življenje vsakega posameznika. Medtem ko se namreč navadne stranke zadovoljujejo s tem, da se jim ljudstvo, nad katerim vladajo. pokorava, gre komunizem dosti dalje in zahteva od svojih podložnikov. da se preusmerijo v vsem po načelih njegovih teorij: doma v družini, v službi in delu, v prostem času in družbi. Zahteva dalje od njih. da pljunejo na vse tisto, kar jim je bilo prej drago: dom. družina, narod, vera, prepričanje, in postanejo brez-narodno mednarodna drajna lastne osebnosti oropanih robotov, ki misli, dela in živi tako, kakor ji zapovedujejo njeni diktatorski gospodarji. V taki družbi potem človek ni več človek, ampak samo še člen v kolektivi-zirani množici, kolesce v brezdušnem stroju, robot med. roboti, ali še bolje povedano — kaznjenec med kaznjenci.
V kolektivizi rani komunistični družbi ni upanja, da bi se mogel človek s svojimi osebnimi sposobnostmi, z marljivostjo in vztrajnostjo dvigniti do boljšega položaja. Ni nobenega upanja, da bi mogel pripraviti vsaj svojini otrokom boljšo bodočnost od svoje lastne, saj jim — tudi če bi kaj imel — ne more ničesar zapustiti. Edina možnost, da se dvigne sam ali da se dvignejo njegovi otroci, j'e le v tem, da si pridobi višii položaj v
Moša Pijade je dobil, kar je iskal
švedski list »AftonbladeU ie pri občil pod dvostolpnim naslovom »Za strupljevalna drama v glavnem stanu Tita« novico, da so 3podpredsednika« tolp iviošo Piiada znane bconnilskega salonskega boljševika. po rodu Zida. komunisti v Jaicu zastrupili.
Kakor poročajo iz Zagreba, ie Musa Pijado zastrupitvi že podlegeL
komunistični vodilni plasti, t. j. v vrstah voditeljev komunistične stranke. Toda motil bi se, kdor bi pričakoval. da si je mogoče pridobiti tak položaj z umsko sposobnostjo, delovno vnemo ali vztrajnostjo, zakaj komunistični voditelji se rekrutirajo samo iz vrst tistih, ki so najbolj brezpogojni priganjači režima in najvztrajnejši klečeplazci pred svojimi višjimi. Pa tudi položaj na višjih mestih komunistične organizacije je skrajno nestalna in negotova zadeva. Praksa v sovjetski Rusiji je pokazala, da so pod vsakim takim funkcionarjem stalno na delu sile, ki ga rušijo, in velika večina višjih konča prej ali slej svojo kariero na prisilnem del_uv v koncentracijskem taborišču, v ječi ali na morišču. Na tisoč in tisoč primerih je dokazano, da j« biti funkcionar pri komunistih najnevarnejša in najnehvaležnejša zadeva na svetu.
Komunizem je fanatizem brezduS-nežev, oropanih vseh plemenitejši* človeških čustev, ki nikomur ne zaupajo, niti drug drugemu ne. To jo docela naravno in razumljivo, kajti k p. ko naj kdo zaupa drugemu, če ve s-”n po sebi, da nima v sebi. v svoji duši. v svojem srcu nobene moralne, etične ali drugačne opore, ki bi usmer-jala njegova deiania v poštenost, resnicoljubnost.. odkritosrčnost in zvestobo? Sam brez moralnih temeljev,
Dan: jte za Zimsko pomoči Številka ček. računa: 16.5l>0.
ne more verjeti v poštenost niTtoj?ar. Zato je zasnovan ves komunistični sistem na vohunstvu in neprestanem zalezovanju. Vsak komunistični funkcionar. od naj nižjega navzgor, je tako rekoč vedno pod policijskim nadzorstvom. Kako prijetno je tako življenje, si lahko vsak misli. Dvigniti se v tem sistemu do kake funkcije. pomeni siliti v še večjo nevarnost. kakor ostati v brezimni množici tlačanov.
Po vsem tem mora biti vsakomur jasno, da komunizem ni nikaka navadna stranka, in njegova zmaga ne more pomeniti nič takega, kakor je pomenila v naši preteklosti zmaga kake navadne stranke in njena politična oblast. Tu se ne menja samo »garnitura«, tu se menja vse, do zadnjih temeljev in do zadnje družine, do zadnjega človeka. Menja se tudi sam.način življenja ter dosedanjega pojmovanja življenja.
če pa komunizem ni navadna stranka, potem tudi boj proti njemu ne more biti navadna strankarska zadeva, ali celo le zadeva ene same stranke. Boj proti komunizmu je in mora biti boj vseh strank in sploh vseh ljudi, ki nočejo postati deležni opisane usode. Vsakdo, kdor ljubi samega sebe, svoje najdražje, svoje bližnje in svoj narod, je dolžan in poklican, da se postavi* aktivno v tiste bojne vrste, ki imajo cilj, odbiti od nas napad komunizma.
Vendar se tega ne smejo zavedati samo posamezniki, ne sme se zavedati samo množica, zavedati se mora tudi vsak tisti, ki je na vodstvu .tega protikomunističnega boja. Zakaj biti se proti komunizmu iz Špekulacije strankarskih interesov, bi pomenilo okoriščati se z največjo narodno r.e-srečo, ki ja zadela nas Slovence v dosedanji zgodovini. Pomenilo bi pa lahko tudi nevarnost za Samo zmaaro, kor bi utegnilo marsikoga omalodu-žiti ali celo premotiti, da bi se razi; bal v škodljivo pasivnost. Zdaj pa ni čas, da bi utegnili pogrešati v protikomunističnih vrstah kogar koli izmed še neokuženih Slovencev. Komaj vsi skupaj bomojdovolj močni, da rešimo svojo človeško in narodno n.vo-do pred poginom v komunizmu in da po zmagi zacelimo rane, ki nam jih je komunizem zadal v duhovnem in materialnem oziru.
Boj proti komunizmu je zadeva in dolžnost vsega slovenskega naroda, zato mora biti tudi vodenje tega boja vsenarodno. Usodni zgodovinski trenutki, ki jih doživljamo, zahtevajo od nas, da pozabimo na vse bivše strankarske razlike, na vsev spore in stara sovraštva in da zavržemo tudi sleherno strankarsko sebičnost in špe-kulativnost. Pojdimo v boj kot združen narod, kot Slovenci in ne kot strankarji, podajajoč si roko in pomoč ne glede na to, kakšnemu taboru je kdo kdaj prej pripadal in kakšnemu bo morda spet v bodočnosti! Boj te ne bije in se ne sme bfti za rešitev kake strankev boj se bije in se mora biti za rešitev vsega slo-renstva!	J.	S.
Razglas mestnega poveljstva
400 metrov vzhodno od samostanske šole pri Rakovniški ulici ie vojaško zaporno ozemlje. Občinstvo se »vari. da ne stopa na to ozemlie od r. zjutraj do 17. zvečer,
*
Mestno poveljstvo Ljubljana opozarja, da ie policijska ura za hotelske festa vrači ie J Union«. »Slon«. >Metro-pok ia »Bellevue« določena na 23. iro, v gostilnah Kajfež, Na-na. Habjan. »Pri lovcu«: in Mrak pa na 22. uro.
Zaplemba imovine upornikov
Službeni list Šefa pokrajinske upra-re v Ljubljani od 23. februarja objavlja odločbo o zaplembi imovine kpornikov Jožka Povha, tovarnarja, ju njegove žene Marije Povh. stanujočih v Novem mestu. Ljubljanska celi, i Sl. 28. ter imovine njunih rodbiu-Ikih članov.
Dve knjižni tomboli Zimske pomoči
Nekaj za ljubitelje lepe slovenske knjige
1.	Ljudska tombola
Zimska pomoč Ljubljanske pokrajine vabi vse prebivalstvo, da se v naiveejem številu udeleži knjižne tombole v korist te prepotrebne človekoljubne ustanove Namen knjižne tombole je dvojen: razširiti slovensko knjigo med prebivalstvo in s čistim dobičkom pomagati najpotrebnejšim.
Ljudska tombola, za katero bomo prodajali tombolske karte do 10 lir. bo imela naslednje dobitke:
a) 200 dvojk
1. Jurčič: Cvet in sad. roman. Ob stoletnici pisateljevega rojstva priredil prof. F. Jesenovec, z uvodom B. Borka in ilustracijami prof. S. Šantla.
2. S. Gregorčič: Oliki, pesnitev. Za stoletnico pesnikovega rojstva ilustriral Loize Perko.
3. J. Dular: Krka umira, roman. Z ilustracijami akad. slikarja R. Debenjaka.
4. J. SlapSak: En starček ie živel...
Pravljice in ' agende, za 70 letnico pisateljevo z uvodom dr. Tineta Debeljaka in slikami prof F. Podrekarja.
5. N. Velikonja: Anekdote. Nova zbirka. S karikaturo avtorja, delo profesorja F. Podrekarja.
b) 100 (rojk
(tern — tri številke v isti vrsti). Trojka dobi knjige ena do pet in:
6. K. Meško: Ob tihih večerih. Mir božji. Novele. Za 70 letnico avtorjevo, z uvodom N. Velikonje.
e) 75 četverk
(kvatem — 4 številke v isti vrsti). Četverka dobi knjige eno do šest in:
7. I. Matičič: Petrinka. Notranjska povest.
8. I. Vaštetova: Umirajoč« duše. Roman o F, Robbi.
f) 50 petoric (činkvinov — pet številk v isti vrsti). Petorica dobi knjige ena do osem in:
9. F. Podlimbarski: Gospodin Franjo. Roman.
10. J. Mlakar: Spoiniui.
d) 25 tombol
(15 številk na tablici). Tombola dobi kniifre ena do deset in kot dodatne dobitke še naslednje zneske za nakup knjig po prosti izbiri: I tombola 5000 lir. II. tombola 3000 lir. III.— V. po 2500 lir, VI.—Vlil. po 2000 lir. IX. do XII. po 1500 lir. XllI.do XVII. po 1000 lir. XVIII. do XXI. po 800 lir. XXII. do XXV. po 500 lir.
Žrebanie se bo začelo na velikonočno nedeljo.
Podrobnosti bodo sledile.
2.	Bibliofilska fombola
Zimska pomoč vabi prebivalstvo, da se udeleži v naivečifijn številu bibliofilske knjižne tombole v korist Zimske pomoči. Ker bomo izdali vse knjige bibliofilske knjižne tombole delno v novem tisku, delno popolnoma na novo, delno nalašč za to priliko opremljene, bodo te knjige prav gotovo posebne vrednosti. Tombolske karte za bibliofilsko knjižno tombolo bodo stale po 100 lir.
Bibliofilska knjižna tombola bo imela naslednje dobitke:
a)	250 dvojk
Vsaka dvojka dobi knjige:
1. J. Jurčič: Cvet iu sad. Roman. Ob stoletnici pisateljevega rojstva priredil prof. F. Jesenovec, z uvodom B. Borka in ilustracijami akad. slikarja prof. S. Šantla. V večjem formatu in na boljšem papirju kakor ljudska izdaja.
2. S. Gregorčič: Oliki. Pesnitev. Za stoletnico pesnikovega rojstva ilustriral Lojze Perko. V večjem formatu in na boljšem papirju kakor ljudska izdaja.
3. I. Pregelj: Na vakancah. Novela. Bibliofilska izdaia z ilustracijami aka-demičnega slikarja M. Preglja in z uvodom prof. B. Preglja, avtorjevih sinov.
4. F. Balantič: Sonetni venec. Bibliofilska izdaia z lesorezi M. Tršaria in uvodom dr. Tineta Debeljaka.
5. Zbornik Zimske pomoči 1944. Bibliofilska izdaia prispevkov slov. pisateljev. pesnikov, umetnikov in glasbenikov.
b)	120 trojk Dobitki so knjige ena do pet in: fi. N. Velikonja: Otroci. Novela. Prirejena izdaia.
c) 120 četverk
Dobitki so knjige ena do šest in:
7. S. Jenko: Zbrani spisi. Prirejena izdaia.
8. f. Tavčar: Cvetic v jeseni. Novela. Bibliofilska izdaja z ilustracijami arh. Oražma. 1944.
č) 70 uetoric
Dobitki so knjige ena do osem in:
9. Simčič: Prebujenje. Izvirni roman. Prirejena izdaia.
10. M. Maleš: Cankarjeve risbe. Bibliofilska izdaia.
d) 35 tombol Vsaka tombola dobi poleg kniise
od ene do deset še posebne dodatne dobitke, in sicer:
1.	Cankarjevi zbrani spisi. 2. Šan-tlove izvirne ilustracije za Jurčičev roman Cvet in sad. 3. Finžgarievi zbrani spisi. 4.. 5. in 6. Preglievi zbrani spisi. 7. Tavčarjevi zbrani spisi, 8.. 9.. 10.. 11. in 12. Originalni odtisi bakrorezov za bibliofilsko izda io Perkovih risb h Gregorčičevi odi Oljka, 13. Originalne risbe M. Pregljevih ilustracij za I. Preglja novelo Na vakancah. 14.. 15.. 16.. 17. in 18. Originalni odtisi Debeliakovih bakrorezov k Dularjevemu romanu Krka umira. 19.. 20. Debeljak Tine: Kitica Mickiewiczevih z izvirnimi uie-denkami akad. slikarice Bare Rem-čeve. Tine Debeljak: Šopek Cankarjevih pisem, bibliofilska izdaia 21. in 22. Zbrana dela Otona Župančiča. 23. in 24. Zbirka Slovenčeve knjižnice.
25..	26. Zbirka Naše knjige. 27., 28. Zbirka Dobre knjige. 29., 30.. 31.. 32..
33. Stele: Slovenski lesorez z originalnimi podpisi živečih umetnikov.
34. Zbirka knjig: M. Kos: Zgodovina slov. naroda. F. Grivec: Knez Kocelj. Ložar. Vodnik, sodobna slov. lirika.
35. Reymont: Kmetje. 4 knjige. Dr. Debeljak: Revmontovi kmetje v luči književne kritike.
Katero dodatno tombolo bo dobil posamezni dobitnik, bo odločil žreb. Podrobnsti bodo sledile.
Nctredba
a spremembi nsredbe bivšega Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino o ustanovitvi Pokrajinskega podpornega zavoda z dne 17. decembra 194t It. 181 Službeni list štev. 661/102.
Na podstavi Člena 1 naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dno 20. septembra 1043 M, 4 Službeni list it. 275 86 U I. 1041
odrejam: ilen 1.
tlen S. se spremeni in se glasi:
»Pokrajinski podporni zavod vodi upravni odbor, sestavljen iz predsednika, katerega imenuje tet pokrajinske uprave, in iz tehle tlnnav: ljubljanskega župana,
načelnika oddelka pokrajinske uprave za socialno politiko ln narodno zdravje, predsednika Pokrajinske zveze delodajalcev, predsednika Pokrajinske delavske zveze, predsednika Prehranjevalnega zavoda (»Prevoda«) v Ljubljani, predsednika ljubljanskega občinskega podpornega odbor* in dveh do treh predstavnikov dobrodelnih in občekoristnih družb.
Te zadnje predstavnike imenuje Iel Pokrajinske uprave.
Člane nadomestujejo, kadar so zadržani, njihovi zakoniti zastopniki, če takih nimajo, pa zastopniki, ki lih doloii Sef pokrajinske uprave,«
tlen 2.
tlen ». se spremeni In se glasi:
»Zavod deluje podporno po obtinskih podpornih odborih, katere vodijo predsednik in dva do štirje Člani, Izbrani izmed primernih oseb, ki stanujejo ali gospodarsko delujejo na področju prizadete občine.
Ljubljanski občinski podporni odbor Imenuje čet pokrajinske uprave, odbore drugih občin pa upravni odbor Pokrajinskega podpornega
zavoda na predlog pristojnega občnega upravnega oblastva prve stopnje.«
tlen 4. se spremeni in se glasi:
sPokraJinski podporni zavod dosega svoj namen:
a) z morebitnimi dohodki lastne imovine,
b) z vsotamš ki mu Jih da na razpolago Sel pokrajinske uprave v Ljubljani,
c) z vsotami, določenimi v občinskih proračunih za občo pomoč in
d) z naklonili ustanev in zasebnikov ter z drugimi dohodki.«
člen 4.
Pravilnik za upravno in računovodstveno poslovanje Pokrajinskega podpornega zaveda z dne 23. januarja 1842 štev, 8 Službeni list št. 31/9, kakor tudi vse ostale predpise mora upravni odbor prilagoditi določbam te nareUbe in Jih predložiti šefu pokrajniske uprave v odobritev.
tlen 6,
Sedanji upravni odbor Pokrajinskega podpornega zavoda in ljubljanski občinski podporni odbor sta razrešena dolžnosti, ostaneta pa v funkciji do imenovanja novih odborov.
tlon 6.
Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu šafa pokrajinske uprave v Ljubljani.
Ljubljana, 21. Januarja 1944.
Prezident pokrajinske uprave Div. General: Rupnik s. r.
Ali ste že Izpraznili podstrešja in odstranili vse vnetljive predmete? Zažigalne bombe narede največ škode v zastavljenem podstrešju. Ce vam bo pri napadu hiša zgorela, boste bridko obžalovali svojo neprevidnost in nemarnosti
Obvestila
Slovenskega Rdečega križa
Požiljanjs paketov vojnim ujetnikom, internirancem in delavcem v taboriščih v Nemčiji,
Dne 23. februarja t. J. je priče! redno poslovati »Paketni oddelek Slovenskega 1 Meče ga križu« v svojem lokalu na Vidovdanski cesti 6t. 6 (bivša glavna zaloga tobaka).
Pakete »prejemamo zaenkrat ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 11. ure.
Vsaka pošiljka mora biti v lesenem zabojčku ali pa v Škatli iz lepenke, zaviti y močan papir ali zašiti v platno ali Juto ter povezani z močno, celo vrvico. Radi pregleda se morajo paketi prinesti odprti.
Sprejemamo izključno le pakete, na katerih sta povsem natančno in čitljivo označena naslova prejemnika (osebna Številka, Številka taborišča, barake, bloka itd.) in pošiljatelja.
Vsak požiljateij paketa mora izpolniti posebno izjavo, kakrSna Je bila predpisana lansko lelo za pošiljanje paketov internirancem v Italijo.
PoSiljanJe paketov je dovoljeno v obsegu, kj ga dopuščajo določbe posameznih taborifič. Največja teža poedinega paketa sme biti G kg. Z ozirom na stroge predpise opozarjamo že sedaj vse oupošiljadce, da bomo zavrnili vsako pošiljko, ki bo skupno * ovojem težja od 5 kg.
Za vojne ujetnike morajo biti poSiljke opremljene s paketnim listom (Paketschein). Pošiljale! naj pošiljajo predvsem nepokvarljivo hrano v mejah določil posameznih taborifcč.
Višina pristojbine za poštnino, carino, tlsko vine, prevoz in manipulacijo bo razvidna v poslovnem lokalu.
Zaenkrat more Slovenski rideči križ posredovati pri pošiljanju paketov samo za taborišča v Nemčiji.
Prizadete naprošamo, da v svojem interesu upoštevajo vsa navodila.
Zvišanje rent uri Pokojninskem zavodu
Rente Pokojninskega zavoda so že s 1. novembrom 1941. zvišane za 20 do 5°/o, minimalne rente pa za invalide in starostne rentnike za 163.15°/«. • za vdove in sirote na za 215.78 °/o.
S 1. iuliiem 1942. so se te renta znova zvišale za 30°/o. za ženo in za otroke na ie biia uvedena doklada no
80	lir na mesec.
Unravni odb«r Pokojninske«*:! zavoda jena seii dne ‘28. dec. 1943. sklenil. naj se rentam do stanin meseca iuniia 1942. od t. ian. 19-14. dalie doda novih 30 °o rodhinskp	n■]i
pa zvišaio z SO lir na 150 lir na mesec za osebo.
Ta sklep ie nadzorno oblastvo zdai potrdilo in bo Pokojninski zavod do
1.0.	marca 1944. nakazal vsem upravičencem povišek rent za 3 mesece skupaj. od meseca anrila 1941. na bo nakazoval zvišane rente
I o odredbi Pokrajinske uprave mo
ra biti Ljubljana od 27. februarja dalie zatemnjena od 18.30 do 5. ure zjutraj.
Šef Pokrajinske uprave ie 18. februarja o.dcbril naslednje naivišie cene za uvoženi trboveljski premog: ko-sovec stane 341.80 lire Iranko skladišče trgovca. kockovec stane 321 lir Iranko skladišče trgovca, grahovec 256.50 lire franko skladišče trgovca, zdrob pa 224.85 lire.
»Ne;ie-> Wiener-Tairblatt« poroča, d» se ie nri terorističnem letalskem napadu na Zagreb v mestu porušilo 40 stanovanjskih hiš. 100 jih ie pa poškodovanih. Napad ie povzročil med civilnim prebivalstvom 45 mrtvih in 45 ranjenih Oblast je pozvala prebivalstvo, naj se strogo drži odredb, izdanih za primer letalskega napada, prav tako pa svetuje onim Zagrebčanom. ki niniaio v Zagrebu služb ali drugih obveznosti, nai se izselijo na deželo.
Glavne pisarne Zimske pomoči so se preselile v nove prostore na Gosposvetsko cesto 2. prvo nadstropja, telefon 47—57.
Prevod sporoča, da bodo ljubljanski pristojni organi pri razdeljevanju sadnih sokov in čajnega sirupa kontrolirali njih kakovost. Trgovci, ki ni skušali proda io teh dveh dodatkov zlorabiti, bodo naistrože kaznovani.
Ljubljanski policijski stražniki so (e dn dobili nove sive uniforme, ki so čisto podobne domobranskim, samo da imajo na rokavu bel pas z napisom in oznako policijske službe. Stražniki bodo v prihodnjih dneh dobili še nove čepice, tako da se bodo vidno razlikovali od voiakov.
Združeii’o ljubljanskih trafikantov sporoča, nai se trafikanti točno drže navodil iz okrožnice za januar 1914, štev. 1. Tobak za 6 dni naprej smeio prodajati samo v okviru tekočega meseca. Kuponi zapadejo konec vsakega meseca, februarski torej 29. iebruaria. Od 1. marca dalje trafikanti ne smeio več sprejemati februarskih odrezkov.
Diplomirani dentist Pleničar Vladimir |e preselil svojo zobno prakso iz Skrabčeve ul. 10 v palačo Ljubljanske kreditne banke, vhod Ulica 3. maja št. 2, 1. nadstropje. — Sprejema od
9.	do pol 13, in od 15. do 18. ure.
flsebsie vesli
POROČILI.SO SE:
V Ljubljani: G. Juvane Milan, višji inšpektor pokrajinske uprave in gdč. Pavlu Miklavčičeva, uradnica.
Čestitamo!
UMRLI SO:
V Ljubljani: Karolina Cebularjeva; Mihael Štrukelj; Karolina Šegatinova; Leopoldina Cankarjeva; Antonija ČebOhinova; Frančiška Po-Ijanškova; Marija Čendemeva; Kastislav Pu-stoslemšck; Marija Krebljeva; Katarina Piel-ceva; Ela Berbučeva; Jo2e Badžuh.
Naše sožalje 1
Otok lepot in zabav, kiaj odpočitka in zdravja — kdo se ne spomni tvojega sončnega Imena?
Tri leta minevajo od tistih daljnjili dob, a tvoje ime, simbol jadranske vedrine in sinjine, se danes druži le še s spomini na lakoto, mraz in uši: z okvirjem smrti obrobljeno stopa v zgodovino naroda, ki je hotel odrešiti svet, a je samo tebe pogubil.
»Ves avgust in september 1942 so tkoraj vsako noč drveli vlaki z na-timi ljudmi proti jugu. V zaprtih živinskih vagonih no se stiskali kakor fivina in v strahu pričakovali, kje jih ketlo raztovorili. Dvanajst tisoč so jih ■n tak na čin odvlekli na Rab. Med njimi ni bila niti desetina komunistov.
Dvanajst tisoč nedolžnih Slovencev
lo	savojci sprejeli v svoje varstvo, lapul golih, kakor so lih pobrali s polja in od dela, da jih bodo na Rabu ln?e zaščitili pred tolovajiI
In res so jih lepo zaščitili! Izmed
12.000	jih je umrlo v šestih mesecih 1842. Teh 4842 grobov vpije do nete*. Ti grobovi to najjasnejši dokaz, kom privedejo narod prodani politični $ločlncl, če jim ljudstvo nasede.*
Te le predobro znane nam ugotovitve beremo v uvodu obširnega poročila, objavljenega v predzadnji številki Slovenskega doma — najmirnejše in naj-stvarnejše, zalo pa tudi najgro-zotnejše reportaže o slovenski Kalvariji na Rabu, kar smo jih doslej srečali v našem časopisju.
Imamo pesnike, ki mučeniško molče,- žurnaliste, ki jih pisanje ženita; politike, ki sede na vseh stolih (kaj hočeš, mili narod, še več?) — nobeden od Slovencev, ki imajo »ime«, se še ni spomni! tebe, otoka nesrečnega spomina. »Veliki« Slovenci imajo danes druge, važnejše brige: tare jih skrb, kako bodo po vojni spet sedli narodu za vrat in na njegovem hrbtu prijahali v novo kariero.
Te skrbi ni imel preprosti kmet, ki nam v naslednjih stolpcih pripoveduje o svojem umiranju na Rabu. V njegovem pripovedovanju ni pesnikove metafore, ne žurnalistove iraze, ne politikove retorike — zato pa veje iz njegovih besed nekaj vse večjega, čeprav hkrati trvgičnejšega; nekaj vse lepše-
ga, čeprav hkrati groznejšega: dih žive, nepokvarjene resnice.
Koristno bi bilo, da bi sleherni izmed nas spoznal to resnico in vse, kar se skriva z a njo.
Za ofenzive so savojski vojaki obkolili našo vas. Bilo ie dne 3. avgusta 1942. ponedeljek zjutraj o pol osmih. Pobrali so vse moške od 10. do 60. leta. Ker so so bili Kočevarji že odselili, so nas iz treh vasi nabrali samo 17 fantov in mož.
Meni so zapovedali, da moram peljati v Kočevsko Heko sod vode in da se bom vrnil. Ko sem vodo res pripeljal. so mi vzeli voz, sod iji konje. Tega vsega nisem nikdar vec videl.
V	Kočevski Reki so nas naiorei tepli, pozneje so nas hoteli pa kar vso postreliti. Nato so si premislili in so izmed nas ustrelili samo 4 može.
Vsega skupai so v Kočevski Reki ubili 25 ljudi, ki leže v skupnem grobu za vasjo. Mi smo bili vsi zelo preplašeni. ker nismo niž vedeli, koea streljajo in zakaj.
Iz Kočevske Relce so jih anali v Moravo, kjer so z njimi ravnali slab-Se kakor z živino: morali so ob mi-zerni hrani hoditi na delo, nesnaua je bila tolikšna, da so jih uši hotele požreti, postavljali so jih v vrsto, žes da jih bodo ustrelili... To je trajalo do 22. avfnista, ko *o jih odpeljali v Kočevje. Tam so Uh imeli dva. dm zaprte v Dijaškem domu. tretje jutro »o jih pa naložili na. vlak in odpeljali proti Ljubljani. Toda naj ima besedo spet pripovedovalec sar/l!
Bilo na« ie nekai ?ez tri »to. loda od komunistov skoraj nobeden. Takrat eem prvič spoznal, da nekai ni v redu.
Z nami le prišla v Kočevje tudi lena učitelja Mokorela. ki ie bil in ie t* politični komisar pri tolovajih. Nw
so v Kočeviu izpustili. ns° Pa odpeliali v internacijo.
Do Postojne ie bilo še kar mirno.
V	Postojni pa so nas liudie začeli pljuvati in zmerjati, Nič ne vem zakaj, menda so nas imeli za komuniste. To se ie ponavljalo vse do Reke.
Tam se nas ie nabralo okrog 600 ljudi. Ob treh popoldne so nas vkrcali na ladjo, Nič nismo vedeli, kam nas bodo neliali. Na ladii so Pa že začeli šepetati, da gremo na otok,Bab.
2G. avgusta ob 7. zvečer ie pristala ladia v luki. Ko so nas izkrcali, so nas odpeliali v sprejemno taborišče, ki le oddaljeno pet kilometrov od pristanišča. Tam so nas začeli preštevati. Vem. da so nas tisti večer več ko 20krat šteli. Tako ie bilo vedno. Kadar ie bil kakšen zbor. vedno štetje naimaiii desetkrat Pozneje, ko so bili liudie že oslabeli, se ie večkrat zgodilo, da nam ie kdo med štetiem umrl.
Prvj večer smo dobili za večer io vsak pol hležka kruha- ki ie tehtal 7 dke. in 2dkg sira. Prej že dva dni nismo ničesar zaužili. ....
Drugi dan so na3 ostrigli, okopali in nam pobrali vse: denar. nože. priprave za britje, še gumbe. Namesto denarja smo dobili bone in še te šele čez dva meseca v ©meienem številu.
Trgovcu Križu iz Čabra so vzeli
60.000	lir, potem ie pa moral prav tako stradati kakor iaz. ki sem imel samo 150 lir. Pri vsem bogastvu ie tako oslabet da ie doma kmalu po prihodu z Baba umrl.
Ko so nas tako lepo očedili, so nam vzeli še obleko in io dali v paro.. Dve uri smo čakali docela nagi namo. K sreči ie bilo takrat še toplo, pozneie so morali stati pa v mrazu nagi.
Ob 11. so nas odpeliali v taborišče. Takrat ie bilo v taborišču še zelo malo liudL Mi smo bili menda drugi transport. Prvi ie prišel 14. avgusta. Za nami *o prihajali vedno pogosteje novi transporti. Največ jih ie prišlo v mesecu septembru. Nekako sredi «klol>ra
so neliali prihajati v ec j j transporti. Zanimivo ie. da so skorai vsi prispeli na Rab ponoči,
. Po oktobru niso Slovencev več pošiljali na Rab Edino 29. oktobra prišlo 175 Slovencev iz drugih italijanskih taborišč. To so bili obrtniki, ki so pozneie delali barake. Zaduii transport Hrvatov ie prišel konec iebruaria 1943. Bilo ie okrog 300 prebivalcev iz okolice Bakra
Vseh internirancev ie bilo nekai čez
12.000,	Govorili so tudi o večiib številkah. vendar ni točno. Pač na ifl prišlo meseca maia 1943 še 4000 Judov, ki so živeli v svoiem taborišču.
Ko smo mi prišli na ltab. ie bilo samo eno taborišče — >campo«. Pozneie smo postavili še drugi »campo< in enega za ženske tako da smo mi imeli tri, Judie Pa enega, torei vseua skup štiri. Vsako taborišče ie bilo obdano s široko razpredeno mrežo okrog in okrog. Izbod ie bi] samo eden seveda zastražen faborišče ie bilo razdeljeno na štiri odseke, ki so obsegali določeno število šotorov. 1’oij vsakim šotorom ie spalo 6 mož.
Upravi smo imeli dve in sicer nivojsko in domačo — komunistično. Sam vrag vedi, kako se ti liudie takoi znaideio! Komunistov ie bilo med nami koniai desetina n vsi so bili na višjih mestih.
Savojsko upravo so sestavliali oficirji s polkovnikom na čelu in okrog 2000,voiakov. Domačo pa so sestavljali
— poleg prisklednikov in podrepnikov
— načelniki sektoriev (cai>o). <b'so-tarii in kuharji. Capo sektorja ie posredoval med uradno upravo in interniranci, desetar je imel 24 do 30 lindi. katerim je moral deliti kruh in hrano. Obe upravi nista delali drugega kakor izkoriščali internirance.
Spali smo na slami. Sprva smo m večkrat menjali, potem Pa od srede septembra do konca ianuaria ne več
I.ahko si mislite, da slame sploh ni bilo. ker smo io v tem času vso
2.	ITT. 1944.
r
p m ¥ i
USPEH
(Gl. začetek v prejšnji številki I)
Nehote si ie pogladila obleko in poravnala klobuk. Dri tem pa nopTe-mično zrla Louisu naravnost v oči. samo da ne bi slučajno Dobesilv pogleda in zagledal njenih strganih čevljev.
Louis jo ie povabil na čai v eno tistih razkošnih slaščičarn, ki iih^ ie tolikokrat ogledovala s ceste^.na čai*. ki se ie izpremenil v slastno čokolado. In razen tega se ii ie zdelo, da ni ničesar opaziL Govoril ie satno o davnih dneh v mestecu, kier sla se rodila. Ko se ie znočilo, io ie pospremil nekai korakov in io vprašal, ali bi šla drugi dan z niim na kosilo. Privolila ie.
*
Ko se ie vrnila domov, ie Pierre sedel ob električni pečici in kadil. Hotela mu ie povedati da ie srečala Louisa, toda ni ie pustil do besede.
