V* SREDIŠČU POZORNOSTI f--- KRANJ, torek, 23. 10. 1984 CENA 18 din K d glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek M 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo St. 82 LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO (araton Treh src Kranj pričakuje 700 tekačev Soboto bosta v Kranju tretji letošnji maraton Treh src in slo-;teko prvenstvo v maratonu — Start bo ob 11.30 — Proga bo za->li varnosti spremenjena in zaprta za promet — KoToška je da-*pobudo, da bi kranjski maraton postal del prireditve Tek treh Wnj - Poletna sezona množičnih "eži'.i.nih prireditev v Sloveniji oboto sklenila v Kranju, ■ bo že zadnji letošnji maraton - ■■:.(.. Prireditelji, prizadevni čla-iuetskega kluba Triglav, pričaku-> v primeru lepega vremena prek 0tekačev iz vse Slovenije. Do pet-•soprejeli 100 prijav, veliko pa se nadejajo v teh dneh. Ker bodo •''$predstavniki radovljiške občinske skupščine ogledal republiški center za obrambno usposabljanje v Poljčah, kjer so ga seznanili o programu in delovanju centra- — A. Z. štiri skupine po starosti in spolu — moški in ženske do 40 in nad 40 let. Pri izvedbi prireditve bodo sodelovalo prek 200 občanov, poleg članov atletskega kluba še dijakinje srednje ekonomske šole, ki bodo prevzele prijavno službo, krajani, ki bodo ob progi delili napitke in okrepčila, vojaki, pripadniki teritorialne obrambe, zdravniki, atletski sodniki, redarji — in še bi lahko naštevali. Omenimo, da je predstavnik koroške deželne vlade dal pobudo, da bi kranjski maraton prihodnje leto vključili v prireditev Tek treh dežel (Slovenije, Furlanije-Julijske krajine, Koroške). Atletska zveza Slovenije in komisija za mednarodna tekmovanja pri ZTKO Slovenije s predlogom soglašata, svoje pa bo morala kajpak reči še Radenska — pokrovitelj vseh maratonov Treh src — in verjetno še kdo. (cz) s---:- Krajanom bohinjskih krajevnih skupnosti Občinska konferenca SZDL Radovljica sklicuje JAVNO TRIBUNO, ki bo v petek, 26. oktobra 1984, ob 18. uri v domu Joža Až-mana v Bohinjski Bistrici. Na javni tribuni bomo uskladili stališča o prostorskih vprašanjih, da bodo delegati iz Bohinja na seji skupščine občine Radovljica, ki bo 7.11.1984, lahko odločali. Vabljeni delegati delegacij za zbor KS, delegati delegacij za zbor združenega dela iz OZD Bohinja, predstavniki samoupravnih organov v KS Bohinj, člani družbenopolitičnih organizacij in vsi, ki želijo pomagati pri delu delegacij. Občinska konferenca y^ SZDL Radovljica Preveč otroških tragedij Minuli teden se je spet zgodila nesreča. Komaj 4-letna deklica je splezala na odprto okno in skozenj zgrmela več kot 10 metrov globoko. Na srečo je ostala živa. Otrok, kije pred dvema mesecema padel čez balkon, je umrl. Nedavno se je neka deklica utopila v Kokri. 4-letni deček se je pri objestni igri na stopnišču hudo poškodoval. Deset otrok se je letos ponesrečilo, sedem jih je umrlo, ne računajoč številnih prometnih nesreč, ki terjajo otroške žrtve. Čas, da se zamislimo! Otroške nesreče vselej zelo boleče odjeknejo, saj v družinskem življenju pustijo trajne sledi. Rane, ki jih zasekajo take tragedije, se nikoli povsem ne zacelijo. Starši v nočeh brez spanca tuhtajo, da bi morebiti lahko preprečili nesrečo, ko bi skrbne je nadzorovali otroka, oglaša se jim vest, čeprav krivda ni tolikšna, kot jo občutijo. Lahko pride tudi do trajne telesne poškodbe, zaradi katere je otrok vse življenje priklenjen na invalidski voziček. Težko je predpisovati, kako bi lahko preprečili tragedije. Če otrok preživi, sta invalidnost ali psihični šok predraga šola. Težko je staršem dajati navodila, naj bolj pazijo na otroke, da njihova zvedava igra ne postane usodna. Ves čas živahnih nadobudnežev ne morejo imeti na očeh, saj to otroški samostojnosti niti ni posebno v prid. Toda pri dve, triletnem otroku morda že lahko zale-žejo svarila. Otroku morda lahko dokažemo, kako je nevarna vtičnica, če jo bo malček raziskoval s prstki, ali kako lahko opeče prižgana električna pečica. Drugikrat ne bo potipal ne prve ne druge, če bo imel z njima boleče iz-' kušnje. Teže je dokazovati, kako nevaren je padec skozi okno ali čez balkon, nagibanje prek vodnjakovega robu, guganje na stopriiščni ograji visoko nad tlemi ali igra z žogo sredi ceste . . . Poskusimo pa lahko. Morda bo že beseda zalegla. D. Z. Žlebir Mesec knjige — Oktober je posvečen knjigi, kot že nekaj let doslej so na naši založniki in knjigarnarji obeležili z 10-odstotnim znižanjem cen knjig. Žal resnični popust daje le Mladinska knjiga, saj so drugi založniki pred tem cene povišali. Foto: F. Perdan Gradiš bo zgradil, Rudis pa opremil jeklarno Na Jesenicah so pretekli teden podpisali pogodbo s poslovno skupnostjo Rudis o izdelavi in vgradnji opreme noveje-klarne — Z Gradisom so jo podpisali konec julija — Vrednost opreme je 7 milijard dinarjev, vrednost gradbenih del 1,8 milijarde dinarjev »Naš cilj je zgraditi jeklarno 2 takšno, kot je predvidena v investicijskem načrtu, v predvidenem roku in takšno, da bomo iz nje dobili predvidene količine jekla,« je dejal predsednik poslovodnega organa jeseniške Železarne Boris Bregant na četrtkovi slovesnosti ob podpisu samoupravnega sporazuma z dobaviteljem opreme poslovno skupnostjo Rudis iz Trbovelj. • Da bi dobili najprimernejše izvajalce del jn dobavitelje opreme, so v jeseniški Železarni že konec lanskega leta objavili natečaj o sposobnosti in oddaji del za graditev. Prijavilo se je 27 organizacij iz Slovenije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine, Makedonije in Srbije. Na osnovi razpisnih meril so ocenili, da bi bilo 25 organizacij sposobno opraviti dela, za katera so se prijavili. Pri upoštevanju vseh tehničnih, komercialnih in finančnih pogojev so izbrali Gradiš za izvajalca gradbenih in Rudis za dobavitelja opreme in izvajanje montažnih del. Pogodbo z Gradisom so podpisali konec julija, pogodbo z Rudisom pa so podpisali v četrtek. Gradiš je k sodelovanju povabil tudi Gradbinca iz Kranja, IMP iz Ljubljane, Železniško gradbeno podjetje iz Ljubljane in se nekatere druge. Opravili bodo 300.000 kubičnih metrov izkopov, 220.O00 kubičnih metrov nasipov, vgradili bodo 42.000 kubičnih metrov betonov, 280.000 kvadratnih metrov opažev in 3.800 ton armatur ter vrsto pomožnih delovnih naprav. Na Jesenicah menijo, da je Gradiš kot eno največjih gradbenih podjetij v Jugoslaviji sposoben to delo opraviti v dogovorjen rokih. To dokazuje vrsta objektov, ki jih je gradil v zadnjih letih. Med njimi velja posebej omeniti nuklearko v Krškem, rudnik urana Zirovski vrh, avtomobilske ceste, stanovanjske in hotelske objekte ter vrsto industrijskih objektov, ki jih je gradil v okviru slovenskih železarn. Rudis pa je praktično združil vso s-lovensko strojegradnjo in makedonske dobavitelje jeklenih konstrukcij. Strojna tovarna Trbovlje, Metalna Maribor, Hidromontaža Maribor, IMP Ljubljana, Mostovna Ljubljana, Gostol in Vozila Nova Gorica ter Iskra Kumanovo in Fa-kom Skopje bodo izdelali in montirali 7.000 ton domače opreme in žerjavov, montirali 800 ton uvozne opreme in izdelali in komtirah 9.200 ton jeklenih konstrukcij. Izbor Rudisa je $o mnenju Jeseničanov primeren tudi zaradi njegovih dolgoletnih izkušenj pri izgradnji zahtevnih objektoy tako doma kot v tujini, mednje spadajo železarna Hama v Siriji, aluminij ski kom--it v Dubaju, metalurški kombinat Eisenhuetenstat v NDK, petro-. .mični kombinat Scwedt v NDR in Masa el Brega v Libiji in drugi. Pri tem velja posebej poudariti, da imajo bogate izkušnje tudi posamezni izvajalci v okviru Rudisa, saj praktično ni večjega projekta v Jugoslaviji, ki ga ne bi pomagali opremiti. Celotna investicija izgradnji Jeklarne 2 na Jesenicah bo veljala 18 milijard dinarjev, od tega bodo gradbena dela, ki jih bo izvajal Gradiš, veljala 1,8 milijarde, oprema bo veljala 7 milijard dinarjev, 2,7 milijarde so tuji finančni krediti in oprema, ostalo pa so stroški energetike in kapitala. L. Bogataj 90 let kroparskega Plamena Kropa — Tovarna Plamen v Kropi, ki danes spada v okvir Slovenskih železarn, praznuje letos svojo 90-letnico. 