»Boš videla, tokrat bom imel uspeh! Bil sem pri Merlinu. Po-trni še nekai dni. v desetih letih bom slaveni<
V	desetih letih! Ali ne bo tedai že prepozno? Deset let stiske odpovedi in denarnih akrobacii!
Včasih se ie vpraševala, ali ie nemogoče. da se niena liubezen izpre-meni v odpor.
Kadar pozneie beremo življenjepise slavnih umetnikov nam ie nekako priietno pri srcu. če slišimo, da, so začeli ustvarjati v bedi in stiski. Vendar se skorai nikoli ne spomnimo na njihove tovarišice.
Jana ie bila že tako utrujena, tako naveličana tega večnega boja za obstanek. 2e se ie pričela ukvarjati z misliio, da bi odpotovala in se nikoli več ne vrnila. Pierre morda tega niti opazil ne bi. »Če bi me še ljubil...« je pomislila in se raznežila sama nad se boi.
Drugi dan, sedeč za belo pogrnjeno mizo., ob*kozarcu dobrega starega vina, ie naposled zaupala svojo zgodbo Louisu.
»Odpeljal vas bom k vašim staršem,« ie odločil Louis. »Tam boste preživeli mesec dni v miru. pozneie hova že videla, kako in kaj.«
»če na bom zapustila, bo med nama vse končano. Pierre ni človek kompromisov. Vse ali nič ie niegovo geslo.«
»Prav! Torej bo po svoji nepre--mišlienosti ob vse! Sai bi si ob niem pokvarili vso mladost! Vaša liubkost. vaša duhovitost nista za tega medveda!«
, »Za medveda z zlatim srcem,« ie šibko ugovarjala.
Ko se ie vračala domov, se ie bila v srcu že čisto sprijaznila z Louisovim predlogom. Ni si znala čisto točno predstavljati, kako bo. ko se bo vrnila v mestece, ki ga ie tako zviška zapustila, toda prepričana ie bila da dosti slabše ne bo kakor takšno živlienie ob Pierru.
»Predvsem moram govoriti s Pier-rom.« ie naposled deiala Louisu.
Vendar nikoli ni bilo priložnosti, da bi govorila z niim. Bil ie zakopan do ušes v svoje delo in ie ni niti poslušal Zato se ie odločila, da mu bo pisala
Na preprosto belo pismo mu ie napisala samo nekai besed. Med drugim: »Nisi zmožen, da bi zaslužil toliko, da bi oba spodobno živela. Nikoli ne govoriš več z menoj. Jutri nas bodo izselili iz stanovanja, ker nisva plačala stanarine. Dovoli mi je tega! Od-haiam za zmerom.«
Nekoliko io ie pekla vest, ko ie oddala pismo vratarici toda nato ie
zmignila z rameni in vzravnano in ponosno stopila iz temačne veže v svetlobo, na sonce.
*
Pierre se ie pozno vrnil domov. Nekoliko začuden ie vzel dve pismi, ki mu iu ie pomolila vratarica. Ogledoval ie naslov in spoznal na prvem Janino pisavo. Čudno ga ie ganilo, ko videl svoie ime napisano z nieno roko. Bilo ie že dolgo, kar mu ie zadnjikrat pisala, morda še pred poroko. ko sta bila še srečna zaročenca... Pisava na drugem ovoju mu ie bila neznana.
Ko 'e prišel v podstrešno sobico, ie najprej odprl Janino pismo. Komai ie preletel vrstice, se ie sesedel na divan. Kako ie mogla to storiti? Za koga ie delal, garal? Ali ne za nio in za njuno lepšo bodočnost? Ni mu bilo do slave in časti, zauio ie delal, niei ;e pripravljal lepše novo življenje!
»Samo zate sem živel. Jana. Zakai nai bi še zdai živel? Ti si bila moie vse. bila si moia edina opora. Zbo-gom. ljubljena! Opustil bom boi. Zdai. ko si ti odšla, me nič več ne zadržuie na tem svetu.«
Nato ie raztrgal stare časopise in iel z niimi mašiti vse razpoke in reže v sobi. Ko ie bil gotov ie vnemamo odprl drugo pismo, ki ea zdai ni prav nič več zanimalo.
Bilo ie Merlinovo pismo.
•»Imenitno,* je pisal. »Vaša zamisel je izvrstna za komičen film. Zagotovil sem si vse pravice, da vašo komedijo filmam. Upam. da boste z mojim predlogom zadovoljni, toda vabim vas. da se zglasite v sredo v moji pisarni, da se še vse natanko pogovoriva. Prilagam vam kot predujm ček za
10.000	frankov...*
Pierre ie obračal ček in se smehljal. Zdai ie bil to nepotreben papir...
»Kako ie živlienie smešno.« ie mrmral sam pri sebi. »Zdai ie tu denar, ki nama bi pomagal iz zadrege, toda Jana ie za zmerom odpotovala. Tudi iaz bom odpotoval.«
Pierre ie snel obe pismi in iu položil na mizo. Nato se ie v temi dotipal do .kuhinje* in odprl plinsko pipico. Vrnil se >e k divanu in legel. Kmalu se ie zazibal v sen. ki si ga ie bil tako zaželel.
*
V	temni sobi ie odmevalo skesano, obupano ihtenie mlade ženske. Jana ni imela dovoli poguma da bi uresničila svoi načrt. Čutila ie. da še zmerom lmbi Pierra. Preden ie stopila na vlak se ie skesala in se vrnila domov, v podstrešno sobico.
Prižgala ie luč. Vsa zmedena ’e stopila k Pierru. ki ie soal na divanu spanje pravičnega.
»Oprosti oprosti, Pierre,« ie šepetala. »Žal mi ie, da si bral moie pismo. Bilo ie v trenutku šibkosti... Zdai 'sem »e vrnila k tebi in bom ostala zmerom pri tebi...«
Pierre se ie zganil in se zbudil. Vendar ni razumel, kai se godi okrog niega. Iz pozablienia. se ie zdaici dvignil samo en spomin...
»Okno! Odpri ga! Hitro! Hitro! Plin!«
»Plin?« ie smeioč se vprašala žena. »Sai so ga nama davi odkliučili. ker nisi poravnal računa!«
KONEC
OKVIRII
M
SLIKE. FOTOGBftFUE. GOBELIKE
KLEIN
LJUBLJANA, Wolfova 4
CO Cio 0.0 CvO CIO CSO OiO OKI C»CX)CX)C»CX3C»C>0(X) CK)CiOC?0(X5CSOO(OaOOO caošoošooia OŠOOfOCšOC?o
gg NAPISAL L B.
OOCšOCSOCSO OiOOjOOeOGO
o:o cio 0*0 oo o<> oo o<» o.o oio cso cso o:o eo cso c*o
Obtoženec je globoko sklonil glavo, tako da ni videl nikogar okrog sebe. Sodnikove besede so mu zamolklo zvenele na uho.
»Ali priznate, da ste krivi umora?« ga je vprašal in Emil Peter je k’ zanikal.
»Saj vendar nisem izvršil premišljenega umora,« je sam pri sebi premišljeval obtoženec. »Ubil sem Otona v navalu jeze.«
Potem je v duhu videl pred seboj Otona, kako ga je, ko ga je bil že oropal ženine ljubezni, ki mu je bila vse na svetu, še zasmehoval. Tedaj mu je zavrela kri, nič več ni mogei trezno mislili. Zgrabil je težki bronasti svečnik in ga spustil svojemu tekmecu na glavo, da se je brez besede sesedel in izdihnil. V tem umoru ni bilo niti trohice premišljenosti.
A sodnik tega njegovega zagovora ni prav nič upošteval in ga je z ostro logiko hotel obdolžiti premišljenega umora.
»Vaše sovraštvo do Otona je že precej staro,« je zdajci spet izpregovoril sodnik. Potem je na podlagi izpovedb več prič ugotovil, da sega nenaklonjenost Petra do Otona prav v dobo njunega študija na univerzi. Priča, ki je vedela o tem največ povedati, je bila lepa Beata Burgerjeva. Pripovedovala je, kako sta jo pred leti nekoč na penam plesu oba v istem trenutku prosila za ples. Beata je zaplesala s Kellermannom, čeprav je vedela, da se ji je Peter nekaj trenutkov prej priklonil. Oto Kellermann, po postavi elegantnejši od svojega tekmeca, ji je bil namreč bolj všeč.
Še isti večer sta se oba študenta sporekla in se pomirila šele na prigovarjanje svojih prijateljev. Po sodnikovem mnenju je bil ta spor začetek njunega poznejšega sovraštva. Kellermann je zaradi dobrih zvez svoje družine kmalu dosegel tudi v poklicu večje uspehe kakor Peter. Razumljivo je, da ga je njegov tekmec zato še bolj zasovražil.
Različne manjše razprtije med njima so potem dovedle do tragedije, v kateri je glavno vlogo spet igrala Beata. Lepo dekle je najprej upalo, da bo Kellermann zaprosil pri njenih starših za njeno roko. Vihravi in razvajeni Oto pa ni imel resnih namenov z njo. Ko je Beata to izpregledala, je uslišala Petra, se poročila z njim in bila videti v zakonu »rečna. A to ni trajalo dolgo.
Komaj je bila Beata s Petrom eno leto poročena, ju je lepega dne obiskal Oto. Petru to ni bilo nič kaj všeč, a ga vseeno ni odsloviL Beata je pa dejala, da starega znanca ne moreta kar tako nevljudno odpoditi.
»Ko bi le ne bil v to privolil,« si je mislil Peter. Pogledal je kvišku in zagledal, kako se mu sodnik porogljivo smehlja. Petra je njegovo ro-
ganje tako razjezilo, da bi najrajši skočil pokonci in se začel zagovarjati. A čudno, nege so mu bile ko odrevenele in jih ni mogel premakniti z mesta. Tudi jezik mu je odpovedal pokorščino.
Ko je potem začel sodnik razlagati, kako je obtoženec maščevalno dvignil težki bronasti svečnik in ga z jezo treščil svojemu tekmecu na glavo, se je P-tru zdelo, ko da bi ga nekdo davil. Sodnik je razložil vse podrobnosti umora in končal z besedami:
»Kako je mogoče, da bi se obtoženec, ki je vehdar inteligent ne zavedal, da bo težki bronasti svečnik njegovega tekmeca ubil? Kakor so izpovedale priče, obtoženec tedaj, ko je izvršil zločin, ni bil prav nič raz-burjf_, temveč je bil videti čisto hladmrkrVv... Tudi njegove besede: ,Tu imaš, kar si zaslužil!* ki jih je obtoženec zabrusil umorjencu v obraz, jasno pričajo, da je izvršil zločin pri popolni zavesti in s premislekom.«
Peter je sodnikove besede čedalje bolj medlo slišal, udje so mu postajali čedalje težji. Ta občutek ohromelosti je bil tako grozen, da se je z vsemi močmi začel boriti proti njemu. Naposled se mu je posrečilo izdaviti krik...
»Kaj ti je Emil?« je zdajci zaslišal glas svoje žene. »Ali si kaj hudega sa ij„l? Dejal si vendar, da boš danes nek-liko bolj zgodaj vstal in se pri' pravil na proces o Schneiderjevem umoru.«
Državni pravdnik Emil Peter se je počasi vzravnal v postelji. Dolgo je trajalo, preden se je vsega zavedel in dognal da je sanjal o umoru svojega klienta, a se je tem sanjam primešalo tudi nekaj njegovih doživljajev.
»Čudno! Res čudno!« je ponavljal sam pri sebi.
Hotel je obtožbo proti Schneiderju še enkrat dodobra preštudirati. Morda pa mož le ni izvršil umora namerno. Morda je sodišče dvignilo proti njemu krivo obtožbo.
»Vsekakor bom s Kellermannom nekoliko previdnejši. Najbolje bo, da ga sploh ne povabim več. Človek nikdar ne ve, kaj se še lahko zgodi,« je končal Peter svoje premišljevanje.
Ali je vaše hišno zaklonišče podprto? Če ni, ker je klet obokana, pokličite strokovnjaka, da ugotovi, ali so oboki dovolj trdni, da vzdrže ruševine cele hiše.
Pohištvo
spalnice, jedilnice, kuhinje Krže Franc - Vrhnika
skladišče Ljubljana: (M-Metodova W (p#l»9 kavam« Malce«)
Prima |uta vreče
na proda)
PETRONAFTA
Ciril Metodova 35 a tpre) T^rševa)
Torbice, rokaviee, čevlje Itd. barvajte s specialno barvo, ki usnju oc škoduje. Efaks. Napoleonov trg.
ZAMAŠKE stare, neuporabne in vsakovrstne odpadke kupimo v vsaki količini. Emonska c. 2, dvorišče — pisarna.
POZORI »DAME« POZOR! Modni salon Vam izdela, preriavlia plašče, kosiume, obleke. Izdeluje tudi kroje po meri iz najnovejših žurnalov. Se priporoča. Modni salon — Genica — Zaloška cesta 18*11.
Fiiat&u: a.
Mt*ue zaimke
Napisal D Gruden
HftVATSKA, Naše filateliste bo morda ra. nintaio, da jo tuui pri znamkah iti III. filatelistično razstavo v zagreuu gravur Scizingur skril na eno znamko »voj »S«. Pri navadnih znair.kah (pola po 40 znamk) se nahaja »S« na vsaki 22. znamki in sicer na spodnji šipi desno polovice ckna v prvem nadstropju hiš« na desni. Te^ znamk Je 11.000. — Pri blokih, kjer ie bila tiskovna pola po 6 kosov, se »S« nahaja na vsakem petem bloku »n to na izvesku gori omenjene hiše. Naklada teh blokov z »S« je 19.668 koosv. - Kajpak imajo tudi razstavne znamke z natiskom »Hrvatsko more — 8. IX. 1943« to posebnost; je pa teh znamk z oznako »S« le 3000!
Nevi sta znamki za 3.50 in za 12.50 Ku, obe s sliko Ruoerja Boškovlia. Sta nadaljevanje esrije znamk »Zrinjski in Frankopan« ter »ta tuoi po izdelav5 lepi, če ne bol] uspeli, kai.or prve tri znamke te sorije.
Dalje sta Izšli na tankem papirju službeni znamki za —.75 Ku (temnozelena) in za 2.— Ku (sivomodra). Nova je tiiasta za 6,— Ku.
Portovna serija se ie tudi izpopolnila z novo znamko za 6.— Ku.
S poglavnikovo sliko Je izSla že druga znamka iz bodoče trankovne serije. To pot za 2.— Ku; Je mesnorc-ene barve.
Za ves čas trajanja vejne Je uvedeno prisilno frankiranje vssh dopisnic in pisem; v ta nair.cn sta izili idena znamka za 1 Ku, ki predstavlja pogorišče, In karminasta znamka za 2 Ku s sliko glave ranjenca. Obe znamki nosita napis »Ratni defrines«.
Za letGs Je najavljenih že več dobrodelnih serij. Prva bo izšla serija v korist poStnift in železniških	urlušbencev.	— Izšlo	bo	četvero
znamk,	sicer: 7 + 3	59, 76 -r	8,	24 + 12
in 32 -f-16	Ku; skupaj	torej 118	59	Ku, Tiskanih bo le toliko serij, kolikor	lih	bo pro-
danih v prednaročilu.
Za vojne invalide bo namenjen pribitek dru+n dobrodelne esrije.
£ .ki tretje dobrodelno serije bodo šli v kur,.«* državne delovne služite. Izšle bodo tele znamke:	rueča za 3.50 + 1.—, rjava za
12.60 + 6.—, modra za 18.— + 9.— in eiivno zelena za 32 + 16 Ku; skupna nominnia torej 93 Ku. Poleg teh znamk bodo izšli še bloki, ki bodo vsebovali znamka i a 32 + 16 Ku, a v čmorjavj barvi. Tiskane bedo tu znamke v globinskem tisku po rezu K. Seizingurja.
IRSKA. Tu so izdali v spomin na 50letnico ustanovitve galske lige dve znamki, in sicer zeleno za 1/s In rjavordečo za 2‘is P*
ITALIJA. Redne frankovne znamke »o dobile zaradi politične izpremomlie poseben natisk. So to: znamka za 25 ent zelene barvo z natiskom liktorskega svežnja in besedilom »repubblica social« italiana«; 30 ent z natiskom liktorskega svsžnja; 60 ent i natiskom »repubblica (sociale) jtaliana«; 0.75 z enakim natiskom kakor vrednota za 0.25; 1.25 z istim kakor na 0.30, dalja ekspresni znamki za 1.25 ni 2.50 lire z natiskom liktorskega svežnja in besedilom: »repubblica sociale italiana«. Natisk na znamkah za 0.30, O 60 in 1.25 je rdečo barve, na ostalih znamkah pa Je črn.
MADŽARSKA. Nove so vrednote: 18 I siva, 301 redča, 60 f moura, 80 f rumenorjav.! in 1 pengo zelena; spopolnjevale bodo dosedanjo frankovno serijo.
Zelo Čedne so tri znamke., ki so izile za božič; so tc zelena za 4» modra za 20 in rjavkastooranžna za 50 f.
NEMČIJA. Druga serija »zlatarske umetnosti« nam kaže sv. Jurija na konju v boju z zmajem. Obsega dve lepi znamk*, ©livnc^o-leno za 6 + 4 in vijoličastorjavo za 12 + 88 Rpf.
Ob 800!etnici Lubecka Je izšla karminasta znamka za 12 4 8 Rpf.
Za 8. november 1943 Je izšla posebna znamka rdeče barve in vrednosti 24 + 26 Rpf.
Za 100letnico rojstva dr. Roberta Kocha Je izšla lepa znamka s sliko znamenitega bakle-riologa. Je izvedena v globinskem tisku; vrednost: 12 + 38 Rpf, barva: sepia.
NIZOZEMSKA. 8pet so primaknili k novi frankovni seriji tri nove znamke: temnomo-. ro za 2 c, temnorjavo za 3 e m rjavo za £0 c (Witte de With). Doslej je izšlo enajst vrednot (1, 1»/j, 2, 2*/*, 3, 5, 7*/tf 10, 12*/s, 15, 20 ent), izšlo pa Jih bo še šest <4 1TVt»
25, 30, 40).
Za dan znamke v letu 1943. Je izšla čedna znamka za 71/* + 7rdeče barve. Predstavlja star poštni voz iz 19. stoletja.
NORVEŠKA. V Korist narodne pomoči sa izšle: zelena znamka za 10 + 10 brov, rdeča za 20 + 10 in olivna za 40 + 10.
PORTUGALSKA. Modra znamka za 10 in rdoča za 60 • sta proslavili prvi poljedelski kongres.
ROMUNIJA. Izšli sta še dve serij* v korist beguncev iz Transilvanije. Prva obsega znamke: 16 + 134 rdcčevljoličasta, 61 + 99 oranžna rumena, 68	144 vijoli&astoruoča, 76 + 124
zeionosiva in 77 + 153 rjava; druga pa: 16 + 134 oranžna, 32 + 118 modra, 36 + 114 vijoličasta, 91 +109 rjava »n 138 + 62 rdeča.
Za triletnico vladanja kralja Mihaela Je izšlo 100.000 znamk po 16 + 24 lejev v modri barvi.
Za proslavo Športnega tedna sta izšli modra in rjava znamka, vsaka za 16 + 24 lejev.
zmleli. Morali smo spati kar na zemlii. To ie mnoge spravilo v grob.
Razumljivo ie. da to ni pospeševalo snage. Zaredile so se uši. Dokler ie bila vročina, iih ie bilo mani. potem pa čedalie več. Po pravici povem. če sem z roko »amo enkrat segel za vrat sem jih prinesel polno pest. Ubiiati posameznih sploh nisem mogel, ampak sena iih kar z nogami teptal. Imeli »mo iih na kile! Večkrat ie bilo t<N0 ena sama hrasta, ki so io naredile uši.
Moa-da se vam bo zdelo to neveriet-no, a ie žal resnično. Leno .vas prosim, kako se nai ne zaredijo' uši. če na dvojnega perila sploh nismo imeli! Da ste videli nekatere, kako so bili oblečeni, bi vas mraz stresel. Bili smo raztrgani in razcapani, da se Bogu usmili. Sicer pa ni čudno. Mene so vzeli kar iz hleva, drueeca s polia, tretjega so privlekli iz gozda itd.
Poleg uši nas ie morila v začetku vročina, potem pa mraz. Ze te nadloge bi nas bile same spravile v grob. tudi če se ne bi bila pridružila pozneie še lakota. Morda bi_ iih bilo kai več ostalo Dri živlieniu. če bi se bili mi sami že v začetku pripravil* kar na naihuiše.
A prvič nismo vedeli, kai bo z nami. drugič si pa česa takega, kar se le z nami dogaialo. Človeška pamet sploh ;'rl more predstavi jati. Sai si nisem nikdar misliti, da bom moral ostati na Rabu do 14. oktobra 19431
Liudie so prihajali v čedalie večjih skupinah -taborišča pa sploh niso bila p ra pravil en a. Pripravljali so iih sproti. Kdo si ie pa mislil, da bo naše število tako naraslo?
Zraven tega pa so nas savoici vedno premetavali i z sektorja v sektor, iz campa v campo Ii liudie Imaio sploh bolezen, da liudi vedno Preštevajo, pa premetavajo. In ker liudie niso takoj sprva pazili na vsako malenkost, se liin je to bridko maščevalo.
Sele konec septembra smo začeli spoznavati, da v takih razmerah ne bomo mogli uiti smrti. Prav takrat se ie namreč nekai zgodilo, kar nas ie zelo potrlo.
Pisec pripoveduje, da so taborišča ležala ob obali, ob znožju hriba, skoraj v dolini. Neke noči je prihrumela ne mn ta a točo. Vsi šotori, so bili pri priči pod vodo. V nekaterih sektorjih je voda segala do pasu. Tisto noč je v ženskem taborišču utonilo pet otrok. Nekaterim je voda odnesla kovčege in z njimi vso njihovo bomo imetje. Pripovedovalec nadaljuje:
Glavni vzrok umirania ie bila hrana. Bila ie taka. da če bi z nami ravnali kakor z angelčki, če bi nič drugega ne delali ko ves dan mirno ležali v samih pernicah, pa še ne verjamem, če bi bilo ob tistem morda pol liudi mani umrlo, kakor iih ie. ali pa sploh nič mani. Tako smo pa morali še delali, preganjali so nas ko živino in tepli.
Dobivali smo prvi mesec 16 dkg kruha na dan in opoldne poleg malo mesa čisto iuho. Drugi mesec pa so nam daiali zjutrai četrt litra grenke črne vode. opoldne si dobil nezabeljeno vodo. notri Pa en dan od nič do sedem makarončkov. drugi dan pa od nič do 30 zrnc riža, popoldne 7 dkg kruha, zvečer isto kakor opoldne.
To se ie vrstilo iz dneva v dan od septembra do srede januarja. Jasno ie. da mora ob taki hrani vsak človek najpozneje v treh mesecih umreti.
Kako so. kuhali? Vsak sektor ie imel dvanajst kotlov, ki .so bili narejeni iz prerezanih bencinskih sodov.
V	vsak kotel ie šlo 90 litrov vodo in vanjo ie vrgel kuhar dve in pol vojaške skledice makaronov ali pa eno in pol skledice riža in zaiemalko olia, pomešanega s paradižnikovo mezgo.
Ta količina ie bila odmerjena za 90 mož. Co bi so vse to pravično razdelilo, bi dobi! vsakdo 5 makarončkov
ali 20 zrn riža. Kdor tega ni poskusil, ne bo nikdar vedeL kako strašno ie. Kdor bi se pa le rad sam prepričal, če ie to res. nai doma stehta in razdeli na liter vode ter samo dva dni živi ob tej hrani. Mislim, da bo prišlo na liter vode 8 gr riža in kapliica olia. Poskusite!
Že proti koncu septembra smo obnemogli. Oglasil se ie glad.
Najprej so nam odpovedale noge. začeli smo se opotekati in padati, V želodcu smo čutili drobne bolečine, pred očmi se nam ie tema delala in glava nas ie bolela. To ni prenehalo niti za hip, temveč se ie še vsak dan stopnjevalo.
Seveda smo vsi tisti, ki si nismo mogli nikakor pomagati, že oktobra padali ko snopje. Dogodilo se ie večkrat. ko smo stali v vrsti pred kotlom, da ie kdo koga le malo sunil in smo popadali vsi kakor domine. Čez jarek, ki ie bil dva metra širok sem se plazil vsai četrt ure. pa tudi do pol ure. Če sem padel, sem bil srečen, ako som v četrt ure vstal. Po večini smo morali nogo na vsako višie mesto vzdigniti z rokami.
Lahko rečem, da smo bili živi mrliči. Smrt ie kosila med nami brez truda. Liudie so umirali vsako minuto in povsod. Nihče ni na ležišču ležal bolan in potem umrl. Zvečer ie legel zdrav in bil zjutraj mrtev ali pa ie umrl pred kuhinio. na delu. v vrsti, sploh povsod.
Zgodilo se ie n. or. tole: Desetarii so popoldne razdelili med internirance kruh. Hlebčki pa niso bili vsi enake oblike, ampak so bili nekateri višji, drugi nižji, nekateri ožji, drugi širši, toda teža le bila enaka.
Seveda ne bi nikdar prepričal liudi. da ni eden večii ko drugi. Zato smo se dogovorili, da io vsa v dan drugi dobil večii hlebček.
V	šotoru poleg mene sta se nekega dne sprla dva i* Podgore Pii Starem trgu. Grl in Lah Ludvik. Najprej sta
si grozila, nato Pa sta se spoprijela. Desetar se ie smeial in iu ie pustil kakih pet minut sama v šotoru. Čez nekai minut mi ie rekel: »Grem gledat. kako sta se zmenila, da kar molčita.« Ko ie stopil v šotor, ie Lah držal v roki odgrizen kruh. v ustih je itnel grižljaj in mrtev ie bil. Grl ie pa ravno umiral, toda s kruhom v roki...
Tako so liudie umirali kar mmt iedio. Zdai si bil. zdai te ni bilo več!
Prve dneve oktobra so začeli umirati v večjem številu. 5 do 10 vsak dan. Novembra iih ie umrlo že po 50 na dan. decembra blizu 100. Dne 31. decembra 1942 iih i e umrlo 148. To ie bilo največ na en dan.
Veliko iih ie umrlo tudi že na poti proti domu. nekateri v bolnišnici v Liubliani. drugi pa doma. še pol leta pozneie si bil vedno v nevarnosti, da umrješ zaradi posledic z Raba.
Da bi se liudie rešili pred smrtjo, so poskusili vse.
Tisti, ki so imeli denar, bi si bili kupili kar koli in za vsako ceno. Toda denarja sploh nisi smel imeti, arnoak le bone. Bonov pa niso dali čeprav so nekaterim vzeli na tisoče lir. To ie naiboljši dokaz, da so nas hoteli vse pomoriti z lakoto.
Pa tudi če bi kakor koli dobil bone. nisi imel kje in ne kai kupiti. Na delu smo se shaiali s civilisti, ali Bog ne daj, da bi samo besedico spregovorili. Takega so pretepli, in kdor ie bil topen, ie gotovo kmalu umrl. Z vojaki tudi nismo smeli govoriti. Tako smo bili popolnoma odrezani od sveta.
Pisarili smo domov po pakete, toda naša pošta ie stala od avgusta do septembra v štabu. Konec novembra so začeli pošiljati šele pošto z Raba. Prat' redkim se ie posrečilo, da so s pomočjo vojakov vtihotapili _ pisma na Reko, toda v teh pismih ni smel biti označen krai. kie smo.
Vsj smo uvideli, da za nas ni več izhoda. Ker od zunaj ni bilo pričako-
vati pomoči, so se skušali liudie rešiti sami. Kdor ie imel kakšen denar, ie kupih kar ie mogel. Kruh je bil po 570 lir kilogram, hlebček 40 lir. In še sreča, če si ga sploh dobil!
■ Liudie so daiali za kruh ure. prstane. zlatnino, vse, samo da bi se rešili. Nekateri so se res polakomnili zlata, pa so svoj hlebček prodali in potem tudi umrli. Drugi so zamenjavali kruh za tobak, tudi ti so kai kmalu umrli. Kdor si ie skušal kai pritreati. ie umrl že oktobra ali najpozneje novembra.
Kdor pa ni imel ne denaria. ne zlatnine in ne obleke, da bi zamenjal, ta ie pojedel vse. samo da bj se reših Slabo bi vam bilo. če bi samo videli, kai vse so liudie iedii!
Meni se ie dogodilo tole:
Nekoč smo dobili malo mesa. Moie je bilo žilavo. Ker nimam zob. sem ga pogoltni! boli celega pa bi se bil kinalu zadušil. Sosed mi ie moral potegniti žilo iz grla — in io ie vrgel pred šotor. V istem trenutku pride mimo neki Interniranec, pobere žila in v usta z nio! Mi smo kričali za njim. nai io vrže ven. on na ie bežal, kar so oa noge nesle, ker se ie bal da mu ie ne bi vzeli.
Dogajali so se še hujši prizori V boiu za obstanek so liudie poskušati prav vse. Nešteto primerov ie bilo. da so interniranci prikrivali smrt svoieea sos la po tri dni, če so le mogli, satno da so dobili njegov delež, Neka ženska iz Gerova ie skrivala Dolee sebe mrtvega otroka 7 dni. dokler ni začel neznosno smrdeti.
Morda bo kdo mislil, da pretiravam, pa ni tako, Poidite ua Ledino, tam so še žive priče, ki vam bodo povedala še kai hujšega...
Človek bi pričakoval da bo tako umiranje zbudilo usmiljenje, pa ie bilo prav narobe. Med, nami so bili ljudje, ki so z izžemauiem povzročali smrt.
Vsa naša uprava ie bila v rokah
2.	III. 195-1.
Obramba pred letalskimi napadi
Namestnik okrožnega vodje Friedrich Thimel je te dni v Celovcu snrejel koroške časnikarje in jim obširno odgovoril na nekaj vprašanj o dosedanjih izkušnjah letalske vojne in o ukrepih oblasti za zaščito prebivalstva pred letalskimi napadi. Priobčujemo nekaj najzanimivejših odgovorov iz tega važnega in poučnega intervjuja.
Vprašanja: Kakšne izkušnje so bile doslej z zaklonišči po kleteh zasebnih hiš in javnimi zaklonišči, pa zaščitnimi jarki pri letalskih napadih na Celovec? Kaj bodo oblasti še storile, da bodo povečale varnost prebivalstva?
Odgovori: Izkušnje pri letalskih napadih na Celovec so jasno pokazale, da je človek najbolj varen v kletnem zaklonišču ali pa v nalašč za to zgrajenem zaščitnem jarku. Če bi se bili ob napadu ljudje takoj zatekli v zaklonišča, bi bilo nedvomno vse manj žrtev. Neposredni zadetki so razrušili samo_ nekaj kleti, in med zasutimi le majhen odstotek ponesrečencev nismo mogli več rešiti. Če je bomba padla v dvonadstropnico, je ostala klet še cela. Tudi zaščitni jarek se ie izvrstno obnesel. Celo tedaj, kadar je bomba padla v neposredno bližino tega jarka, se ljudem v jarku ni nič zgodilo.
Da bomo pa še povečali varnost prebivalstva, posebno v osrčju mesta, bo posebna komisija še enkrat pregledala vsa zaklonišča. Dobre zasebne in javne kleti bomo še izpopolnili z betonom in drugimi pripomočki. Slabe kleti bomo pa črtali in napotili prebivalstvo iz teh hiš v bližnja boljša zaklonišča.
Kjer je pa pripravno ozemlje, bo-Mo v Beljaku in Celovcu zgradili še več podzemeljskih rovov, ki bodo izvrstna zaklonišča. Zato je dolžnost vsakega meščana, da ne ostane pri letalskem napadu v stanovanju ali celo teče na prosto, temveč da se zateče v zaklonišče. Če ostanemo na prostem, smo v veliki nevarnosti tudi zaradi izstrelkov protiletalske obrambe.
Zdaj so pristopili tudi sosedje, hi vsd so dejali: >Da, tvoja punčka!«
In bilo je, kakor da bi bili vsi sredi vsega razdejanja čakali samo na to punčko in da bi bilo vse zdaj, ko so jo našli, spet dobro. In res je bilo dobro. Zakaj v tem trenutku šele so se zavedeli svoje neminljive ljubezni do bodočega rodu in do njegove sreče, ljubezni, ki je strahotam, pravkar do-življeniin, šele dala neki »misel.
(Deutsche Adria-Zeitimg)
Tudi posledica vojne
Po opazovanjih ribičev na Schles-wrg-Holsteinskem slaniki letos še niso pripluli na obalo Severnega morja, čeprav je ie davno minil čas njihove drstitve in čeprav so se prejšnja leta ob tem času drstili v velikih »vlakih«. Ribiči so s svojimi barkami odpluli
daleč na odprto morje, misleč, da bodo tam prestregli ribje »vlake«, toda zaman.