16. novembra 1894. leta je 15 kovačev ustanovilo prvo zadrugo za žebljarsko obrt in druge izdelke iz železa, l.maja 1885 so imeli prvi občni zbor, dan kasneje je v zadrugi začelo delati 47 delavcev. Ravnatelj zadruge je bil Franc Šolar, načelnik ^alentin Klinar. Ob koncu leta je imela zadruga že 86 delavcev. Zasebnih podjetnikov je bilo šest. Med najmočnejšimi je bil Jurij Magušar, ki je imel 44 delavcev. 1. maja 1904 so kamnogo-riški kovači po zgledu stavkajočih železarjev na Javorniku in Stari Savi začeli s stavko, v katero so pritegnili še kovače iz Krope. Stavka je bila mezdnega značaja in se je 4. maja končala z uspehom. Privatni podjetniki so bili prisijjeni s pogodbo plačevati delavce enotno. Največji uspeh stavke pa je bil, da je še več delavcev iz Krope in Kamne gorice pristopilo k zadrugi. Število zaposlenih se je povečalo na 215 in do prve svetovne vojne naraslo na 240. Leta 1947 je zadruga prešla v državni sektor, 6. septembra 1950 pa je bila prva seja delavskega sveta in s tovarno Plamen v Kropi je resnično začel upravljati de-lo'vni kolektiv. ćiri, Rozman Čc 33 ni;te naročnine 81 £las, m:: dro račun O LAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, GOSPODARSTVO TOREK, 23. OKTOBRA 1984 PO JUGOSLAVIJI Meja most sodelovanja Letos mi,neva če tri stoletja od uvedbe dvojezičnega pouka na osnovnih šolah v Prekmurju, na narodnostno mešanih območjih lendavske in sohoškc občine, kjer v sožitju živijo Slovenci in Madžari. Oh jubileju je bila pred dvojezično šolo v Prose-njukovcili slovcsnos,, ki so se je udeležili tudi številni gostje i: sosednjih držav in ;amejstvu. slavnostni govor pa je imel predsednik predsedstva Slovenije Irance Popit. Dejal je, da so se učenci madžarske narodnosti pred letom 1959 izobraževali v madžarskih šolah in oddelkih z madžarskim učnim jezikom. Ker je bilo znanje slovenskega jezika, ki so ga pridobili v teh šolah preskromno za nadaljevanje šolanja v slovenskih srednjih šolah, srednjih šol z madžarskim učnim jezikom pa ni bilo, so bili ti otroci prikrajšani :a enakopravne možnosti pri nadaljnjem izobraževanju in s tem pri zaposlovanju oziroma pri poklicnem in družbenem napredovanju. Zato je bilo uvedeno dvojezično izobraževanje, ki je v zadiijih petindvajsetih letih doseglo izjemne rezultate. S svojim poslanstvom presega pedagoški, jezikovni in ozko kulturni pomen. Naše dvojezično šolstvo, ki uresničuje načelo enakopravnosti in sožitja, lahko primerjamo z najvišjimi dosežki v Jugoslaviji in v svetu. Srečanje borcev 30. divizije Preživeli borci 30. divizije 9. korpusa NOV Jugoslavije, številni nekdanji slovenski in italijanski partizani, družbenopolitični delavci Slovenije, sever-noprimorske regije in prebivalci krajev ob Soči z obeh strani meje, so se zbrali na slovesnosti v počastitev 40obletnice zgodovinskega pohoda brigad :itl. divizije prek Soče v slovensko Benečijo m Furlanijo. Pohod :u). divizije je pomenil tudi. je nwd dragim poudaril r slavnostnem govoru šekreiaf predsedstva (K • ZKS Miha Ravnik, poglabljanja" zaupanja med pripadniki obeh narodov. Zaupanje torej, ki je slonelo na skupnem prizadevanju, žrtvovanju in upanju v lepši jutrišnji dan in ki je temelj današnjemu prijateljskemu sodelovanju ob meji. Pod vasjo Morsko pa so odkrili spomenik pohodu 30. divizije, delo akademskega kiparja Negovana Nenica. Povečanje vezanih prihrankov Med 1. januarjem in 31. avgustom so se v Ljubljanski banki dinarske hranilne vloge povečale, za 10,3 milijarde dinarjev, ali za 12,6 odstotka. Najbolj so se povečali kratkoročni depoziti, se pravi za tri mesece vezane vloge in sicer kar za 4,9 milijarde dinarjev oziroma za 383 odstotkov. m> Krvotlajulsku proslava — Občinska organizacija Rdečega križa v Radovljici je minulo soboto pripravila proslavo, s katero so se vsaj malce oddolžili vsem, ki vedno znova dokazujejo, da zanje rek »Kri rešuje človeška življenja« ni le lepa misel, ampak nesebično dejanje. Na proslavi je spregovoril Jože Kuralt. predsednik občinske organizacije Rdečega križa, podelili so krvodajalske značke, priznanja in plakete, za prijetno popoldne so poskrbeli: pevska zbora radovljiške Almire in blejskih Vezenin, folkloristi leske Verige in ansambel Sekardi. Foto: F. Perdan Objave v Uradnem vestniku Gorenjske Skupno delegatsko gradivo Radovljica — Strokovna služba je za zasedanja skupščin samoupravnih skupnosti radovljiške občine, ki se vrste v tem tednu, izdala skupno delegatsko gradivo, delegatski Obzornik številka 2. Včeraj sta se sestali skupščini otroškega varstva in socialnega skrbstva, danes zasedata skupščini zdravstvene in telesnokulturne skupnosti, v sredo se bosta sestali skupščini socialnega varstva in raziskovalne skupnosti in v četrtek skupščini izobraževalne in kulturne skupnosti. Kot skupno gradivo imajo vse na dnevnem redu osnutek analize dolgoročnih razvojnih možnosti družbe nih dejavnostiv radovljiški občini /a obdobje 1986—1995 in'do leta 2000. osnutek smernic za dolgoročni plan vseh samoupravnih interesnih skupnosti, pregled združevanja sredstev za družbene dejavnosti v letošnjem letu in oceno uresničevanja delegat« skega sistema. Vsaka skupščina pa bo obravnavala še svoje dokumente in tekoče probleme. Kranj — Številka 13 Uradnega vest-nika Gorenjske ima datum izida 28. september. V njej objavljajo predpise občine Radovljica, Kranj in Tržič; med predpisi samoupravnih organov pa Samoupravna stanovanjska skupnost Jesenice, Območna vodna skupnost Gorenjske, Samoupravna interesna komunalna skupnost občine Radovljica, Skupščina gorenjskih občin in Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Tržič. • Občina Radovljica objavlja odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prometni ureditvi naselij v občini. Določila se nanašajo na prepovedi parkiranja in na nadzor nad parkiranimi avtomobili, ki ga lahko opravlja tudi komunalni redar. • Občina Kranj objavlja Odredbo o dopolnitvi odredbe o cenah komunalnih storitev ter višini stanarin in najemnin v občini. Nanaša se na porabo vode. Cena /.a kubični meter porabljene vode /naša z dnem objave te odredbe za industrijo 115,08 dinarja, za gospodinjstva in ostalo široko potrošnjo pa 10,35 dinarja. Prispevek /.a razširjeno reprodukcijo, ki ga plačuje industrija za porabljeno vodo, je 7,r>2 dinarja za kubični meter. • Občina Tržič najprej objavlja Aneks k družbenemu dogovoru o financiranju izgradnje objektov družbenih dejavnosti za obdobje od leta 1981 Poračun stroškov za ogrevanje Kranj — Minuli teden je odbor za prenovo in gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj obravnaval in sprejel dokončni obračun stroškov za ogrevanje za sezono 1983/84. Obračun je pokazal, da so bile na območju vseh kurilnic v občini vplačane mesečne akontacije večje od nastalih stroškov, razen v kurilnici na Planini tako za ogrevanje stanovanj kot za porabo tople vode. Odbor se je strinjal, da se nastala pozitivna razlika pri stanovalcih na področju posameznih kurilnic poračuna v mesecu oktobru in novembru, pri čemer se iz preveč vplačane akontacije obračunajo tudi že zaloge goriva. V kurilnici na Planini pa je dokončen obračun pokazal, da nastala negativna razlika v primerjavi z vplačanimi akontacijimi ni tolikšna, kot je bilo prvotno izračunano. Prvotno je bilo namreč izkazano, da znaša negativna razlika za ogrevanje prostorov 19,57 dinarja za kvadratni meter. Dokončni izračun pa je pokazal, da le-ta znaša 9,06 dinarja za kvadratni meter. To razliko bodo stanovalci na Planini morali poravnati v enkratnem znesku pri plačilu stroškov v novembru. Pri porabi tople vode pa je obračun pokazal, da znaša negativna razlika 42,04 dinarja za porabljeni kubični meter vode v sezoni 1983/84. Ker je ta negativna razlika precej visoka, je bil sprejet predlog, da bodo stanovalci oziroma porabniki tople vode na Planini to razliko poravna vali od 1. novembra letos do 31 okto-.bra prihodnje leto. Enkratni obra čun bi bil namreč prevelik izdatek k celotnim stroškom. Dokončni obračun stroškov po kurilnicah so pred sejo odbora obravnavali tudi posamezni kurilni odbori. A. Ž. do 1985. Aneks vključuje planinski dom Kolce, ureditev pročelja Delavske univerze, odkup in ureditev Polakove pristave in nujna