Prav tako je že minil čas drstitve tolstih sardel, ne da bi se bile ribe pokazale na svoji običajni drstilni poti. Ribiči pripisujejo to izpremembo vojna, ki je pregnala ribe z njih običajne drstilne poti v druge vode. Razen tega so v mirnem času lovili slanike daleč na odprtem morju s parniki, kar zdaj v vojni ni mogoče. Razen tega izkušeni ribiči povedo, da so se med vojno zelo razmnožile morske ribe roparke, ki preganjajo slanike. Tako grene slanikom življenje posebno veliki vlaki osMc, ki so jih opazili letos ob liolsteinski obali. Te ribe po-žro namreč ogromno slanikov in so jih tudi delno pregnale z drstilne poti.
Neumni učenci
Neki šolski nadzornik je prišel v razred, ki je slovel po tem., da sede v njem izredno zabiti učenci. Da bi ugotovil, če je to res, je rekel enemu izmed njih:
»Povej mi neko število.«
»Devet in štirideset,* mu je odgovoril učenec.
Gospod nadzornik je vzel kredo in napisal na tablo 94.
Učenci so debelo pogledali, zastrmeli v tablo, rekli pa niso ničesar.
Zdaj je šolski nadzornik poklical nekega drugega učenca in zahteval, da mu pove kakšno število.
»Sedem in petdeset,« mu je odgovoril učenec.
Nadzornik je kolikor mogoče veliko napisal na tablo 75, in pogledal po razredu.
Učenci so ga samo neumno gledali, na napako ga pa ni nihče opozoril.
TRIJE
ZLATI
KLJUGI
: •	'	*	»S
* l"
v ' -s \ M
ifc _r2±. >1-1
bsv
V davnih, pradavnih časih je živel ubog deček. Ime mu je bilo Jakec. Vse svoje imetje je imel v culici, ki
jo je imel privezano na koncu popotne Idal pred seboj krasen in.mogočen grad. palice. In tako je potoval po deželi. Obstal je ves začuden, zakaj kaj Dolgo časa je že hodil, ko je zagle- Itako veličastnega še ni videl.
Otrokova punčka
Doživetje na robu teroristične vojne
Iz oken hiš, ki so jih zadele bombe, še sikajo plameni. Na cesti in pločnikih stoji v pestrem neredu tisto, kar so mogli ljudje v poslednjih trenutkih še rešiii iz ognjenega morja. Kmalu spoznaš: ljudje teh reči niso izbirali po njih dejanski vrednosti in hladnokrvnem premisleku; pogosto je izpregovorilo srce in rešilo iz ognja ljub spominek in pustilo zgoreti marsikaj dragocenejšega.
Napeta delavnost prvih ur se je že polegla. S poživljeno energijo se ljudje pogovarjajo, kako si bodo zdaj uredili življenje, in g skupnimi močmi odnašajo pohištvo, posodo, slike in obleko v bližnjo vežo.
Vse to ne bi bilo nič nenavadnega. Zgodilo se je pa nekaj, kar je vredno, da omenimo, droben dogodek, ki ga je sprožilo petletno dekletce. Deklica še ni bila doumela, kaj se tu godi, in je v ganljivi preproščini vneto skakljala okrog svojih staršev, ki so imeli polne roke dela. Zdajci je opazila, kako moli iz na]K>l odprtega predala sinja oblekca, njene lulke. Veselo je vzkliknila, skočila k predalu in potegnila iz njega tovarišico svojih srečnih otroških dni.
»Punčka, moja punčka!« je vzkliknila. Za nekaj trenutkov so starši obstali, stopili k otroku in ga nežno pobožali po laseh. »Da, tvoja punčka, ta je še tu, vidiš!«
5
Pospešil je korake in kmalu obstal pod mogočnim obzidjem. Utrujen je sedel na kamen, da bi se vsaj neko-
liko odpočil in se za silo najedel.
Nenadno zasliši nežen glasek: »Reši me, oh, reši me!«
Vos začuden pogleda navzgor in opazi visoko na grajskem balkonu deklico.
•
Mili
/ smr -	/	j**'****&k*
Brez pomisleka ji takoj odgovori: »Zanesi se name, takoj pridem in te rešim!«
V bližnji grm vrže svojo culico in teče kar ga neso noge ob grajskem zidu.
Tako priteče do velikih grajskih vrat. Z vso silo potegne za zvonec.
Dalje prihodnjič
»Da so tako neumni, res nisem mislil,* j-e sam pri sebi zagodrnjal nadzornik, nato pa poklical nekega tretjega _ učenca.
»Povej mi še ti kakšno število!« mu je zapovedal.
Ucenee ga je prebrisano pogledal m odgovoril:
»Tri in trideset.«
Nadzornik je ostrmel, učenec je pa dejal:
. »Zdaj se vsaj ne boste mogli zmotiti!«
Kako je Beg ustvaril ženske
Arabska legenda
V	začetku je Bog ustvaril svetove, nebo in zemljo in vse, kar živi, torej tudi človeka, moškega. Ko je pa Bog hotel ustvariti žensko, je spoznal, da je porabil že vse, kar je potreboval za ustvarjanje živih bitij. Stvarnik se je razžalostil in se zamislil, kako bi človeku le ustvaril družico. Naposled se je odločil, da bo iz ostankov stvarstva ustvaril žensko.
In ta ko je vzel milino meseca, globino morja, nemir valov in blešča-vico zvezd, toploto sončnih žarkov in svežost jutrne rose, šumenje vetra in vonj vrtnice, ponos in rast lilije in lahkoto ptičjega peresa, lesk zlata in trdoto diamantov, prebrisanost kače in spremenljivost kameleona, domišljavost pava in pogum leva, minljivost časa, zgovornost papige in želo škorpijona... vse to je vrgel v lonec in zmešal, da se je spojilo. In tako je Bog ustvaril žensko in jo podaril moškemu.
Ni dolgo trajalo, kar je prišel mož pred božje obličje in potožil:
»Gospod, žena, ki si mi jo dal, zastruplja moje dni. Kar venomer klepeta m pogosto brez vzroka joče. Nežna je in šibka, vse jo boli in rada toži. O, vzemi jo nazaj, da bom spet v miru živel.«
Bog se je dobrohotno nasmehnil in uslišal moževo prošnjo.
Komaj je minilo nekaj dni, že je spet priromal mož pred božji prestol.
»Gospod,« je jel tožiti, »brez žene ne morem živeti. Brez n^e je moje življenje samotno in prazno, in svet, ki si mi ga dal, je kakor puščava. Ves beden sem od te samote. Če spim ali bdim, sanjam o petju žene, o njenem plesu, o njeni ljubkosti in milini. Njen smehljaj mi je vlival moči. Z njo sem živel življenje brez oblačka, bila je balzam za moje rane in čarovnica mojih sanj. O, gospod, usliši me in mi jo vrni!«
In spet je Bog izpolnil njegovo prošnjo.
A glej, ni bilo dolgo, že je spet stopil človek pred Gospoda. Jokal je in se pritoževal in prosil:
»Gospod, ne poznam se več. Vendar vem samo to, da mi žena prizadene več hudega kakor dobrega.«
Tedaj se je Bog razjezil in vzkliknil:
»Poberi se! Nočem, da še kdaj stopiš pred moje obličje!«
Mož je pa ves obupan zaklical: »Poslušaj me, o gospod! Ne morem več živeti z njo!«
Tedaj se je Bog nasmehnil in odgovoril :
»Morda je res težko zate, živeti z ženo, toda še vse težje bi bilo, če bi moral biti brez nje.«
Zdaj je prijel mož ženo za roko in žalostno odšel izpred božjega prestola. Glasno je jokal in tožil:
^ »Kakšna nesreča me je doletela! Ne morem več živeti brez žene, toda če živim z njo, trpim. Kadar spim ali bdim, me vodi v paradiž in pekel!«
In odšel je iz raja in si zakril obličje pred soncem.
komunistov. Ti so delali z nami. kakor svinje z mehom. Saj ie bilo lahko, ko so jih savoici podpirali. Komunisti in badolievci so delali sporazumno, to ie živa resnica.
Nekako prve dni oktobra 80 se dogovorili vsi desetarji II. sektoria v I. campu, da poideio v pisarno sektoria. da razlože. kakšne krivice se dogaiaio od domače komunistične uprave Komandant sektoria ie bil velik in debel sergente. Ko so mu desetarji potožili vse gorie. ie začel mahati z rokami, groziti in vpiti: »Co-mandante io.« Samo to sem slišal, tako ie rjovel. Rekel ie. naj se pride kar k n (emu pritoževat. če komu ni kai prav. bo že videl.
Vsaka pritožba ie bila nemogoča, zato so nas lastni roiaki še boli izkoriščali.
Kuharji so pojedli mastno, nam so dajali vodo. Okoli kotla se ie vrtelo dvanajst ljudi namesto dveh. Capo ie razpolagal s hrano in ni samo zase jemal več. temveč ie tudi prodajal. Kradli so ti litidje iz kotla in potem skrivaj prodaiali. Skledica »juhe« ie bila 10 lir. Prodaiali so na debelo. Janez Bavec iz Vrha ori Starem trgu ie bil vodia kuhinie v III sektoriu. Ko ie šel domov — prej ko vsi nedolžni — ie vzel s seboi čez 30.000 lir in veliko zlatnine
Neki Berič ie bil rano II. sektoria. 'la Človek ie nabral ur in prstanov nekai kil. denaria Pa toliko, da si ie kupil, ne vem ali avto ali hišo.
Poleg lakote so prihajale še druge nesreče. Tista nevihta nam ie odnesla vso slamo Tla so bila vlažna in morali smo ležati tako rekoč v vodi Ko ie pritisnil mraz »o tla ped nogami zmrznila in smo snali na ledu. Včasih sem imel pod seboi 2 cm debel led Za oleio pa samo tanko nogrinialo. 7-arudi lakote so postali liedie popolnoma neobčutljivi proti mrazu in nrotl vročini. Nekemu internirancu so hlače
do kolen zgorele in ni prav nič čutil, šele sosed inu ie povedal, da gori.
Okrog 15. decembra ie nastopila strašna buria. Nekega dne nam ie odnesla vse šotore. Vse dopoldne smo stali na mrazu pod milini nebom. Takrat se iih ie ogromno prehladilo in so pozneje vsi pomrli.
Poleg vseh nesreč so nas gonili še na delo. Delali smo naiprei pri tvrdki Pardi. potem pa pri podietiu Zastia. Zidali smo barake za Jude. Naredili smo iih 170. Potem smo zidali enonadstropne hiše. zelo lepo ureiene. Rekli so. da bodo za fašistovsko mladino. Zidali smo tudi barake za nas. Kolikor smo naredili barak, toliko ljudi se ie preselilo iz šotorov. Delali so tudi civilisti, toda mi smo bili od niih ločeni.
Razumljivo ie. da nismo mogli dosti delati. Zjutraj so nas gnali 2000 na delo. ob 10. so iih morali že odpeljati 500 v taborišče, ker so popadali pri dolu na tla. Delaj. Če moreš! Če pa nismo šli, so nas tepli.
Plačali so nam pri tvrdki Pardi: ziutrai skledico kave. potem četrt litra vina, 3 cigarete iu tri bone po 1 liro. Pri Zastiu smo dobivali samo 10 cigaret na dan in to le do decembra, potem pa sploh nič. Meni so še danes dolžni 24 zasluženih dnin.
Slišali smo. da so vladale pri obeh tvrdkah lene razmere. Govorili so o poneverbi 3 milijonov lir.
Povrhu vsega so nas na še teoli. Bili eo nas za vsako malenkost. Neki tenente. Slovenec iz Gorice, nas ie tepel	ko	vole. V takih	razmerah	nismo	mogli	pričakovati	drugega	ko
smrt.	In	bi	bili seveda	tudi vsi	pomrli.	če	bi	po ne bile	razmere pre-
drugačile Februarja meseca bi bili vsi mrtvi.
Prav kmalu so vMČtofl fludie zunai pripovedovati o strt.bvlah z Raba. Res ie bilo strogo nj>dzoit*vo, vsega Pa ie niso mogli prikriti.
Septembra meseca nas ie kot prvi
obiskal škof dr. Srebrnič. Že s samih obrazov nam ie bral bedo. Tolažil nas je in izoodbuial ter obljubil pomoč.
Decembra so začeli šepetati, da so prinesli tuii listi strašna poročila z Raba. Objavili da so celo slike. To ie savoice tako razkačilo, da so izvedli v vseh taboriščih natančno preiskavo. Prevreli so nam vse. tudi žepe. vsako cuniico. iKisodo. obleko, še telo.
Pozneje smo izvedeli, da so iskali fotografske aparate.
Tako ie prišla skrivnost na dan. Svet ie zvedel za naše razmere. Sa-vcicev ie bilo malo sram. Videli so, da se pri tej upravi razmere na Rabu ne moreio izboljšati, zato so sklenili, da to taborišče razpuste.
Sredi januarja smo se začeli razha-iati.
Nekai malega so iih poslali domov. Ti so bili sami komunisti. Kolikor iih ie moglo še hoditi, so jih poslali v Italiio v druga taborišča. Lažje bolnike so namestili po barakah: a. b. c. d. e. f. v vsako barako po 90 liudi.
Naihuie bolne »o razdelili po hotelih na Rabu. Med temi sem bil tudi jaz. Stanoval sem v hotelu »Praga«.
Ko sem prišel na Rab. sem tehtal
81	kil. ko so me odnesli v hotel, sem iih imel še 49. Ko so bili že taborišče razpustili, so začeli prihajati o<l doma paketi in denar. Seveda denaria nismo dobili v roke. Podpisali smo nakaznico v pisarni, denar sem pa dobil čez tri mesece.
Od januarja 1943 so se začele razmere boljšati. Hrana ie bila v primeri s prejšnjo dobra. Na dan sem dobival 25 dkg kruha, enkrat v tednu meso, vsak dan sir, sladko kavo. včasih sadje. malo vina in še kakšen priboljšek. Pa tudi v okrevališču v campu ie bila IvoliSa hrana. Zenske so imele svoje okrevališče, imenovano »Tenda Roma«.
04 laauaria naprei je umrlo zelo malo Internirancev. Na Rabu nas ie tedaj ostalo okrog 3000. Po večini smo
bili taki. ki ne bi preživeli prevažanja. Če bi no bila prišla zapoved, da ne sme nihče več umreti, bi bili mi vsi najpozneje v 14 dneh mrtvi. Z eno nogo smo bili že v grobu.
Do pomladi smo se malo popravili, toda za delo nismo bili več. Hoditi nisem mogel do septembra meseca.
Tako 'e prišel osmi september. Zvečer smo zvedeli, da ie Italiia položila orožje. Častniki so bili nervozni. Polkovnik ie dal naložiti ves živež na ladjo, ki ie odplula 10. septembra iz pristanišča.
Šest dni po razpadu italijanske armade ie razpadlo tudi naše taborišče. Prišli co komunisti in so odpeljali nainrei Hrvate iz Primorja. Izvedli so nekakšno mobilizacijo in vse. kar ie bilo sposobno za boi. odpeliali na Sušak in Reko. Organizirali so rabslco brigado, ki ie štela 1300 mož. Komandant brigade io bil rezervni mornariški kapitan Potočnik. Svoi žalostni konec ie doživela na Mašunu pod Snežnikom, ko so io skupno s^ Šercerievo in Tomšičevo brigado uničile nemške čete. ki so prodirale iz St. Petra v Ložko dolino.	, ,	,	„
Na Rabu nas ie ostalo .le se 120 bolnikov. Bili smo prepuščeni sami sebi. Nihče se ni brigal za nas. Domov nismo mogli. Bali smo se. da sc bo povrnilo, kar smo bili že preživeli.
Dne 12. oktobra ie prišel Po nas komunist Kovačič, ki ie bil prei v taborišču capo 111. sektoria. Nabral nas ie 120 »kripeluov«. Odpeljal nas ie z ladio v Crikvenico, tam pa so .nas hoteli poslati v brigado! Nazadnie se ie samemu Kovačiču preneumno zdelo, pa nas io pustil.
»Poidite, kamor hočete, prekleti »kripelnK. jaz »e ne bom z vami ubijal« ie dejal in odšel. Nič ne vem. kod se klati sedaj.
Mi smo šli narazen. Jaz sem šel najprej na Plase. Tam sem šele izvedel. da vlak ne vozi. Vdal sem se v usodo in io mahnil peš proti Gorenje-
mu Jelenju čez Gorski Kotor domov. Hodil som štiri dni. Prosil sem pri dobrih liudeh da sem so preživel.