vzdrževalna dela na športnih objektih. Aneksu sledi objava Ugotovitvenega sklepa, po katerem je 16. avgusta letos ta Aneks podpisala večina udeležencev družbenega dogovora. V nadaljevanju občina Tržič objavlja tudi Odlok o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Določeni so novi zneski nadomestil na različnih območjih v občini. • ' • Med predpisi samoupravnih^ organov Samoupravna stanovanjska skupnost Jesenice objavlja Pravilnik o postopku in pogojih kvalitetnega prevzema novozgrajenih stanovanjskih in poslovnih objektov in prostorov v družbeni lastnini ter o dokončnem prevzemu po poteku-garancijskega roka. • Območna vodna skupnost gorenjske objavlja sklep, ki določa, da se letos sredstva, ki jih plačujejo temeljne organizacije združenega dela. znižajo za deset odstotkov. Tako znašajo le 90 odstotkov od celotne obveznosti iz naslova splošnega vodnega prispevka • Samoupravna interesna komunalna skupnost občine Radovljica objavlja štiri dokumente: Statut občinske Samoupravne interesne skupnosti za ceste Radovljica in Samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske SIS za ceste Radovljica ter v nadaljevanju Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne komunalne skupnosti občine Radovljica in Statut Samoupravne interesne skupnosti občine Radovljica. V vseh štirih dokumentih so poleg splošnih določb opredeljeni še organiziranost, delovanje, organi, naloge itd. • Skupščina gorenjskih občin objavlja Sklep o imenovanju namestnika načelnika Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko. Potem ko so ustrezne sklepe sprejele vse gorenjske občinske skupščine, je bila z dnem objave v Uradnem vestniku Gorenjske imenovana za namestnico načelnika Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko Andreja Ravnikar iz Kranja, diplomirana pravnica s pravosodnim izpitom. • Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Tržič objavlja Sklep o združevanju sredstev za razširjeno reprodukcijo vodovodnih objektov in naprav. Ta določa, da združeno delo ob osnovni ceni vode združuje še sredstva za razširjeno reprodukcijo v znesku 30 dinarjev za kubični meter porabljene vode. Ostali potrošniki ob osnovni ceni plačajo še 5 djnarjev na vsak porabljeni kubični meter vode. Zbrani denar se uporablja zgolj za razširjeno reprodukcijo vodovodnih objektov. A. Zalar Žalne slovesnosti Radovljica — Tudi ob letošnjem dnevu mrtvih bodo pripravili žalne slovesnosti ob grobovih padlih borcev in spominskih obeležjih. Učenci osnovnih šol in predšolski otroci že obiskujejo grobove in spominska obeležja, jih čistijo in urejajo. Žalne slovesnosti bodo s sodelovanjem mladine in šol pripravili krajevni odbori ZB NOV. V Ribnem bodo imeli žalno slovesnost že v sredo, 31. oktobra, ob 9. uri dopoldne, za popoldne ob 16. uri pa so napovedane slovesnosti v Radovljici in v Podnartu. Bohinjski borci in mladina pripravljajo slovesnost na Goreljku. 31. oktobra ob 11. uri. Osrednja občinska žalna slovesnost bo 1. novembra ob 10. uri pri spomeniku talcev v Dragi, ob 11. uri pa na graščinskem vrtu pri grobištu talcev v Begunjah. 1. novembra ob 9. uri bodo imeli slovesnost v Gorjah in na Bohinjski Meh, ob 10. uri na Bledu, popoldne pa v drugih krajih radovljiške občine, i NAŠ SOGOVORNIK ' 1 Icnrik Peternelj: »Tudi iz gospodarskih težav so poti« Novi predsednik izvršnega sveta skupščine občine Kranj Henrik Peternelj je prevzel funkcijo v nehvaležnem obdobju, ko se je gospodarstvu kranjske občine obrnilo na slabše — Vzrokov za pretirano črnogledost pa ne bi smelo biti, saj ima Kranj vse pogoje, da ne le zadrži sedanje strmo padanje družlfenega in osebnega standarda, pač pa se znova vzpne med gospodarsko najuspešnejše slovenske občine Kranj - Ni čisto vseeno, kdaj je nekdo izvoljen na neko funkcijo. Najbrž je kar precejšnja razlika postati predsednik izvršnega sveta v občini, kadar so kazalci gospodarjenja visoko nad povprečjem republike, kot je to bilo še pred leti in do pred kratkim. Letos pa kranjska občina ražen s stopnjo zaposlovanja in z višino osebnih dohodkov nima drugega, s čemer bi presegala republiško povprečje. »Brez dvoma se je samo število, pa tudi teža problemov v kranjski občini zadnje leto močno spremenilo,« meni novi predsednik kranjske ga izvršnega sveta Henrik Peternelj. »V obdobju, ko je določen del gospodarstva v krizi, res ni prijetno prevzemati takšne funkcije, je papo drugi strani tudi svojevrsten izziv — treba se bo preskusiti tudi v tako poslabšanih razmerah. Niti sam niti kdo drug v kranjskem gospodarstvu pa se ne slepimo, da se utegnejo ti slabi kazalci kar čez noč preobrniti na boljše — za kaj takega je pač potreben tudi daljši čas.« Obeti, da se utegne gospodarstvo znova povzpeti vendarle so, saj je v težavah le del industrije. »Največje težave so, kot je znano v Iskri Telematiki, medtem ko ostali del industrije dobro gospodari. Za kranjsko gospodarstvo je takšna heterogeno sestavljena industrija pravzaprav kar dober izhod v sedanjih težjih obdobjih, saj se zdaj še pred leti zapostavljena tekstilna in čevljarska industrija zdaj strmo vzpenjata. To pa za Kranj še ni dovolj, zato se bo sedanji slabši gospodarski položaj občine odrazil tudi v naložbah v infrastrukturo; ne bo ravno lahko dokončati že začetih naložb, kot so Center srednjega usmerjenega izobraževanja na Zlatem polju, čistilno napravo, dokončati program izgradnje cest, zgraditi osnovno šolo na Planini. Vse to bo treba dokončati ob pogojih, ko družbeni produkt v kranjski pretežno predelovalni industriji upada.■ V zadnjih letih veliko govorimo o prestrukturiranju gospodarska, kaj bi to za Kranj konkretneje pomenilo? »Prav gotovo ne opuščanje te ali one industrije na račun druge pač pa se je treba znotraj organizacij združenega dela prizadevat: a racionalnejšo proizvodnjo, izboljšavo tehnologije, za usmeritev v znanje in kvaliteto. V Kranju imamo dober zgled v Ibiju, skušajo mu slediti tudi v nekaterih drugih organizacijah- Težave v gospodarstvu se kažejo tudi v družbenih dejavnostih in to že dlje časa. najbrž pa kaj dosti ne bo bolje tudi v prihodnje" // indeksiranimi sredatvi za te dejavnosti se družbenega standarda prav gotovo ne da vzdrževat, na enaki ravni kot doslej, zato še te l krepko po/.na na povečevanju participacij tako v zdravstvu, otroškem varstvu, socialnem skrbstvu. Ce naj bo dejavnost neokrnjena, pa zmanjkuje za investicije, za zdravstveno postajo, šolo, vrtec, problemi se zato že kažejo pri vzdrževanju sedanjih že obstoječih objektov so načrti o kakšnih novih gradnjah dokaj nerealni Kranj si je sicer znal v preteklosti v podobnih zagatah pomagati s samoprispevki morda bo v prihodnjih letih to znova aktualno.« Problemov torej ne manjka, kaj pa lahko pri njihovem reševanju stori izvršni svet: »Res se od izvršnega sveta veliko pričakuje, celo več kot pa ta or gan lahko naredi. Ce imam v mislih gospodarske težave potem kaj več kot moralne podpore delovnim organizacijam izvršni svet ne more nuditi - to pa je premalo. Menim pa, da se bo treba čenaj prav zdaj pomagamo tistemu delu gospodarstva, ki je v težavah na vseh področjih učinkoviteje organizirati. Zdaj se vsi ukvarjamo z vsem na racionalno delitev dela med izvršnim svetom, skupščino in družbenopolitičnimi organizacijami pa kar pozabljamo. Če se zavzemamo za racionalizacijo na vseh področjih, od gospodarstva naprej, naj to velja res za vse — kam bi sicer z otrobi od neprestanega premlevanja« L M Slovenci v Italiji Enaka zaščita za vse Slovence Znano je, da se Slovenci v Italiji že dolgo prizadevajo za sprejem zakona o globalni zaščiti Slovencev v Italiji in da so pripadniki naše narodnostne skupnosti na tržaškem že deležni določene zaščite, medtem ko to ne velja za Slovence v Videmski pokrajini. Gre za Slovence, ki živijo v Benečiji, Reziji in v Kanalski dolini. tu it roions DRAGOLJUB AULOVANOVIC sedeta* ces*ČXf rojen u.tm* v 8eocjudu ti se je SEm*»»a ims pokreću ha pobočju malega stola p»f llZCALBt* mnobti meje Tudi njih mora upoštevati načrtov a ni zakon o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Zastopniki Slovencev iz Vidern^ pokrajine so se pred nedavnim W* čali s predstavniki oblasti in strta* v Videmski pokrajini. Pouaanh s: da že predolgo čakajo na svoje prav ce, ki sodijo med najosnovnejše člo-večanske pravice. Slovenska delegacija se je sestala z videmskim pre-fektom Laroso in mu med drugim povedala, da manjšinam jamči pravice in enakopravnost 6. člen italijanske ustave. Tudi Slovenci v Videmski pokrajini imajo pravico javno uporabljati svoj materin jezik, imeti slovensko šolo in zagotovljene možnosti kulturnega in splošnega razvoja. Slovenci so opozarjali na razne raznarodovalne procese in pritiske, ki jih demokratična Italija ne bi smela dopuščati. Delegacijo Slovencev iz Videmske pokrajine je sprejel tudi predsednik senata Francesco Cossiga, nato pa še člani Komunistične partije Italije, poslanci italijanskega parlamenta. Vsi po vrsti so obljubljali pomoč pri uresničitvi pravic Slovencev ter soglašali, da mora zakon o globalni zaščiti enakopra vno upoštevati tudi Slovence v Y; demski krajini. -jk Obnovljen spomenik Dragoljubu Milovanovlea — \'a vaškem pokopališču v Breznici pri Žirovnici so 12. oktobra letos odkrili obnovljen spomenik sekretarju CK SKOJ Dragoljubu Milovunoviču. Bil jc p"v: sekretar SKOJ iz vrst delflvcev. Komaj 20 let je bil starčka se je septembra 1922 smrtno ponesrečil pri ilegalnem prehodu jugoslovarisko-avstrijske meje pod Stolom. — Foto: D. Dolenc Oživljanje konjereje na Gorenjskem Konjska figa simbol zaostalosti? koji so bili nekdaj ponos kmetij in merilo njihove gospodarske *L Ko so se uveljavili traktorji, so drug za drugim odšli pod fcj domačih in tujih mesarjev. Konjska figa je takrat postala kkl zaostalosti. Pred leti se je v družbeni odnos do konjereje k Vremenih Konji so dobili mesto v kmetijskih načrtih, in kar t poiebej razveseljivo, odgovorni so pri oživljanju zapostavljene Nmrejske panoge prešli od besed k dejanjem. Ina\ - Število konj v Sloveniji ; . zadnjih treh desetletjih lajšalo za 48 tisoč, na Gorenj-jjz. obdobju med popisoma leta ta 1181 za dva tisoč. Zmanjševa-aaleža je spremljalo tudi stara-trede. V kranjski občini, denimo, m MM našteli 277 konj, med ■ Wstarejših od petnajstih let. /.organi s področja splošne ljud-//imbeob koncu sedemdesetih jptovili, koliko konj je nespo-W»zaobrambne namene, so pri-tufrfao spodbujati konjerejo. 2 <*pi, ki so jih sprejeli skupaj s '-epskimi in drugimi organizacij a-*// se zavzeli za to, da bi Slovenija zadosti ustreznih konj za t* kmetijstva, splošnega ljud-% odpora, športa in rekreacije, wm mesa v mirnem času in za M v izjemnih razmerah. Spre-•v program konjereje, po kate-bi v naši republiki prevlado-hladnokrvne (slovenske in noriške) pasme, ki bi jo dopolnjevalo Še reja vsestransko uporabnin haf-lingerjev ter v manjši meri tudi lipicancev in ljutomerskih kasačev. Na Gorenjskem se je reja haflin-gerjev uveljavila v Gorenjesavski dolini, v hribovskem predelu kranjske občine, v Bohinju in Selški dolini. V vseh teh rejnih središčih so uredili po eno pripustno mesto — na Češnjici v Bohinju, v Rodinah, v Vo-gljah in na Suhi pri Škofji Loki. Drugod na Gorenjskem prevladuje reja hladnokrvne pasme. Za to vrsto konj so plemenilne postaje z noriškimi žrebci v Gorjah, Rodinah in na Ko-mendski Dobravi. Dodatno pripustno mesto bi morali urediti še v kranjski oziroma škofjeloški občini. Zdaj se namreč pogosto dogaja, da se rejcem iz teh občin ne splača voziti kobil na Komendsko Dobravo, v Gorje ali Rodine. Raje se odločijo za pripust k haflinškemu žrebcu, kar pa ni koristno. V omenjenih pleme- Proizvodnja za trg, te v zaloge toi prilagajajo proizvodne programe povpraševanju na do-fon in tujem trgu — Z notranjim premeščanjem delavcev ^tozdi usklajujejo večja nihanja v proizvodnji — Na letošnji *#vni poslovni rezultat še vedno v največji meri vplivajo te-^razlike, ki so posledica pred dvema in tremi leti najetih de-M kreditov. l*j - Ko se je letos močno ^talo povpraševanje po umet-Nanju, so se v skladiščih tozda usnje kranjske Save začele m velike zaloge. Padec stan-^ zaradi katerega čevljarska in L****ka industrija, pa tudi ga-rj?j**trebujejo manjše količi-Jr^vrst umetnega usnja, je JrfJpovzročil, da so se Stroji v L*^>etao usnje začeli vrteti po-Velike dileme, ali naj bi de-'. \ »prej na zalogo ali pa z ^■izmogljivostmi in le za zna-'"'■V*, pravzaprav ni bilo. Na-treh izmenah bodo v Umet-/"fcju do konca tega leta delali " Xpa bo še vedno dovolj, da "' kot milijon kvadratnih me-zvozili, tri četrtine izdel-pMttenili predvsem čevljar-'-'nji za športni program in J**ilski industriji. Zaradi tak-je programa in skrčenja *dnje so višek delavcev iz N»fa usnja razporedili v druge **<0tozde. Situacija v Umetnem !\. ki je bila najbolj kritična v ^abru, se po takšnih ukrepih že '.Vjje. ',o programa, katere so se v '"/adu v zadnjih letih lotili že •■/ / Savi izvajajo tudi v drugih Podobno so ravnali v Avtomatiki, kjer ne delajo več radi-3i(Bm,se posebej pa v Gumeno-"•inih izdelkih, to je v tozdu, ki Program ukrepov za izboljšanje poslovanja, ki so ga v Savi sprejemali že ob gospodarskem planu za to leto, zajema tudi zaposlovanje novih delavcev. Čeprav je bilo sprva predvideno, da bodo tako kot nekatere druge delovne organizacije kranjske občine potrebovali letos več novih delavcev, zdaj ugotavljajo, da že prilagajanje proizvodnega programa zahtevam trga kroji tudi potrebe po novih delavcih, to pa lahko dosežejo že s premeščanjem delavcev med tozdi. Tudi za prihodnje leto ne nameravajo povečevati števila delavcev, pač pa si bodo prizadevali postopoma spremeniti sedanjo strukturo zaposlenih, med katerimi je 80 odstotkov delavcev z nižjo in srednjo strokovno izobrazbo. Po dolgoročnem planu razvoja tja do leta 2000 namreč hočejo imeti takšno strukturo zaposlenih, da bo sedanje razmerje strokovnosti še enkrat višje. L. M. bilnih postajah so letos pripustili 190 žrebic, 70 haflinških in 120 hladnokrvnih. To je število, ki daje upanje, da bodo na Gorenjskem uspeli pomladiti konjsko čredo. Strokovne, živinorejsko-veterinar-ske in kmetijske pospeševalne službe so se pred leti odločile za načrtno selekcijsko delo v konjereji. Biotehniška fakulteta — visokošolski tozd za veterinarstvo vodi A rodovnik; vanj uvrščajo kobile, ki imajo znano poreklo za najmanj dve predhodni generaciji in ustrezajo rejskim ciljem. V B rodovnik sprejemajo kobile slovenske hladnokrvne pasme z znanim poreklom očeta in matere; zanj pa skrbijo regijski živinorejski in veterinarski zavodi. Na Gorenjskem so prvo leto (predlani) sprejeli v B rodovnik le eno žrebico, lani 18 in letos 14. »Čeprav je med kmeti precej zanimanja za rejo konj, ne moremo pričakovati naglega oživljanja konjereje na Gorenjskem,« poudarja mag. Peter Kunstelj, vodja selekcijske službe pri Živinorejsko-veterinar-skem zavodu Gorenjske. »Kmetje se največ odločajo za rejo kobil, ker se jim to tudi najbolj splača. Po sedanjih cenah namreč dobijo za žrebe okrog 100 tisočakov. Upoštevati moramo, da so konji na gorenjskih kmetijah dopolnilo govedu. Če začne primanjkovati krme, se običajno najprej odrečejo konju. Pomanjkanje krme je tudi razlog, da letos med gorenjskimi kmeti ni večjega zanimanja za nakup petih (od skupno 14) žrebic, ki so jih na nedavnem pregledu v Lescah sprejeli v B rodovnik. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi na sejmu haflinških žrebic in ostalih plemenskih konj na Brdu pri Kranju. Slovenski kmetje so pokazali malo zanimanja, zato so jih pokupili naši sosedje Hrvatje.