Doma som našel ženo in tri otroke brez vsega. Kar niso bili pobrali sa-vojci. so vzeli »bratje«. Po štirinajstih mesecih sem našel družino v pomanjkanju srim sem prinesel boiezen v hišo. Zena ni vedela, kie bi vzela, da bi me ozdravila. Kakor sem bil vesel, da sem doma. tako mi ie bilo hudo. da nisem mogel pomagati družini.
No, pa moram reči, da komunisti r.’« nikdar ne pozabi io. Snet so se spomnili name. Prišli so 31. oktobra zvečer v hišo in me mobilizirali s postelje. »Domovina« me ie klical« na pomoč. Štiri dni sem reševal »domovino«. Štiri dni sem se klatil po Kočevskem, priznati oa moram, da od prvega trenutka, ko sem zapustil hišni prag. pa dokler se nisem predal nemški vojsai, nisem delal drugega kakor s »hrabro našo vojsko« bežal. Bežali smo štiri dni in štiri noči.
Zdaj sem tu in delani, da se preživim. Skrbi me družina, ker ne vem. s čim se preživlja. Ne morem ne iesti ne spati, samo na družino mislim. Odkar sem šel nimam o niet glasu.
Vse, kar sem povedal o Rabu. je S« mnogo premalo. Resnica ie mnogo hujša ko moia beseda. Sto debelih kniig bi napisali, če bi hoteli vse gorie popisati.
Poglejte me. na Rabu sem izgubil lase in zobe in tudi zdravje. Prišel sem med prvimi in z zadnjimi odšel z Raba. a moram reči, če sem se rešil, ie to le božja volia. Sam si nisem mogel pomagati, ker sem siromak 150 lir sem imel ko sem prišel na Rab. domov sem se vrnil brez ficka v žepu.
Tako ie končal svoio žalostno - » ost prenrost kmet-nekomunist. ki je moral na Rab popolnoma no nedolžnem — ker ie pač našim »osvoboditeljem« in njihovim savojskim zaveznikom šlo tako v račun.
e
t
>Res je! Sledi mil* je zavriskalo v njej. »Potem mu ni vse eno, da hodim
7.	levcem. A če mu ni vse eno, me še vedno ljubi.«
Najrajši bi bila zaplesala po sredi ceste. Tudi jevec je opazil njeno nenadno razigranost in ji zašepetal:^
»Pojdiva k meni! Kaj bi hodili že spat!«
Nado je zamikalo, da bi sprejej« njegovo povabilo. Sla bi z Jevcem in izginila za njim skupaj v hišo, v kateri je stanoval. Skobal bi to videl... Toda že hip nato je doumela, da bi bilo to preveč. Nikoli ji ne bi verjel, da ie storila to scuno zato, da ga razpali v ljubosumnosti in s tem v ljubezni. Upravičeno bi bil prepričan, da je ničvrednima, ki se lahkomiselno vdaja moškim.
»Ne, ne, moj Bog!« je vzkliknila glasno, vsa vznemirjena in se niti ni zavedela, da ta odgovor ni veljal samo njeni misli, tnarveč tudi levče-vemu povabilu.
»Saj ne mislim s tem nič slabega,« je rekel Jevec.
Nada ga je nerazumevajoče pogledala in se šele tedaj spomnila, kaj je prav za prav hotel. Neprijazno mu je rekla:
»Pustite me! Grem sama domov.«
Nemara bi, če bi zdaj ostala sama, prišel Dušan za njo in končno razbil tisti moreči molk, ki je vladal med njima? Nemara bi se že ta večer vse spet uredilo?
Toda Jevec se ni dal odgnati. Dolgotrajnost brezuspešnih prizadevanj ga je delala čedalje bolj zagrizenega v poskuse osvojiti si jo. To nalogo si je postavil že skoraj za svoj najvišji cilj. Cel6 svoje posle je piičel zaradi nje zanemarjati. Ni se mogel odločiti za nobeno potovanje, ki bj trajalo več ko dva, kvečjemu tri dni. In če ni mogel zdaj doseči več, je moral vsaj io, da jo spremi do njenega doma.
Nada je to vedela, zato se ni dalje upirala. Samo previdno se je ozirala nazaj, da bi ugotovila, če jima Skobal še sledi. Bil je precej zaostal za njima, vendar je vedela, da je on tista senca tam doli na ulici, ki se tako počasi premika dalje. Da, on je. Nihče drug ne more biti. To je njegova drža in hoja. Zdaj mora malo postati pred vrati, da pride Dušan bliže, šele potem se bo poslovila od Jevca
Skobal menda ni opazil, kje sta obstala. Stalo sta pri velikih hišnih vratih, kjer ju je skoraj čisio zakrival debel steber. Nada je opazila, da je pričel hitreje stopati. Torej mora Jevca na vsak način naglo odsloviti.
»Lahko noč!« mu je rekla in ponudila roko. »Jutri imam mnogo napornega dela, zato se moram pošteno naspati.«
»Tudi danes brez poljuba?« je potožil Jevec.
»Drugič, drugič,« ie vzkliknila živčno.
»Vsakokrat pravite drugič; kdaj bo tisti drugič?« je zavzdihnil.
»Poljubite mi roko, če že hočete!« mu ie dejala.
Ujel ji je desnico in jo poljubil.
»Na svidenje!« je vzkliknila in urno švigi. la skozi vrata, katera je bila med tem neopazno odklenila.
Trenutek nato ie od znotraj zaškripal ključ in Jevec je obstal pred vrati kakor izprtec, ves reven in pobit ter neskončno smešen. Potem se je počasi odtrgal od mesta iri pričel zamišljeno stopicati proti domu. Nekaj korakov dalje je srečal moškega, ki je šel dalje ko da ga ne vidi. Pa tudi Jevec se ni utegnil pobrigati zanj. Imel je preveč posla s premišljevanjem o čudnih Nadinih muhah.
»Hudič!« je zaklel kmalu nato, ko je srečal Skobala. »Take pa še ne,
s?;--? ?: s$t
• ROMAN * NAPISAL MARIJ S K A L A N •
kakršna je ta! Le kuj je v njej? Včasih je ko ogenj, trenutek nato pa ko led. Ali me ljubi ali me ne? Pa kako bi moglo biti drugače? Cernu bi potem hodilo z menoj? In drugega menda nima. Seveda ne. Ampak počasi bom postal čisto bebast...«
Naslednjega jutra ie Nada zatrdno pričakovala, da bo Dušan končno spregovoril.
»Saj mora,« si je mislila. »Če je že tako daleč, da zalezuje moja pota, potem ne bo mogel več molčati.*
Nestrpno razburjena je stopila v njegovo sobo in ni nič več mogla prikrivati svojega razpoloženja. Celo glos ji je drhtel, ko je spregovorila. Toda Dušan jo je poslušal naslonjeij na pisalno mizo in se niti za trenutek ni ozrl vanjo. To je Nado še bolj vznemirila. Ce bi se bil tedaj ozrl, bi natanko videl, kako ji ie plala kri v orraz in kako je vsa trepetala od napetosti. In ko ie bil uradni posel opravljen, je skoraj pobegnila iz sobe.
»Kaj je to?« se je vprašala na hodniku in se naslonila na zid, da ne bi omagala; tako je bila razburjena. »Tega nc prenesem več dolgo. Nekaj se mora zgoditi! Kar koli žei Ali to ali ono! Samo tako ne dalje!«
Njene moči so se res bližale koncu. Čutila je, da ji bodo živci zdaj zdaj popustili. Ali ni že zadosti dolgo zatajevala v sebi ves ogenj ljubezni, ne da bi pustila le en sam plamenček švigniti iz svojega srca?
Koliko naporov jo je stalo vse to! Koliko sil je porabila samo za pota-jevanje. Ona, ki je bila sicer vsa eksplozivna in ni mogla obvladati nili v srečnih časih temnih gonov svojih zlih strani.
Zdaj je vedela, da jo bo ta ogenj sežgal in se bo moralo neizogibno nekaj zgoditi. Vse eno kaj.
»Prav za prav kaj?« se je vprašala, ko se je po tistem dnevu skrila zvečer v kino, da je Jevec ne bi izsledil. Ne, z Jevcem tedaj nc bi bila mogla nadaljevati neumne igre. Čutila je, da ga sovraži, da ji je brezmejno zoprn. Nemara bi ga morala udariti s pestjo naravnost v tisti njegov polizani, prazni obraz, če bi ji dejal samo še eno samo prevsujivo besedo.
»Prav za prav kaj?«
Možnosti je bilo več. Da izbruhne nenadoma pred Dušanom vse iz nje, kar je tako dolgo zadrževala. To bi bilo nemara nesDametno, a morda še najnedolžnejše. Kaj potem še? Da jo znova obsede misel na samomor? Da, tudi to ni bilo nemogoče.
Pred temi mislimi ie trepetala, a iznebiti še jih kljub temu ni mogla. Zasledovale so jo kakor izkušnjavec čedalje vztrajneje.
Vendar je še vedno upala no drugačno rešitev. Upala in čakala.
XVII.
Tako je prišel mesec maj. Drevje po drevoredih in nasadih je ozelenelo. V Tivoliju so se obiskovalci že sprehajali po senci in na Rožnik so silili mladi zaljubljeni pari. Tam zunaj v okolici je vse cvetelo in dehtelo. Zjutraj je ležala roso na mladi travi in čez dan so jadrali nad cveticami metulji; brenčale so muhe in mušice, za katerimi so se zaganjale lastavice, in sonce je sijalo čedalje prijetneje z
modrega, le včasih pooblačenega neba.
Kakor v prirodi, se je čutila sproščenost tudi v ljudeh. Bilo je konec zimskih togosti in tegob. Duše 50 zahrepenele po razmahu m srca so •vztrepetala v tistem, neznanega pričakovanja polnem nemiru, ki ustvarja smehljanje in zamaknjenost obenem.
Tudi v Dušanu Skobalu je valovala pomlad. Cuiil je, da se mora iztrgati iz tistega, s čimer ga je obdala zima. Najprej mu je tako nepričakovano pripeljala na pot Nado, vzdramila mu v dotlej plitvo vihravem srcu veliko ljubezen, pa jo nato z voljo kritičnega razuma začela dušiti.
Ali pa jo je tudi zadušila? Prve dni svoiih prizadevanj je bil Skobal prepričan, da se bo tudi to poglavje zaključilo tako, kakor so se vsa preišnjn. Bil je odločen in vztrajen, čeprav so ga srčna čustva kdaj pa kdaj še vedno vznemirjala. Potem so se pa pričela lista Nadina izzivanja, ki bi ga bila nemara popolnoma ozdravila ljubezni do nje, če ne bi bilo poleg njih še nečesa. Da, nečesa. In tisto nekaj je bil mlad, gizdalinski moški, s katerim je Nado srečaval na vsakem koraku in mu je ona pred njim izkazovala toliko izzivalne pozornosti.
V 24 URAH
barva, plisira in !	’5;io	čisti
obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd, Pere, suši, monga in Uka domače perilo. Farno tisti po ‘eljno p rje in puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
Tedaj je pričet postajali Dušan Skobal ljubosumen na tistega priskutnega polizanca. To se mu je zdelo sicer ne samo smešno, ampak celo poniževalno. On naj bi bil ljubosumen na tako ničlo? Skušal si je to utajiti.
Toda še pozneje je pričel skoraj nezavedno zasledovati Nadina pota s tistim človekom, dokler se ni nazadnje celo tako daleč spozabil, da jima je sledil po noči iz kavarne do njenega stanovanja, Pred samim seboj je skušal lo dejanje opravičiti z lažjo:
»Saj ne grem za njima zato, ker bi jo ljubil ali bi bil ljubosumen. Nikakor. Samo to bi rad vedel, če sem se v njej zmotiil Čisio mogoče je, da so bile vse njene štorije samo peklensko prebrisana igra, s katero naj bi me bila ujela. Nemara ji ni mar nič drugega kakor samo to, da nekoga uja-
Uspeh Zimske pomoči je odvisen od vsakega posameznika in bo merilo za naš socialni čut in našo narodno zavest. Zato darujte in izpolnjujte svojo narodno in človečansko dolžnost! Naslov: Gosposvetska cesta 2/1, tel. št. 47-57. Račun pošt. hran. štev. 16.580.
me in se z njim poroči? Če že ni mogla ujeti mene, skuša zaplesti zdaj v svoje mreže vsaj tega irgovskega potnika. Če ne bi bilo tako in bi me zares ljubila, ne bi bila postala naenkrat tako tiha Samo io bi rad vedel. Zaradi boljšega poznavanja žensk.*
Ko ie pa potem videl, da tisti pri-skutnež ni odšel z Nado, ampak sta se pred vrati lepo in celo na kratko poslovila, si je dejal, da nemara le ni nepoštena in hodi z njim pošteno. A če je tako, ne sme dovoliti, da bi zabredla v umazanije.
»Čemu bi prav za prav ne smela?« se je nenadoma vprašal. »Kaj pa je meni mar, kaj počenja sama s seboj?
—	Eh,« si ie odgovoril, »moja uradnica ie in dolžan sem skrbeti za io. da ne propade, ko je tako sama. Ali ru zdaj moja dolžnost, da ji nado-mestujem očeta? Da, bedeti moram nad njo kakor oče «
Toko je pred samim seboj opravičeval svoje postopanje, a verjel si ni popolnoma. Se vedno je njegov razum prevladoval nad čustvi.
Meseca maja pa se je Dušan Skobal neko nedeljo zjutraj odpeljal z viakom na Bled. Tam ga je pričakovala družba, v kateri je bila mlada, lepa in bogata gospodična, sestro njegovega poslovnega prijatelja, Mary Obanova
Mary ie poznal dotlej samo bežno Le dvakrat ali trikrat jo je srečal v družbi njenega brata in spregovoril z njo kornaj nekaj besed. Toda v zadnjih dneh aprila je bil tovarnar Adolf Oban, Maryn brat, v poslovnih zadevah pri Skobalu v Ljubljani in tedaj mu je kakor mimogrede omenil:
»Gospod ravnatelj, moja sestra mi je naročila, naj vos pozdravim. Bilo bi ji prav prijetno, če bi nas kdaj obiskali v naši vili na Bledu. Čez štirinajst dni nas bo tam večja družba. Pridete?«
»Pridem,« je obljubil Skobal in potem mnogo mislil na to povabilo.
Zakaj ga Mary pozdravlja in zakaj bi ji bilo prijetno, če bi jih obiskal? To se pravi: njo obiskal. Samo iz poslovne vljudnosti? Potem bi ga lahko povabil čisto preprosto gospod Adolf Oban, sai z njim ima poslovne opravke, ne z njegovo sestro.
»Torej?« se je vprašal, »Kaj' je io? Pa ne, da bi se hotela zbližati z menoj? Zanimivol Pojdimo torej na Bled!«
Ko jc tako sedel v vlaku in se vozil čez Gorenjsko, ni prav nič mislil na Nado. Niti spomnil se ni, da je na svetu. 2e res, da je zadnje dni stikal za njenimi skrivnostmi in si pripovedoval, da počenja to samo iz dolžnosti njenega šefa, toda tisto jutro je je izginila iz njegovega spomina kakor da je kdo z radirko zbrisal s papirja njeno podobo. Mislil pa je na Mary. V mislih je ustvarjal celo razne možnosti.
»Mary bi bila prav primerna žena. Mlada je, lepa in bogata. Z njeno doto bi si utegnil ustvariti lastno podjetje. Nemara tovarno. Ali jih ni mnogo, ki so tako pričeli?«
Saj to je bila že njegova stara zasnova, poročiti se — če se bo že res kdaj poročil — iz čisto razumskih razlogov. In zdaj se je nenadoma že
kar zagledal v položaju iovarnarja Njegovo podjetje narašča polagoma v velik obrat, Včlenja se v razred industrije in velikega kapitala. Njegov poslovni stiki se množe, saj mu stoj ob strani svak Adolf Oban.
Kako bi bil potem mogel ob takem premišljevanju še misliti na neke Nado Ilovarjevo, svojo uradnico \ pisarni Industrijske družbe, v kater je on le ravnatelj?
Mimo tega je bilo jutro še tako čudovito. Nebo je blestelo v očarljivi modrini. Nikjer ni bilo ne oblačka ne meglice. Gore so se sončile v pozlačeni svetlobi. Mogočno so dvigale kvišku svoje gole vrhove in grebene Po njihovih pobočjih so se temneli gozdovi, po ravnini pa so bili razgrnjeni travniki kakor čudovite smaragdne preproge. In vmes na novo preorane in posejane njive, reke te potoki z robovi drevja in grmovja prijazne vasi s koničastimi cerkvenimi stolpi, pa še bele ceste in sive pota.