« »Ce bomo na Gorenjskem preprečili nadaljnje zmanjševanje staleža in staranje sedanje črede, bo to že uspeh. Časov, ko so na vsaki kmetiji redih vsaj enega konja, pa se ni moč nadejati,« meni Peter Kunstelj. C. Zaplotnik Ljubečna Celje hlevit tlak za hleve telefon: 063 33-421 31-865 TRIO po planu Proizvodnjo so povečali brez novih vlaganj — Dobra polovica proizvodnih zmogljivosti usnjene konfekcije namenjena zunanjemu trgu Tržič — Kot kažejo osem- in devetmesečni rezultati Tržiške industrije obutve in konfekcije TRIO Tržič, bodo tričetrtletje zaključili tako, kot so planirali: zadovoljivo. Septembra je proizvodnja potekala po programu, nekoliko je bila motena le v obratu konfekcije zaradi zahtevnega naročila inozemskega kupca. Planirana proizvodnja je bila v obeh obratih, tako pri konfekciji kot v proizvodnji notranjikov, presežena za 5 oziroma 9 odstotkov. Preskrbljeni so z energijo in surovinami, tako da do konca leta ne pričakujejo zastojev. Najhujši problem so drage surovine; že do avgusta so se vhodne cene visoko dvignile. Povišana proizvodnja pa daje upanje, da bodo konec leta ustvarili planiranih 70 milijonov dinarjev za poslovni sklad in poleg tega izplačali 79 milijonov dinarjev za osebne dohodke, kolikor je dovoljeno po družbenem dogovoru. Z osebnimi dohodki s'o delavci v TRIO zadovoljni, saj z njimi presegajo gorenjsko in tržiško poprečje. Medtem ko je imela julija Gorenjska poprečje 23.482 in Tržič 23.133 dinarjev osebnega dohodka, so delavci v TRIO poprečno zaslužili 24.937 dinarjev. Prav zdaj se odločajo za nov, spodbudnejši način nagrajevanja, ki bo pridnejšim, in. sposobnejšim delavcem prinesel občutno višje osebne dohodke. Najmanj polovico proizvodnih kapacitet usnjene konfekcije namenjajo izvozu. V devetih mesecih letošnjega leta so ta plan celo presegli. Največ je »Ion« posla, kajti izvoza izdelkov iz domačih surovin si ne upajo tvegati. Zadnja leta so namreč domače surovine tako slabe, da z njimi ne bi mogli konkurirati. Z »Ion« poslom pa je drugače. Kupec preskrbi surovine in ves potrebni material, oni vlože le delo in naprave. Tako si zagotove tudi najnujnejše devize za uvoz rezervnih delov, zagotavljanje surovin z devizno udeležbo in uvoz opreme. Nekaj problemov so imeli letos z odhajanjem delovne sile. Manjka jim kvalificiranih delavcev za konfekcijo. V bodoče se bodo trudili, da bodo s štipendiranjem pridobili za to zahtevno delo usposobljene delavce. Likvidnost te tržiške delovne organizacije je dobra. Vse obveznosti, domače in tuje, poravnavajo tekoče. Kratkoročne kredite izkoristijo le v najnujnejših primerih, za pripravo izvoza, redko pa za izplačilo osebnih dohodkov. Investicijsko so sposobni tudi iznad amortizacijskih sredstev, kot že dolga leta nazaj niso bili. V devetih mesecih letošnjega leta so skoraj v celoti uresničili plan investicij v osnovna sredstva. Niso bili zahtevni, toda med investicijami je bilo nekaj prepotrebnih šivalnih strojev, stroj za oblikovanje notranjikov, sofinanciranje industrijske cone, vodovoda Črni gozd in podobno, potrebna je bila vrsta investicijskih vzdrževanj: največ je šlo za rezervne dele. Zdaj jih čaka še dokončna ureditev skladiščnega prostora. D. Dolenc Disciplina ni le prihajanje na delo Vsak dan upravičeno ali neupravičeno ostane z dela približno 600 tisoč Jugoslovanov. Lani je bil vsak zaposleni povprečno dva tedna v bolniški. Dva in pol milijona Jugoslovanov poleg redne zaposlitve obdeluje lastno zemljo, pol milijona se jih udinja na tujih posestvih, najmanj milijon jih popoldne redno šušmari, veliko jih zase dela celo med rednim delovnim časom. Po mnenju zveznega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je torej tretjina Jugoslovanov že »zakoračila v komunizem«, čeprav samo z eno nogo: delajo, kakor sem jim zdi, le da ne dobijo še toliko, kot bi potrebovali. Problem pa niso le izostanki z dela. Še večji problem je slaba izkoriščenost delovnega časa. Klepetanje ob kavici, sprehajanje po tovarni, nakupi med delovnim časom, podaljšane malice. In to v času, ko bi zaradi gospodarske krize morali delati čimveč in čim bolje. Značilno je, da v tovarnah, kjer dosegajo dobre poslovne rezultate in kjer so se že v preteklih letih morali razvijati predvsem z lastnim denarjem in delom, kjer je plača odvisna od delovnega prispevka delovni čas veliko bolje izkoriščajo. Tako je na primer v žirovski Alpini in drugih obutvenih tovarnah v tekstilnih tovarnah in še marsikje. Med delovnim časom je tovarniško dvorišče prazno, srečanje delavca ali delavke, ki delajo ob traku ali stroju, kot tudi v pisarni je na hodniku bolj naključje. Hkrati pa je za mnoge kovinsko in elektro predelovalne tovarne značilno sprehajanje po tovarni in dvorišču. Resda je mogoče marsikaj opravičiti tudi z načinom dela, vsega pa gotovo ne. Zlasti v zadnjem času ne manjka prizadevanj, da bi povečali delovno disciplino. Tega se v tovarnah lotevajo na najrazličnejše načine. Ponekod kontrolirajo prihode na delo in uvajajo posebne dodatke, če delavec ves mesec ne zamudi niti minute. Vse to pa malo hasne, če je organizacija dela slaba. Točen prihod na delo ne pomeni veliko, če delavci nimajo pripravljenega materiala. Res je tudi, da disciplino navadno poudarjajo le v proizvodnji in se tam tudi sankcionira. Zelo redko se ugotavlja pri administrativnih delavcih, še manj pri tistih, ki bi morali proizvodnjo bolje organizirati. Boljše produktivnosti ni mogoče doseči s preverjanjem prihoda na delo, temveč z boljšo organizacijo dela in celotnega poslovanja tovarne. Delovne discipline tudi ni moč povečevati z demagoškimi in kampanjskimi akcijami in razglašati slabo disciplino za pobalinstvo neodgovornih, lenuhov in zabušantov. Ponavadi so tisti, ki tako hrumijo, sami kričeč zgled neodgovornosti, ker niso nič naredili za boljšo organizacijo proizvodnje. Če bi bili krivci za nizko produktivnost samo lenuhi, bi problem kaj lahko rešili. Težko je za lenuha ožigosati delavca, ki se upre, da bi delal več, ker je zaradi nerednih dobav repromateriala moral na čase delati v nečloveškem tempu več dni skupaj, da je izpolnil normo. Težko je razglasiti za slabega delavca tistega, ki je prisiljen šušmariti popoldne, da sploh lahko preživi družino, ali pa takega, ki je spoznal, da mu še tako velik trud ne prinese bistveno višjih osebnih dohodkov. ^ g Ibijeve izkušnje bo posnemal tretji svet Na pobudo Mednarodnega centra za proučevanje upravljanja podjetij v javni lasti v deželah v razvoju bo mednarodni team strokovnjakov o kranjskem Ibiju izdelal študijo o uspešni poslovnosti, ki jo bo Center skušal skupaj s podobnimi izkušnjami presaditi v razvijajoči se tretji svet Kranj — Kranjska tovarna Ibi je s svojo uspešno poslovnostjo in odličnim standardom delavcev zbudila pozornost Mednarodnega centra za proučevanje podjetij v javni lasti v deželah v razvoju iz Ljubljane. Da bi njegove izkušnje presadili v razvijajoči se tretji svet, je Ibi minuli četrtek obiskala delegacija, mednarodnega centra, ki jo je vodila Vida Tomšič, v njej pa sta bila še sodelavca Vlado Kreačič in Gordana Šipič. • i. - Ibi je zbudil pozornost, ker je v težkih gospodarskih časih ne le sposoben preživeti, temveč cele povečevati produktivnost, dosegati odlično kvaliteto izdelkov in se uveljavljati na tržiščih, kjer vlada najtrši konkurenčni boj. Vštric z uspešno poslovnostjo gre tudi standard delavcev, saj imajo poleg 36.000 dinarjev osebnega dohodka tudi izjemen družbeni standard: od zdravstvenih in zobozdravstvenih storitev do vrtca v tovarni, počitniškega doma, klimatskega zdravljenja in rekreacije. Vse to so dosegli, ker so vsako leto umno nalagali v delavčev družbeni standard in malo manj razdelili. Pred goste so takole razgrnili Ibijevo osebno izkaznico: 513 zaposlenih, od tega 70 odstotkov žensk. Na leto delavci naredijo 2 milijona ton preje in od 13 do 14 tisoč kvadratnih metkov tkanin. Neprekinjen proizvodni proces traja 9 dni, stroje izkoriščajo 96-odstotno. Kvaliteta izdelanega blaga je 99-od-stotna. Proizvodni proces teče brez medfaznih zastojev in to prispeva k prihranku, saj material ves čas kroži in ni treba skladišč. Izvozni rezultati dosegajo dve milijardi. Na delavca torej izvozijo za 5 in pol milijona. S tolikšno proizvodnjo dva do trikrat presežejo vrednost strojev. Resda ima Ibi so- dobnejšo tehnologijo kot večina tekstilne industrije pri nas, a veliko naredijo tudi na tekstilnih »starcih«, saj vsa umetnost, kot pravijo, ni v investicijah. To je le nekaj opornih točk, na katerih naj bi temeljila študija o Ibiju, o kateri razmišljajo pri mednarodnem centru. Dežele v razvoju, članice mednarodnega centra, si namreč skušajo z izkušnjami sorodnih dežel pomagati k napredku. Doumele so, da jih tuji kapital ne bo rešil, da samo gospodarski napredek zanje pomeni resnično neodvisnost. Prihodnost vidijo v podjetjih v javni lasti, ki so zanje vizija