Dušan je po dolgem času spet začutil slasi lepote božje prirode, iz katere je bil v svojem vsakdanjem delu sredi mesta nekako izgnan, da je izgubil z njo vsak neposredni stik »Kako je prav za prav svet lep!« se je domislil, sedeč ob oknu kupeja prvega razreda.
Kupil si je bi! listek prvega razreda — saj bi mu bil sicer zadostoval tudi drugi — samo zato, da bo Mary videla, kako prihaja k njej na obisk Sai je vedel, da bo prišia ponj na postajo z avtom skupaj z bratom, ali pa nemara celo sama. In prišla je res sama. Ko se je vlak ustavil, jo je že zagledal zunaj. Z roko si je zasen-čevala oči in ga iskala. Zamahnil ji ie z roko in skočil ves čil na ila Slekla sta si nasproti m se pozdravila.
»Kako lepo je, da ste prišli!« i« vzkliknila Mary med tem, ko ji je poljubljal roko. »Brat se vam opravičuje, ker ni prišel na postajo. N utegnil; ima še neko konferenco« Peljala ga ie k avtomobilu, ki j« čakal pred postajo in skočila z« volan.
»Kem boste sedli?« ga je vprašijja »K vam seveda,« ie dejal.
Tako sta se drug ob drugem odpe-hala na Bled. Spotoma sta govorila vsakdanje in nepomembne stvari, vendar je Skobal opazil, da je Mary zelo ljubezniva in pozorna. Ni se motil: ugaja ji. Mogel bi si io zares pridobiti. Ženske so včasih čudne, to je vedel. Nenadoma se spomnijo koga in se jim zahoče, da bi ga vzljubile. Nekoč je dolgo zaman zalezoval hčerko tovarniškega poslovodje iz okolice Ljubljane Potem se je naveličal in ni čisto nič več mislil nanjo Pa je prejel nekega dne od nje več ko nepričakovano velik zavoj in v njem so bili lepo v moker mah poviti šopki dehtečih korčkov. Zraven je ležalo pismo:
»Hrepenim po Tebil Obišči me!« Kdo bi bil tedaj to pričakoval, po tako dolgem času? Al’ se ni nemara tudi v Mary zdaj nenadoma prebudilo nekaj takega? Ni mu poslala korčkov in pisma, ampak bratovo povabilo. Toda to je isto. In tu je prišla sama z avtomobilom ponj na postajo.
»Da, seveda, tako je,« je ugotovil Skoba!, ko je sede! poleg Mary in se peljal po gladki cesti na Bled Tudi v Obanovi vili je bil sprejet z vso ljubeznivostjo, kakor da ni samo znanec ampak najboljši prijatelj; morda še cel6 več. To mu je ugajaio in čutil se je sproščenega kakor že dolgo ne. Lepa nedelja v lepem mesecu maju. Kje daleč je bila Nada!
(Dalje vrihodnnč)
I KULTURNI TEDNIK |
Drago Ulaga: BELE ZVE2DE
. Kot svojo 12. knjigo tretjega letnika je izdala Slovenčeva knjižnica Draga Ulage novest »Bele zvezde?, obsegajočo 229 strani običajnega formata. •	[(j nam ja bit doslei znan
ooii	kot športnik, ie zajel tudi snov svojega leposlovnega deta iz sloven-športa, predstavljajoč nam v A,!)'inein iunaku. pravniku Matevžu
1... dvB„kratnem smuškem prva. ku. mladeea Športnika polpretekle do-
*	i i1 -Z °mJ'mah bete oooinostj Ji. niil telo in duha za oozneiše živ-lienjske naloge. V tern ie niegova povest skoraj osamliena novost v našem leposlovju v katero šport nikoli ni iK>sesjel g tako silo. s kakršno si ie osvajal srca mladega rodu.
. Po svoii zasnovi spada povest med tiste naše tvorbe zadnjega časa. kate-nh težnja ie, prikazovati ljudi t njihove dobre. prav za prav najboljše £„??»*■ in iih predstavljati boli take. i,v5>r lla' bi bili. kakor take. ka-s? v resnici. V tei težnji so vfie-1; , i- U'0,. zdravi nameni. ULagovi JBehh zvezdah« so sami 00-?>£!]•	'• ,,n ,rn0le nege na njihovi do-
1’”11 so le bežne meglice na sončno-
V-nnnrvol* >	'	1 u«.imnwv v ut
nanrSfli a M'deta z ravne noti se
•	znaideta na brezmadežni vHcJ.1 ..V* VS8 9e konča grečno iu m . »ravnik in športni or-' k Matevž zanusti po nesrečni smrti »votesa brata Cirila mesto in prevzame niofjovo mesto im očetovi kmetiji wrj o v. Lovrencu ua Pohorju, ljubljan-
ska gospodična Majda postane njegova žena. in Andražev kmečki rod ostane dalje zakoreninjen v pohorski grudi.
Poteg že onieniene ideie. prikazovanju ljudi in živi ion ia le z dobre strani, inia torej Ularmva povest še druso misel: klic k vračanju ^ zemlji, la Je vsekakor močneiša in pomembnega. kaiti le rodovi, ki koreninim v svoii zemlii. morejo vsrkavati neposredno njene zdrave sokove in !Lh oddajati dalje. onim. katerim to ni več dano. Tako so »Bele zvezde« novest, ki zasluži po tei težnji vse priznanje in je vredna, da >o beremo. Pa tudi sicer ie pisana, zlasti ponekod, zelo zanosno. So v njej odstavki in poglavja. ki prikazuieio mnoge lepe doživljaje in dogodke, nam spočetka približujejo zimski šport, gorenjske gore, nato pa mehko zarisane, z gozdovi in tratami, njivami in sadovnjaki, kmetijami in vasmi pokrite pohorske obronke in kope. Vmes ie tudi dovoli pristno pohorskega, zlasti v običajih *n vpletenih pesmih. Drago Ukma ie pokazal, da se utegne razviti v dobrega pripovednika.
Julijana Hračif: Razdrti mostovi. Med mladimi pisatelji, ki ge pojavljajo zadnje čase nenadoma v našem slovstvu, se ie s svoio povestjo 2Razdrti mostovi?«, katero ie izdala Nova založita, predstavila nedavno tudi mlada pisateljica Julija Bračičeva, preprosto dekle izpod Boča. Njena povest se pričenja pod Bocem, v Poli-čanah. nadaljuje v Ljubljani in konča spet v kraju začetka. Je to življenjska zgodba bajtarske hčere Veronike ki se zaliubi v gruntarskegn sina Flori-: iana Bohaka. ki odide nato v policijsko službo, kamor pride ona Za iiifiti kot služkinja, pa doživi grenko raz-
očaranje. ko spozna, da se nien izvolit nec suče okoli druge. Šele ko se Veronika s kolesom ponesreči in pozneje oslepi, se ii Florijan zopet približa, toda ona se plemenito vda v odpoved in odide k svojim sorodnikom v rodne kraje, kjer se izteka nie-no življenje v notranjem svetu. Povest ima nekaj prav prikupnih in lepih opisov.
. Kriaotitom Sekovanič: Božji smehljaji. Pater. Sekovanič ie izdal na 120 straneh zbirko pesmi, ki so v osnovi večinoma mladinske, po svofi pretežno religiozni vsebini pa namenjene prav tako odraslim. Zbirka ie razdeljena na šest delov V prvem delu-so zbrane pesmi z božičnimi motivi in mislimi, v drugem z velikonočnimi v tretjem z evharističnimi v četrtem z Marijinimi, v petem s svetniškimi, zadnji del. z naslovom »Bog — naša luč:, so Pa religiozne pesniške meditacije. včasih z bibličnimi motivnimi podlagami. Sekovaničeve ptsmi niso visoka pneziia. ne po formi ne po izrazu ali notranji sili. zato so oa iskrena izpoved globoke in tihe vere samostanskega brata, zaoete tako. kakor mu iih ie narekovalo njegovo srce. V sorodnih srpih bodo gotovo našle topel odmev predvsem seveda v tistih, ki jim življenje še ni potrlo svetlih sani dobre preproščine. Kniigo je lepo opremila in ilustrirala akade-mična slikarica Sonja Vončinova
in
Prepričajte se, ali je v zaklonišču orodje za odkopavanje, .ali je dovolj prostora, vode, sedežev itd.
m HUMOR BB
Ujel ga je
»Sto in sto poti je. po katerih človek pride do sreče.«
»A samo ena je poštena.«
»In katera je ta?<
»No, saj se mi je takoj zdelo, da je ne poznate.«
Pametnejši
Dva sovražnika se srečata na ozki brvi, Prvi pravi drugemu:
»Jaz se oslom ne umikam,« in trdovratno obstoji sredi brvi.
»Jaz pa,« se odreže drugi in naredi prvemu prostor.
Pred sodnikom
»Kokoši torej niste ukradli?«
»Ne.«
»Gosi tudi ne'?<
»Ne.«
»Torej ste oproščeni.«
»Hvala, gospod sodnik, sem »e že bal. la boste vprašali glede rac.«
Cepec
Šef vpraša učenca: »Ali je bil kdo tukaj?«
»Da.«
»Kdo?«
»Jaz.«
»Osel! Vpraša! «>em 1e. ali je med tem, ko me ni bito. kdo prišel?«
»i)a.<
>ICdo?«
> V' i! <
Iz otroških ust
Gospa Vilharjeva je prišla na obisk k Rogačevim. Pa vpraša:
»Kam ste pa dali stensko uro. go spa?«
»Pokvarila se je,« zato jo je urar vzel,« ji pojasni gospa Rogačeva,
Tedaj se oglasi njen petletni sinko in dč:
»Kajne, mamica, najprej je pa hotel vzeti očetovo zimsko suknjo?«
Vozel
»Zakaj imaš vozel na robcu?«
»Žena mi ga je naredila, da ne bi pozabil oddati njeno pismo na pošto «
■*No, ali si ga oddal?«
»Ne, žena mi ga je pozabila dati t seboj.«
Pomagaj svojemu bližnjemu
Gospod Želita je opazil pred neko hišo dečka, ki se je zaman iztegoval, da bi dosege) zvonec pri vrtnih vratih. Ker se mu je zasmilil, je stopil k njemu in pozvonil. Teda! je deček ves vesel vzkliknil:
»Zdaj pa teciva, sicer bo palica pela!«
Škotska
Dva ^koia se po dolgem času spel srečala na cesti. Dolgo si stiskata ro ke, potem pa d£ eden izmed njiju:
»Torej me ie nisi čisto pozabil. \ zakaj mi ves čas niti enkrat nisi pi-.sal?«
Drugi Skot se nasmehne in pravi:
»Saj -sem v«ak dan pogledal v časopise, ali nisi že umrl.«
(J : štirje modeli bo risanj izrečno r.a »Družinski teuink« m niso bili še nikjer objavljeni.)
Štiri praktične, poceni in prikupne obleke na prehodu med zimo in pomladjo. Prva je kombinirana iz vinsko-rdečeqa in sivotnodretja blaga. Sprednji del krila je zelo naguban. — Sfaro rjavo obleko prenovimo s kockaslim blagom v živahnih barvah, kjer prevladujeia oranžna in strupenozelena. Zapenjamo jo po vsej dolžini od ovratnika do spodnjega roba. — Tretja obleka je lemnovijoiičasia, kombinirana s kockastim blagom v zeienih odtenkih. Ta obleka je zelo široka, da padejo gube lahkotno in prosto. — Zadnja obleka je temno-rjava in ima svetiorjav ovratnik in prav takšna zapestja. Drobni gumbi, ki služijo kot okras, so tudi svetlorjavi.
Kako berete?
Kajpak vem, da berete, toda zani-Bta me, kako betele. Ali ste ena izmed tistih, ki bero s prstom, preskakujejo dolge odstavke in ne marajo opisov? Mnogo je takšnih... Ali ste pa med tistimi, ki pozirajo knjige in pozabijo na vse, kar se okrog njih godi, na koncu koncev pa tudi pozabijo, kaj so brale? Pravite, da ste danes brali časopis, in vendar bi bilii v pošteni zadregi, če bi vas kdo vprašal, kaj ste novega izvedeli v njem.
KAKO BERETE KNJIGE
Najfutj z rokami... Ne mislim z mastnimi ali oslinjenimi rokami, ki puste v najlepši knjigi grdo sled. Najprej se moramo z vsako knjigo seznanili, »ji roko podati«, kakor človeku, ki nam je bil pravkar predstavljen. Seznanimo se tako, da jo vzamemo v roko, jo prelistamo, si ogledamo naslov, preberemo, v kateri založbi je knjiga izšla, kdo jo je napisal, ali pa prevedel j« opremil.
Nato jo kajpak beremo z očmi, toda počasi in s preudarkom, zakaj vsaka fuijiga, ki je količkaj dobra, je vredna, da jo beremo tudi z gluvo... To se pravi, da kdaj pa kdaj pri kakšnem odstavku tudi za nekaj trenutkov knjigo odložimo, premislimo, kaj smo brali in kako se nas je dojmilo. V vsaki knjigi so odstavki, vredni, da jih preberemo dvakrat in si jih zapomnimo, Posebno globoke misli si dopišemo. Tedaj beremo tudi s svinčnikom...
Zelo priporočljivo je, če si na kratko zapišemo vsebino — bolje, zgodbo
—	knjig, ne zato, da bi jo o prvi priložnosti zdrdrali zbrani družbi, temveč zato, ker takšno zapisovanje oblikuje duha in misli in razvije v ženski tisto zmožnost, ki jo moški po navadi pri njej najbolj pogrešajo: pozornost. če bomo znale poslušati knjigo, kako nam pripoveduje, nam ne bo težko poslušati ljudi. In uvrstile se bomo med ženske, ki ne znajo samo dobro pripovedovati, temveč predvsem tudi dobro poslušati.
Š?
KAKO BERETE ČASOPISE
So ljudje, ki v časopisu bero samo politične novice, vojna poročila, spet drugi samo senzacionalne ljubezenske zgodbe ali ženitvene oglase, gospodinje pa po navadi najprej pogledajo, kaj piše o »Prevodu«, ali bomo dobili kaj mesa, jabolk in podobnih, danes bolj redkih dobrot.
Vsakdo, kdor bere samo nekatere stolpce v časopisu, je pomanjkljivo poučen o svetovnem in domačem dogajanju. Samo tisti, ki so 1 v politiki i v gospodarstvu I v literaturi na tekočem, se smejo zadovoljiti samo z naslovi in podnaslovi. Vendar naj tudi za te pripomnim, da je takšno branje hudo površno.
Ce ženska bere politične novice in jih nato v družbi pripoveduje, po navadi kakšnega kozla ustreli. To pa ni čudno, saj jt politika tisto področje, kjer ženske niso doma. In vendar ni treba, da bi nas ob vsaki priložnosti moški osmešili, komaj odpremo usta. Res, ni prijetno poslušati, kako mlada gospodična neumnosti klati, toda nič ndveč ni, de se nekoliko poučimo vsaj o tistih krajih, kjer se bijejo najbolj vroče bitke in kier se odločajo velike stvari. Zato berimo politična poročila s pametjo In z zemljevidom v roki. Prav nič vam ne bo škodovalo, če boste vedeli, kje so Salomonski otoki, ali kje je stal sloviti samostan Monte. Cossino
Poročila »Prevoda« moramo brati z fivilsko nakaznico v rokah, da vidi-mo, katere odrezke še imamo in kaj borno lahko še nem/e kupili. Tako ne bomo nikoli pozneje pri trgovcu v zodregi, če nas bo vprašal, ali imamo še ta ali oni odrezek, pa tudi nikoli so vam ne bo treba prerekati z njim, češ da vam je ta ali oni odrezek že odrezal, robo zanj vam pa še ni dal.
In če verjamete ali ne, vse ved se
oo	ženska nauči, če posluša bistre, razgledane ljudi, kako obravnavajo razne pereče problema z vseh podro-čii, kakor (e bi brala Sc tako dober čc“opis. In tedni ženska ne bere samo x glavo, temveč tudi t ušesi. S.
NAS NAGRADNI NATKČAj
n "raMtfne imsoMlinje
Za vstik prispevek, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir
Pečene sardelo
Sardelo, ki si jih kupila pri trgovcu, položi za nekai v vodo. da iitn vzameš nekoliko soli. potem iih nekoliko osuši in povaliai v moki. Položi jih na razbeljeno olje in opeci. Serviraj » solato za več eri o.
M. M., U
Zimska solata
Potrebuješ: nekai kuhanega fižola v zrnju. nekai kuhanega suhega trrnho, kuhano peso. Kuhano zeleno, kuhan cvet cvetače in presna jabolka. Peso zreži na koščke. prav tako zeleno, dodaj na koščke zrezana presna ja-
bolka. cvetačo, fižol, arah in po okusu sardelne paste in čisto malo gorčice, osoli, opoprai. zabeli s kisom in oliem.