socializma. Žal so domala vsa podjetja v javni lasti v krizi. Primeri uspešne poslovnosti v jugoslovanskih podjetjih naj bi jim pomagali izboljšati poslovanje. Mednarodni center v Ljubljani bo poleg Ibija poiskal še nekaj nadpovprečnih delovnih organizacij in deželam v razvoju vrnil izgubljeno zaupanje v družbeno lastnino. Študijo o Ibiju, ki jo bodo zastavili še pred koncem leta, bo detaljno izdelal mednarodni team, v katerem so poleg jugoslovanskih tudi mednarodni strokovnjaki iz nekaterih dežel v razvoju. Kakor je predlagala Vida Tomšičeva, naj bi prihodnje leto Ibijevo izkušnjo, dopolnjeno s publikacijo o vlogi žensk v proizvodnji in odločanju, predstavili tudi na mednarodni konferenci OZN v Nairobiju, ko se bo svetovna organizacija pripravljala na mednarodno dekado žensk. Za Ibi je vsekakor spodbudno, da bodo njegove izkušnje presajali v tretji svet. Ob tem se nehote vsiljuje misel, da tudi domačim tekstilnim proizvajalcem Ibijeva izkušnja ne bi škodila. D. Z. Žlebir OLAS4, STRAN GORENJSKI KRAJ! IN LJUDJE TOREK, 23. OKTOBRA Srečanje najstarejših OTNI UTRINKI Dobro /ustavljeno delo cerkljanskih tabornikov - Na letni konferenci so se sestali taborniki Gorenjskega odreda v Cerkljah. Od ustanovitve, ki je bila aprila letos, organizacija šteje če .r>0 članov. Njen starešina je Joie Šniul. Med akcijami cerkljanskih tabornikov kaže še posebej omeniti pohode po poteh partizanske Jelovice, taborjenje v Adleši-eih in :unovanjc na Jezerskem. Marca so sodelovali v akciji Ilegalec v Kranju in aprila na srečanju tabornikov na Joštu. Dobre rezultate so dosegli na gorenjskem taborniškem zletu v Skofji Loki, 1'dcležili so se pohoda na grobišče padlih na Davovcu in ga očistili. Odšli so tudi na pohod borceif Kokrškega odreda. Tildi prihodnji načrti so bogati: od pohodov, kviza do zbiralnih akcij. — J. Kuhar r Ljudje se ne zedinijo Razmišljanja ob krajevnih problemih, pospremljena z žol čnimi komentarji, zaradi česa in koga kasni iahovški družbeni razvoj Lahovče — V Lahovčah so kanili rušiti staro podrtijo nekdanjega gasilskega doma in graditi novega. Koncert Avsenikov je napolnil'blagajno v te namene, ustavilo pa se je pri različnih interesih. Denar je obležal. Drugje ga manjka: s samoprispevkom so gradili mrliške veži-( e, a jih niso uspeli dograditi. Zatika se pri javni razsvetljavi. Napeljava telefona bo draga, kljub temu, da so krajani sami kopali, polagali kabel in zasipavali jarke. V Lahovčah gre prepočasi. Ljudje izgubljajo voljo. Zakaj? Odgovor nam je prišepnila tudi naša nedavna izkušnja z Lahovčani. Sredi dopoldneva smo ustavili v vasi nekaj domačinov in jih povprašali, kaj menijo o krajevnih problemih in kako naj bi jih rešili Nihče se ni bal jasno in glasno našteti, kaj jih tare, niti se niso bali izliti vsega žolča na ljudi, ki so krivi, da v Lahovčah načrti zastajajo. Za svoje kritične besede pa niso bili pripravljeni izdati svojega imena, zato jih pač nismo mogli vzeti resno. Pač pa so nas zavzeto pošiljali od »Poncija do Pilata«, kdo vse bo lahko s svojim imenom jamčil za obilje informacij, ki so jih bili neuradno tako hitro pripravljeni dati. Kljub napotkom nam y Lahovčah vse dopoldne ni'uspelo najti pravega človeka z verodostojnimi informacijami. Niti človek, ki je'menda pri svetu krajevne skupnosti ali vaškem odboru, niti oni od gasilskega društva nista upala povedati svojih imen. Edinole Metka Mušič nam je trezno in razumno naštela družbene probleme: »Razmišljali smo o gradnji nove trgovine, mlekarne, družbenega in gasilskega doma — vse pod eno streho. Zbrali smo denar, vendar se je vse skupaj ustavilo. Lokacija za trgovino sredi vasi ne bi bila primerna. Ta mora biti ob cesti, saj se poleg domačinov v njei ustavljajo tudi mimo vozeči. Toda načrt se ni ustavil zaradi trgovine." Trenutno tod napeljujejo telefon. O tem ne vem veliko, ker ga imamo doma že od prej. Borimo se tudi za javno razsvetljavo . . . Razvoj bi šel tudi v Lahkovčah hitreje naprej, če ga ne bi zavirali spori. Ljudje se namreč ne morejo in ne morejo zediniti o stvareh.« Tudi mi smo bili po srečanju s peščico Lahovčanov tega mnenja. Ko bi bili odločnejši in manj zagledani vsak v svoje interese, bi se tudi tu kaj premaknilo. ^ *. , . J 1 D. Z. Zlebir Dra/.goše - V nedeljo." 14. oktobra, je krajevna organizacija Rdečega križa Če.šnjica organizirala srečanje 80 in več let starih krajanov Češnju e. Studenoga. Podlonka, Rudnega in Dražgoš. Od 30 vabljenih se je srečanja udeležilo 22 krajanov. Srečanje je bilo v osnovni šoli Staneta Žagarja v Dražgošah. Najstarejše krajane je nagovoril predsednik krajevne organizacije Rdečega križa Filip Bernik, dražgoški šolarji pa so pod vodstvom tovarišic pripravili prisrčen kulturni program. V prijetnem vzdušju so nekateri tudi zapeli in zaplesali ob igranju neutrudnega harmonikarja. V spomin na srečanje je vsak udeleženec prejel dražgoški kruhek. Ob slovesu so sklenili, da se prihodnje leto spet srečajo. DVAKRAT TEDENSKO PRI VAS —GORENJSKI POLTEDNIK O L« AS Porušeni jezerski oder Bogata kulturna dejavnost na Jezerskem bo letos okrnjena. Kulturni dom Korotan, ki je doslej dajal streho tej dejavnosti, bodo porušili Jezersko — Jezerski kulturni dom Korotan se je domačim kulturnikom takorekoč že rušil nad glavo. Ker v njem ni bilo več varno delati, ga bodo zdaj porušili in bržčas že spomladi (če se nanj ne vsede birokracija) postavili temelj novemu. Jezerjani bodo verjetno težko prebili brez Ko-rotana, kjer že od predvojnih časov sem tešijo svoje duhovne potrebe. Jezerske kulturne prireditve so bile vselej dobro obiskane. O tem govori tudi anekdota, ki jo Jezerjani radi vsakomur povedo. Ko je bil režiser Silvo Ovsenik nekega deževnega, nevihtnega dne povabljen k neki predstavi na Jezersko, se je prav slabe volje odpravil v ta odročni kraj. Na Jezerskem pa se mu je čelo zve-drilo. Ob polni dvorani in še množici pred njenimi vrati je hipoma pozabil na dež in dolgo pot. Ob vseh praznikih so v Korotanu pripravljali proslave, tu so se zbirali na literarnih večerih, vneto so prisluhnili domačemu nonetu, otroci so hiteli k lutkovnim predstavam, tu je domoval dramski oder. Še lani so se na literarnem večeru 6b Prešernovem dnevu ogrele dlani. Na odru sta bili dve domači predstavi: Gogoljeva Ženitev in lutke Pri Ježevih Josipa Ribičiča. Z igro so tu gostovali tudi kulturniki iz Šent Primoža na avstrijskem Koroškem (Jezerjani se nolec njih veliko družijo tudi s kul- turniki iz Železne Kaple). Pred nedavnim je na Jezerskem oživela tudi skupina za sodobni ples s podmladkom v ritmični skupini. Edinole knjižnica si je poiskala prostor v sosednji šoli. Letos in potem bržkone še kako leto bo kulturno delo na Jezerskem okrnjeno. Jezerjani so prepričani, da zahvaljujoč tradiciji in tukajšnjim zagnanim kulturnikom ne bo zamrlo. Odra letos ne bo. Nedvomno ga bodo domačini pogrešali, saj so leto za letom strmeli nanj v pričakovanju, kaj jim pripravljajo rojaki ali gostje. Ljudje tako oddaljenega kraja so namreč čustveno tesneje povezani z domačim ljubiteljskim odrom, saj jim le redko pripravijo množičen obisk v kateri od osrednjih kulturnih institucij. Vsaj proslave bodo ostale. Spremenili jih bodo v klubske večere, s katerimi bodo gostovali v manjšem prostoru v šoli. Žal bo tarn lahko prisostvovalo manj občinstva. Od 1935. leta stoji jezerski Korotan. Žalostno ga je gledati, ponosnega velikana v razsulu. Tistim, ki so mu vse njegovo življenjsko obdobje vdihavali dušo, je še teže. Čez leto, dve bo znova oživel. V novih prostorih bodo jezerski kulturniki ustvarjali s še silnejšim zamahom. D. Z. Žlebir Jakeljnove Helence ni več 27. septembra 1984 je prenehalo biti srce najstarejši Gorenjki, 102 leti stari Jakeljnovi Helenci iz Kranjske gore. Nekajkrat smo jo obiskali. Vsakič nas je bila vesela in toliko nam je imela povedati o svojem življenju, o starih lepih tasin. Izreden spomin je imela. Po cele ure je na pamet pripovedovala pesmi. Nekaj jih je tudi sama spesnila. Tudi o tovarišu Titu. Najbolj jo bodo pogrešali kranjskogorski otroci, saj jim je tolikokrat pripovedovala pripovedke o triglavskem pogorju, Bedancu in Kekcu, Pehti in Kosobrinu, Zlatorogu . . . Kranjskogorci so se od najsta rejše krajanke poslovili v izredno velikem številu. D. D IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE (104. zapis) Končno! Zdaj je pred menoj še sam V,rh Blegošu Z dokaj skromno višino 15(12 m. Sai ga prekašajo mnogi vrhovi v Ratitovcu — Gladki vrh 1668 m. Kre-mant 1658 m4 Kačji rob 1575 m, Alte-maver 1678 m, Kosmati vrh 1043 m idr. Toda Blegoš je tako mogočna gorska kopa, da ga opravičeno lahko štejemo kot očaka loškega hribovja. Tako prostoren je s svojo značilno travnato plesi-, ves K!)/-dnat, z malo razkritega skalovja. Pa s tako obsežnim, vseobjema-jočim razgledom in bogato cvetno pestrostjo. In spet tvegam, kaj je bolj prav: Ble* gaš (kot piše na zemljevidih in v uradnih spisih) ali Blegoš, kot govore domačini in imajo tudi loški domoznanski pisci raje? Ali pa izvor tega gorskega imena: morda je kaj v zvezi z njegovo plešo, ki je v zimah tako lepo bela, v poletjih pa svetlo zelena? Ponujajo se tudi primerjave z goš(č)o, kot pri Dražgošah z Draž(i)gostom? Samo nestrokovno ugibanje, nič dokončnega -- morda kdo bolje ve? Saj vsi ljudje vse vedo! NA BLEGOŠ! Bralci bodo opazili, da mi je loški Blegoš ljubši kot papirnati Ble-gaš. Zato veljaj v teh zapisih dosledno le Blegoš! Pot s Kala proti vrhu ni posebno strma — saj mora premagati le 450 m višinske razlike, do koče Škofjeloškega odreda na Blegošu pa komaj 208 m! Močno skrajša pa jo celo nadelana vojaška cesta, ki je skoraj do koče —. bolj natanko do Murave — prevozna z motornimi vozili. Torej skoraj dve tretjini poti. Potem pa je pot zaprta z zaklenjeno rampo! Da ne bi silila h koči vozila in jo zaparkirala. Saj potem planinska koča izgubi ves svoj čar — kot so ga izgubile mnoge lovske koče, ki jih tovariši iz zelene bratovščine tako radi obdajajo s svojimi avtomobili. Do planinskih in lovskih koč bi smele voditi le skromne stezice! In tako sem se spet zaklepetal! Namesto, da bi opozoril, kako se je smrekovim in jelovim sestojem, ki gospodu- Črtomir Zoreč jejo še na Kaiu. pridružila sčasoma, čim više gremo, cetol duje. Seveda so to skrivljene.: časte bukve — sicer slikovite.vi vitke pa ne — pač posledica ho s težkim snegom in starodavne] gozdovih. Žal — bukovih gozdov je v svetno manj. Ko je začel dobivati !«■ veda smrekov — ceno. je pe-*.aj! kov v očeh brumnih pose>tnik> ' nekak gozdni plevel Pa vendar.''? kev tako lepa — kot gaber in; — tisočletja nas je grela v vsekl zimah! Sicer pa so tudi stare I še delali iz bukovih plohov, ki še zdaj kar dobro drže. Zamolčati pa seveda ne sn sem vrh Blegoša nekako obšeU do Murave vodi po severnem potem pa — ko je zložne ceste! zavije ostro nazaj proti vzhc Blegoško planino (1390 m). Povedati moram še to. da me jf> vsej poti od Kala do koče spr leščevje (ki je letos bogato rodW« malinovje. Vode pa tu ni! Apnenčast svet jej« pusten — vso vodo posrka. šele,** leti na neprepustno škriljno pU&f voda privreti na dan. Zato je uviri na Kalu, više pa ne. Pod Blegoškol nino pa je nekoliko večji beč aliboč.1 je zbiralnica meteorske vode, - -ni povzročal težav! Tudi notranji«' je udobna, sodobna, prostorna atj (Ce jo primerjam s prostorsk. : • kovrstno drugo stisko v visokogorsH bivakih ali zavetiščih kje v Julrjott In še to: vsi notranji pr opremljeni z grafikami aašegal Iveta Šubica. Tako smo v koči gošu skoraj tako kot med prijat Koča pod Blegošem (1391 m). Na desni vrh Blegoša (1563 m) Priprave Jezerski Korotan je tik pred rušenjem na praznovanje Podnart — V spomin na pr tve v krajevne vaške odbore M bra 1944 v Podnartu vsako leto nujejo svoj krajevni pra/n k letos ga bodo združili v pr.. 29. novembra. Prihodnji mesec se bo v Podnartu zvrstilo več športnih priredita -■ novembra zvečer pa bo v krajevni domu svečanost, na kateri bod delovali moški pevski zbor DPD&t boda Podnart, pionirski odred A Rakovec in člani osnovne organi** cije ZSMS. Slavnostni govornik • predsednik skupščine krajev« skupnosti. Na prireditvi bodo sprej* li cicibane v pionirsko organizacijo Prapor bo razvila krajevna organih cija Rdečega križa, njeni predsedr ci pa bodo podelili krajevno priZM nje. Novembra bo izšlo tudi krao vno glasilo. n- ., D b Ciril Romu." PRA VNIK SVETUJE VOJAŠKI INVALID C. L. iz Smlednika Vaš mož je že nekaj let vojaški invalid. Vsa leta do sedaj ste plačevali otroško varstvo po višini vseh prihodkov v družini. Tudi ostalih bonitet, ki izhajajo iz nižjih osebnih dohodkov, niste uveljavljali, ker pravite, da niste bili poučeni. Pred kratkim pa vam je povedala vaša prijateljica, da se prejemki vojaških invalidov ne štejejo v dohodek družine. Želite vedeti, ali je to res? Odgovor: Po izrecni določbi 4. odstavka 2. točke sklepa o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 10/1984). ki so ga sprejele skupščine ljubljanskih občinskih skupnosti otroškega varstva, se ne štev dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, denarni prejemek po predpisih o vojaških invalidih. SLUŽNOST VOŽNJE L. N. z Jesenic Pišete nam, da je sosed pot, ki jo služnostno uporablja, le-to s traktorjem precej razširil. Prej teh problemov ni bilo, ker se sosed s kmetijstvom ni uk\.r jal. Z razširitvijo poti se ne strinjate in nas spraš. kaj storiti? Odgovor: Mnenja smo, da ne boste uspeli preprečiti sosedu uporabo poti, na kateri obstaja slu. vožnje, za vožnjo s traktorjem. Razumeti je namroC treba, da se je služnostna pravica vožnje razširila :.. di na vožnjo s traktorjem, ki so večinoma nadome-, vprežna vozila. Če sicer ni pogojev za ukinitev slu sti, menimo, da takšno uporabo poti sosedu ne mere te preprečiti. V. fFilmsko gledališče filmskega kinemato- Ta teden bo v okviru gjedaiišca v gorenjskih grafih na sporedu francoski film OClM režiserja Bertranda Bliera. V ionu Tržič si ga bomo lahko ogledali i!orek.23..oktobra, ob 17. in 19. uri, <;r.u Dom Kamnik v sredo, 24. ok-Hbra.ob'18. in 20. uri, v kinu Center t Kranju v četrtek, 25. oktobra, ob M.in 20. uri in v petek 26. oktobra, ■ Jesenicah v kinu Radio ob 17. in lun. 0 svoji filmski drami Očim pravi »fcer Bertrand Blier naslednje: ftstajata dve kategoriji moških: • seprestrašijo, ko zvedo, da ima itaska. v katero so zaljubljeni, že *oka, in drugi — mehke duše, ka-hi srce zadrhti ob sliki matere z tokom. Vi morda že poznate mojo ■rabilnost, ki me uvršča v katego-tistih čudovitih očetov s konfu-Kvzhičenostjo nekakšnih polhero-JN ■ polklovnov. Naravnost po pragih igre sem tudi sam padel v to ■eino past...« govori o mladem pianistu, ki «yživljenju rad nekaj dosegel. Pri r/Jesetih letih si mora priznati, da i*Jtdaleć od tega, vendar mu življe-y.bogati njegova lepa Martine. To- 4 moda je neizprosna in Martine *pbi življenje v prometni nesreči, ■rt ga notranje zlomi, toda ostala ■ je mlada pastorka, kateri mora tpjvedati, da je njena mati za ved-< viila. Ko deklica zve za resnico, 5 i solzami prosi, da bi lahko ostala ^pm Toga še bolj zmede. Kaj naj -.7. otrokom? Toda žalostni in le->-trenutki so lepši v dvoje, zgodba fcaja vse bolj zapletena . . . trnova nič kaj moralna zgodba *wno dokazuje izreden talent re-fcja. ki na »ostrini britvice« spret-■loVi ravnotežje med moralo in nemio, vse sporne elemente pa zatajuješ humorjem. %ijenost k nenavadnim zgodnje Bertrand Blier že pokazal v *ji dosedanjih filmih, posebno v '•^•Pripravite robčke«, za katere-Mprejel Oscarja za najboljši tuji fiileta 1979. »filmu Oeim, ki je bil prikazan v leta 1981 in leta 1982 na Fe-adu, igrajo glavne vloge Deware, Ariel Besse in Mau- s Linhartovih Nove knjige založbe Borec Enajst knjig za otroke r — Radovljiška kultur-je razpisala letošnje * plakete, ki jih bodo pode-ibrana Linhartovi proslavi. ...sprejema do 15. novembra. *>*date lahko predlagajo kultur-**|anizacije in društva, družbe-lWtićne organizacije, delovne %K*ti in posamezniki. Podelju-Ifrfh za ustvarjal ne in organizacij-^tapehe na področju kulturne de-i<*B0tti v radovljiški občini. Najmlajšim so namenjene štiri male slikanice. Marko na belem konju jaše je naslov drobne zbirke otroških pesmi poznanega pesnika Toneta Pavčka. Igrivost pesnikove vedre domišljije je s svojimi barvitimi ilustracijami poglobila prav tako poznana