Solata te zelo tečna in posebno primerna za nedeljsko večerjo s kruhom in čajem.	T. V.
I.ilatni cmoki
Kadar mesiš testo, vzemi, več enotne moke iu obenem pripravi cmoke za kosilo. Od vzhajanega testa za kruh odreži tri primerne kose in iih daj kuhati v slano vrelo vodo. Ko vre že 10 minut, jih narahlo obrni na drugo stran, da vro Se 10 minut. Ko ie kuhano. dni na desko, zreži na koščke, zabeli z maščobo in serviraj z omako ali kislim zeliem.	A. II.
Rogljički na olju
Skuhaj tri krompirje in iih pretlači. Pripravi 30 dkg enotne, moke in pol skodelice slane mlačne vode. v katero si nasula ščepec pecilnega praška in 2 žlici sladkorja. Vse to zgneti s krompirjem in napravi dolgo štručko. Razdeli z nožem na koščke in vsak košček v rokah svaMkai. da se napravi rogljiček. Dai v ponev 2 do 3 žlice olja in ga razbeli. Polagaj rogljiček za rogljičkom v ponvico in peci toliko časa, da lepo zarumene na obeh straneh. Ko so pečeni, iih dai na krožnik in malo potresi s sladkorjem. Ji. B.
*
Za vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične gospodinje«, plačamo 10 lir. Znesek dvignete lahko takoj po objavi v naši upravi. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se na-bere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika«. Kotiček za praktične gospodinje. Ljubljana. Poštni predal 253.
Dojenčkova telesna snaga
Dojenček je prav tako potreben snage in čistoče kakor odrasel človek, čeprav bi ta ali oni mislil,, da se otrok, ki ves dan leži v čisti košari, vendar ne more umazati. To pa ni res. Otrok se sam umaže. Le pomislimo, kolikokrat, mora dojenček več ur ležati v čistih, toda mokrih plenicah. Seč razjeda občutljivo kožico in če otroka dovolj ne negujemo, postane seden ali po domače, vnet.. Dojenček frre pogosto tudi večkrat na dan na blato in se včasih umaže do pol hrbta navzgor. Nedvomno je. da moramo otroka tedai izmiti s toplo vodo in ga napudrati ali pa namazati s primernim mazilom. Paziti je pa treba, da ga hkrati ne pudramo m ne mažemo z mazilom, ker to še bolj razdraži in razvname polt.
Vselej, kadar gre otrok na blato, ira ni treba umivati, če ni umazan, ker,vsaka koža ne prenese vode in se Še prej vname. '1 akšno kožo očistimo z vazelinom, če je pa blato trdo in ni pustilo sledov, otroka samo izbrišemo in na čisto previjemo.
Dojenček se tudi poti, posebno v toplejilih mesecih. Znoj se mu lepi na kožo, da znojnice ne morejo dihati. Zato moramo pa tudi dobro negovanega dojenčka vsak^ dan kopati, če je to le mogoče. Važno je, da ga kopljemo vselej ob isti uri, bodisi ".jutri' i opoldne ali zyečer. Dojenček ima namreč že nekaj lahnega spomina in se zato prav lahko navadi na red, pa tudi na nerad. _
Soba, ki v njej kopljemo dojenčka, mora biti dobro zaprta, da ni nikjer prepiha. V njej mora biti vsaj 17“ do 18“ 0 toplote. Najboljša za kopanje je pločevinasta kad. ki jo uporabljamo samo za dojenčkovo kopel
in ne morda tudi za umivanje nog odraslih družinskih članov. Pred kopanjem kad umijemo, nato pa natočimo vanjo toliko vode. da je vse otrokovo telesce v vodi. Zrak je namreč hladnejši od vode in se dojenček kaj hitro prehladi, če ni ves v vodi. Voda naj ima 36° C. poleti nekaj manj, pozimi pa ne.
Nikoli ne moremo z golo roko ugotoviti natančno toplino vode. Če imamo namreč toplo roko, se nam voda zdi mrzla, ali narobe. Gospodinje imajo pa še posebno utrjeno kožo na rokah in se jim 1k> vsaka voda zdela mlačna in premrzla. Za ugotavljanje vodne toplote so toplomeri, ki edini natanko pokažejo, koliko je voda topla. Toplomere — lesene ali pa roževinaste — dobimo _ za malo denarja v vsaki drogeriji. Če pa res nimamo toplomera pri roki, preizkusimo vodo z golim komolcem, ker je tam koža ol>čutl.iivejša. Biti nam mora v komolec prijetno toplo, ne sme nas pa speči. V prehladni vodi se dojenček prehladi, v prevroči kopeli pa postane živčen in razdražen.
Preden se lotimo umivanja, si moramo sami dobro očistiti roke, posebno tisto :.’Črno« za nohti. Razumljivo je, da dojenčka po kopeli dobro
MRMOL
najboljše odvajalno sredstvo
izb’ i	(“v dojenček nemirno spi,
ga kopljemo zvečer in spanje se mu bo kmalu popravilo.
Dojenčkova kopel za mater ni trud, temveč razvedrilo. Ko je otrok že večji, prav rad udarja z ročicami po vodi in se. po svoje zabava. Pustimo
§a toda pazimo, da kopel ne l>o pre-olga. Trajati sme največ 3 do 5 minut.
Če bomo dojenčka redno čistile in kopale, bo odpornejši proti raznim boleznim in tudi proti prehladu, (n)
ie OTROK NE Jt
Neka mati nam piše:
Ni dolgo tega. kar »te v listu pisali, kako ravnajmo z otrokom, ki noče jesti, Z zanimanjem sem prebrala ta čLaiiuk, sjij imam sama otroke, med katerima dva rada jesta, eden pa ne. Vendar smo » potrpežljivostjo in pravilnim ravnanjem dosegli da tudMiaš prvorojenec Peter že več iti raisj je kakor nekdaj
Mati. katere otrok ie slab jedee, mora biti nekaj psihologinje ali po domače: bili mora pretkana, pa tudj dosledna. Navadno smo starši sami krivi, da otroci ne ietk). Posebno pri našem prvorojencu je bilo delno tudi
najina krivda. Oba z možem sva se bala. dii bi bil otrok šibak ali lačen, zato sem mil dajala iesli brez pravega reda in tudi tedai. če ie otrok odklanjal hrano, sem ga silila. Brala in slišala sem, da olrok vsaj od šestega meseca dalie potrebuje sadni sok. Sicer sem otroka sama dojila, toda po šestem mesecu sem mu iela dajati tudi sadne sokove. Na smolo sem pričela z limono, ki ie najbolj kisla, v dobri veri pač. da ima naiveč dragocenih vitaminov. Otrok se ie kremžil in ni maral sadnega soka. toda iaz sem mu ga vseeno dajala, pa ne po kapljicah, temveč po kavnih žličkah.
Šele pri drugem in tretjem otroku sem spoznala, kako napak sem ravnala. Tudi druga dva otroka sla dobivala sadne sokove, toda v začetku samo nekai kapljic zelo osladkanega soka že itak sladkega sadja, marelic, breskev, češenj, iaboik. Pazila sem tudi. da otrok soka ni dobil neposredno po dojenju, temveč točno sredi obroka. Vse to se zdi marsikateri mo: goče samo po sebi umevno., toda mati ima pri prvorojencu toliko resničnih in namišljenih skrbi, da včasih takšne »malenkosti« pozabi ali prezre. Prav te malenkosti imaio pa pogosto usodne posledice.
Vse to pišem iz izkušnje, ki me ie Pa tudi naučila, da otroka ne moremo prisiliti, da bi lo ali ono jed jedel. Vendar ie nekaj navodil, ki se Po niih ravnamo, pa dosežemo precejšnje izboljšanje, otrokovega teka. ne da bi otrok to opazil.
Prvo in glavno pravilo — mati, dobro si ga zapomnil — ie: pred otrokom nikoli no govori, kai olrok rad je in časa ne mara. Otrok ie že od trtnima leta dalie tako razumen, da si zapomni marsikaj, kar starši vpričo njega govore. In tako se mu dobro zdi. ko sliši, da se doma pomenek ves dan suka o njem in njegovem teku. Otrok ie silno zadovoljenv če ie središče svoje okolice, središče materino in očetove pozornosti. In prav tako tudi čuti. da bi morda zbuial mani zanimanja, če bi bil tak. kakor so drugi otroci, in če bi vse jedel. Zato pogosto prav zaradi tega odklanja marsikatero jed, ki bi io sicer pojedel. Torej še enkrat: otrokovo navado, da le ali one jedi ne ie. vsaj pred njim prezrimo in ie nikoli ne omenjajmo ali podčrtavajmo. Kadar smo mi odrasli sami. pa se pogovorimo o vsem tem in skušajmo ukreniti tisto, kar ie najbolj pametno. Tako bomo otrokovo pozornost odvrnili od iedi drugam.
Otrok mora imeti čas. da v nuru pojč. Zalo mora zjutraj nekai prei vstati, da v miru pozajtrkuje, sui izdaten zajtrk več zaleže kakor nekai minut spanja. Če se le da. nai ie otrok skupaj z odraslimi in tedai kakor drugi otroci. Tako ne bo imel občutka, da ie nekai drugega kakor drugi ljudje in da mora iesti druge jedi. Tek odraslih bo izpodbudil tudi niegov tek. tako da bo nehote več iedel.
Pri iedi otrok ne sme brati, se učiti ali drugače duševno delati. Najboljše je. če so otrok navadi tako iesti. da mu ne pripovedujemo pravliie in ga med iedio no zabavamo. Ne zato, ker bi bilo Škoda časa. temveč zato. ker takšna ied mani zaleže. Duševno delo namreč preobremenjuje otrokovo prebavo. zato takšna prisiljena ied res mani zaleže.
Ge pa zahtevamo, da otrok i<5. moramo tudi sami nekai k temu prispevati. Predvsem poskrbimo da bo otrokova hrana izdatna, raznolična in tudi na oko lena. Morda so bo to zdelo temu ali onemu odveč, vendar ni. Otrok bo še enkrat raiši iedel. ce bo imel svoi pribor, svoj krožnik in
svoj prtič. Sam sebi se bo zdel ime-nitnejši in bo z večjim veseliem sedel k mizi. Jed mora biti tudi na oko čedno pripravljena. Že dojenček odklanja nekatere iedi. ker so zoprne barve. So dojenci, ki nikakor ne marajo špinače, drugi odklanjajo korenje i. t. i.
Mati nai kuha in postavlja na mizo tisto, kar v tistem letnem času narava daie. Spomladi jemo več sveže zelenjave in jajc, jeseni pa več sadia. Vsi sadeži in sadovi so takrat, kadar iih
i	narava sama da človeku, tudi naiboliši in najbolj sočni.
Otroci imajo tudi veliko veselje z obloženimi kruhki ali sendviči. Marsikatera ied. ki bi je otrok sicer niti ne pogledal, mu tekne, če ie lepo pripravljena. Tak sendvič lahko ix>dlo-žimo s presnim maslom — če ga imamo — obložimo z rdečo redkvico in rezino klobase ali iaica. Na splošno pa nai jedo otroci mani mesa in več zelenjave in sadia. pa drugih iedil. Pri vsaki jedi. ki io ima otrok zelo rad. mu neopazno daimo tudi takšno, ki ie nima tako v čislih. Na primer: ce ima rad klobaso, mu daimo rezino klobase in eno rdečo redkvico.
Če otrok kakšne iedi nikakor no mara. mu ie ne vsiiiuimo, saj niegov organizem že ve. zakaj io odklanja. Počasi bo olrok marsikatero ied sam zaželel, posebno ko bo videl, da io drugi otroci s slastio jedo. in so mu bo tek zbudil, če .Da opazimo uri otroku, da škodo trpi, ker ne ie sadia in zelenjave, si pomagajmo s tistimi jedmi, ki nrav tako vsebujejo vitamine. pa jih otrok rad ie. Jajčni rumenjak — presen — ima dosti vitaminov. prav tako mleko. Jajčni beljak ima pa samo beljakovine, zato ga no dajajmo otroku tolikokrat kakor rumenjak. Izvrsten in neizčrpen vir vitamina D proti tako imenovani angleški , bolezni (raliitidi) ie sonce. Zato pu-; šcaimo otroka, da se dosti igra na soncu, pozimi ga pa obsevaimo z umetnim soncem. So otroci, ki sadia ne marajo, ribje olje pa s slastjo pijejo. Paziti moramo pa. da dobimo res pravo, čisto ribje olje, ne pa kakšen nadomestek. Danes ribjega olia ni. pač se pa še dobi čisti vitamin D v raznih dobrih preparatih.	'
Danes pač ni treba, da bi otrok imel angleško bolezen zaradi enolične iu nezadostne prehrane ali zaradi slabega teka. Mati sama ie kriva, če ne zna otroku postreči tako. da bi bi] zdrav in čvrst, če že ne tudi debel.
Mati
ALI STE BLEDI?
Nobeni ženski se bledica ne poda. Vsaka je z rdečimi lici videti mlajša in prikupne j ša. Zato bi ženske morale barvi svoje polti posvečati velike pažnje.
Bledica je pogosto posledica pomanjkanja svežega zraka, slabokrvnosti, včasih pa tudi kakšne resnejše bolezni. One ženske, ki veliko sede v zaprtih prostorih in se malo gibljejo, navadno za to nevšečnostjo zelo trpe. če ste ena izmed teh. vam nasvetujemo naslednje:
Vsako jutro se do pasu umijte z mlačno vodo, odrgnite se s frotirko in naredite nekaj navadnih dihalnih vaj. Potem se toplo oblecite in pojdite še pred službo vsaj za četrt ure na sprehod. Hodite urno in pri tem
KAKO DOBITE TAKOJ LEPO KOŽO?
Dlake odstrani, hrapavo kožo zbledi PKLIjEX. ki ga nosite lahko s seboi v žepu. Zahtevajte ga pri svojem trgovcu.
pazite, da boste kolikor mogoče globoko dihale. Že čez nekaj dni boste % veseljem ugotovile, da so vaša lica zardela in sveža in celo potem, ko ves dopoldne sedite v pisarni, rdečice ne izgube.
Tudi onim, ki so blede zaradi slabokrvnosti, bo pomagal sveži zrak in jim zato svetujemo izprehode po naravi. ltekle boste, da je pozimi pač preniraz za to. Ni res! Če sto dobro oblečene in obute, vam jutrnji zimski mraz ne bo prav nič škodoval. Seveda ne smete po poti postajati.
Tiste pa, ki bodo po enem tednu ugotovile, da jim jutriKji izpr^hod in umivanje z mlačno vodo ne pomagata, naj gredo k zdravniku, ker je njihove bledice gotovo kriva kakšna resnejša bolezen in potrebujejo zdravniške nege.
• Porabni nasveti B
Pri opeklinah nikoli ne uporabljajmo vode. temveč vselej samo olje. in sicer čisto, navadno jedilno olie. Da tudi olivno olie. Olie ublaži bolečine in hkrati prepreči tvort>o mehurjev.
Damast peremo z milom in mlačno vodo in ga na koncu preperemo z vodo. ki smo jj dodali nekai kisa.
Žeblie. ki iih moramo zabiti v. aelo trdo steno ali v trd les. nainrei namažemo z milom
Slab tok. posebno pri okrovajočih, izvrstno poživimo z endivijo, ki ie hkrati tudi bogata * vitamini.
Ce hočemo preprečiti da se stekla uh oknih no orose. jih namažemo * lahko raztopino glicerina v razredčea nem špiritu in nato dobro zbrišemo.
Pokromanie ščiti kovine pred vplivom vlage samo tako dolgo, dokler ostano tenka cornia plast čisto cela. Če Pa nastanejo v pokromani plasti ra z pok lin e. so vlaga vsrka podnio in jo prične razjedati. Zato ie priporočljivo, čo damo kovinske dele pri otroških vozičkih, pa tudi iedilni pribor, večkrat pokromati.
Podplati pri novih čevljih radi pečejo. To preprečimo, če zdrgnemo podplate v notranlščini čevlia s krpo. ki snio jo namočile v špirit.
H^aui-cber; K Bratu5*. Journalist; *erantwortIlcher Redakteur: R Kern. Journalist; Druckerels Merkur. A, 0In Ljubljana; fttr die Dmckerei TOrantaortlich:” 1 habk	alla in
f Ljubljana. — Izdaja K. Bratuša, novinar: odgovarja U Krnu, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; ta tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi » Ljubljani.