ilustratorka Ančka Gošnik-Godec. Deklica s tremi lešniki je belokranjska pravljica, plod ustvarjalnosti pisatelja Lojzeta Zupanca, ki mu je bilo ljudsko blago vse življenje še posebno blizu. Ilustrirala jo je Irena Majcen. Ilustratorja Marjana Mančka ni treba posebej predstavljati, Slonček in pol je avtorska slikanica, zgodbe o imenitnem slončku Marjan Manček ni samo narisal, ampak si jo je tudi sam izmislil. Otroci radi razmišljajo, kaj bodo, ko bodo odrasli. To je imel v mislih Matjaž Schmidt, avtor besedila in slik v avtorski slikanici Ko bom predsednik. V slikanici je sproščene veliko umetnikove vedrine, ki jo bodo otroci radi sprejeli. Vse štiri slikanice, ovite v polivinilasti ovitek, veljajo 240 dinarjev. V Kurirčkovi knjižnici so prav tako novi štirje naslovi, namenjeni mlademu bralcu. Halo, halo, kliče Prekmurje je imenitna partizanska povest znanega pisatelja Ferda Godine, ki se začenja v Beli krajini, konča pa v dneh svobode v Prekmur-ju. Napeto dogajanje je upodobil slikar Ive Šubic. Dandanes so še posebej priljubljene fantastične povesti. Takšna je povost Eko Eko hrvaškega pisatelja Hrvoja Hitreca, ki med drugim na duhovit način spregovori o onesnaževanju Zemlje. Knjiga je bila nagrajena z najvišjo hrvatsko nagrado za mladinsko delo. Prevedel jo je Miha Mate, ilustrirala pa Eva Heimer. Obe knjigi imata po 128 strani in vsaka stane 160 dinarjev. Tretja novost je Mesto pod dežnikom, druga knjiga Jelke Mihelič, ki je postala med bralci znana po svoji Trski in Bajsi Debelajsi. V novi knjigi je zbranih veliko njenih zgodb, ki združujejo resničnost z živahno domišljijo. Knjigo je ilustriral Marjan Manček, obsega 96 strani in stane 140 dinarjev. Kdor bo naročil vse tri knjige Kurirčkove knjižice bo za na- Literarno srečanje V Piranu bo v soboto, 27. oktobra, in v nedeljo, 28. oktobra, potekalo šesto literarno srečanje v Sloveniji delujočih pripadnikov drugih narodov in narodnosti. V soboto popoldne si bodo udeleženci najprej ogledali piranske kulturne znamenitosti, od 16. do 17.30 bo Aleš Gulič predstavil nova dela v hrvaški in srbski literaturi, zvečer ob 19.30 pa bodo v galeriji Piran pripravili literarni večer, na ka; terem bodo nastopili izbrani avtorji in vokalno-instrumentalna skupina Istra nuova. V nedeljo bo od 9. do 12. ure potekala okrogla miza o litararni ustvarjalnosti, ki jo bosta vodila dr. Rado-mir Ivanovič in Peter Božič. Razstava v salonu Dolika na Jesenicah Predstavlja se domačin France Berce V razstavnem salonu Dolika na Jesenicah so minuli petek odprli razstavo slik domačina, člana Dolika Franceta Ber-eeta. Njegova dela si lahko ogledate do konca meseca • FRANCE BERCE nosi dar za likovno izražanje ze dolgo v sebi. Ujegovi slikarski začetki so bili sicer na prvi pogled videti kot neureje-ugmota barvnih lis in črt, ki pa so imele redko lastnost, da niso bile »slikane s strahom in obotavljanjem, temveč odločno in sproščeno. Masi se ie iz neurejenih poteh izoblikoval slikarski prostor z najra-.tfnejiimi krajinskimi in arhitekturnimi motivnimi prvinami Plitvost prostora je dolgo ostajala ena od lastnosti Bercetovega fhkarstva, toda čim bolj se je njegovo slikarsko znanje širilo, tem bolj Mlika rastla v globino, pri čemer se tudi barvne ploskve niso vec '/Male bolj voluminoznim oblikam. Nič manj težak je bil problem .anja krajine in arhitekture, ko se ozadje slike zlepa ni hotelo Umakniti od hišnih sten in streh, ki so se lepile na.sprednji rob kom- olgo časa so v slikarjevih delih črte zmagovale nad barvo, toda »končuje prevladal kolorit, ki j€J postal pomemben, čeprav ne edini MMlec Bercetovih oblikovalnih teženj. Ne edini, pravim zaradi tega, ter je slikarju šele ob delu zorelo spoznanje, da v čistem kolorističnem ikarstvu »črta« pojmovana kot obris nekega predmeta, pomeni sino-- za stikališče dveh različnih barvnih ploskev. Tako si čisti kolorizem tudi na zdajšnji slikarjevi razstavi šele uti-Pribod na tu uli oni cilj pa ni odvisen samo od avtorjevega bolj inj intenzivnega študija, temveč predvsem od njegove notranje d»Wfticije. Nekateri Bercetovi koloristični poskusi so namreč izrazito v prvi vrsti nekatere krajine, medtem ko so slikarije z arhitekturami izrazito epsko zasnovane. Na prvih se barve mehko prelivajo tU v drugo, pri drugih zmagujejo obrisne linije oziroma težke gmote arhitektur napolnjujejo slikarski prostor. Tam mehkoba komaj razpo-h oblik, tu oprijemljiva plastičnost stavbnih teles. Kdaj pa kdaj gobe stilni zvrsti strneta v ubrano sozvočje kot, na primer, v sliki Log f/A Mangartom ali Savudrijski svetilnik, v kateri imamo opraviti z iz-razpoloženjsko obarvanim slikarskim delom, ki si oblika in vsebina v vzornem ravnotežju podajata roki. Tako se Francetu Bercetu pri njegovem bodočem slikarskemu de-,^/dpira vrsta različnih možnosti. Katero si bo izbral, je prej vprašaje srca kot razuma. Cene Avguštin grado dobil broširano knjigo Marjana Mančka: Dajnomir in Miliboža To knjigo pa je moč kupiti tudi posebej, vezana stane 240 dinarjev. V zbirki Liščki so za mlade bralce izšli trije novi naslovi. V svojem novem proznem besedilu Kako smo partizani stanovali odkriva Karel Grabeljšek mladim bralcem manj znano partizansko tematiko: partizanska taborišča ali logorje. S prisrčnim nasmehom se spominja preprostih logorjev pod smrekami, v skritih kotanjah, neštetih prenočevanj na kmečkih kozolcih, v hlevih, v toplih vaških izbah, pa spet v urejenih barakah in v skrbno pripravljenih šotorih. Ilustriral je Božo Kos, knjiga ima 108 strani in stane 300 dinarjev. Pesnica Ifigenija Zago-ričnik poskuša biti v zbirki Kaj je kdo rekel in česa kdo ni čim manj pesnica in čimbolj otrok. Ifigenija Zagoričnik išče v pričujoči knjigi lasten izraz predvsem na ravni jezika. Ta njena dostikrat drzna izrazna neposrednost je tudi najbolj opazen in vreden prispevek našemu sodobnemu pesnenju za otroke. Ilustrirala je Alenka Vogelnik, knjiga ima 72 strani in stane 230 dinarjev. Kako se obnašati, je glavno sporočilo knjige Miroslava Slane-Mirosa z naslovom Joj, ne vede se kot slon. Da bi bile zgodbe za otroka kar najbolj zanimive, jih je pisatelj sprevrnil iz človeškega v živalski svet. Slonov bonton temelji na kratkih, literarno zasnovanih zgodbah z domiselnimi naslovi. Ilustriral je Matjaž Schmidt, knjiga ima 72 strani in stane 230 dinarjev. S knjižne police Dopolnila , učbenikom Mladinska knjiga je pripravila štiri novosti domačih avtorjev, ki odlično dopolnjujejo predpisane učbenike za osnovnošolsko mladino. Najobsežnejša je knjiga Tite Ko-vač-Artemis Kemiki skozi stoletja. Avtorica prikazuje razvoj kemije kot uporabne znanosti od 1200 do 1941. Rokopis je že nekaj let čakal na tisk. Knjige bodo veseli predvsem učenci višjih razredov osnovne šole, saj jim bo dopolnila znanje kemije. Knjiga ima tristo strani, vsebuje šestnajst strani ilustracij, izšla je v nakladi 4.500 izvodov. V zbirki Obrazi sta izšli dve monografiji. Prvo, o Borisu Kidriču, je napisal Janko Prunk. Kronološko obravnava Kidričevo življenje in se loteva nekaterih odprtih vprašanj njegovega političnega dela. Mirko Zupančič je napisal monografijo o Antonu Tomažu Linhartu. Predstavlja ga kot dramatika, zgodovinarja in znanstvenika. Medtem ko so te tri novosti namenjene večjim otrokom, je za najmlajše izšla slikanica Berte Golobove Sporočanje. Njen namen je, da otroke spodbudi k tvorjenju daljših in slovnično urejenih besedil. Torej zelo zanimiva knjiga. Boris Bogataj Pregled dobitnikov Kurnikovih nagrad in plaket Tržič — Že nekaj časa je Občinska kulturna skupnost Tržič želela, da bi zbrali vse dosedanje nagrajence naj-" višjega občinskega kulturnega priznanja Kurnikove nagrade, ki se podeljujejo vsako leto za amatersko kulturno dejavnost v občini Tržič. Ta želja se je izpolnila te dni, ko je izšla manjša brošura z naslovom Kurnikove nagrade in plakete 1973—1983. Poleg uvodnega razmišljanja in pojasnjevanja, kako se podeljujejo te nagrade, so našteti vsi dosedanji dobitniki Kurnikovih nagrad od ustanovitve do danes. Gre za seznam posameznikov in društev, ki so v desetih letih s svojim ustvarjanjem in poustvarjanjem dosegli visoko umetniško raven ali pa s svojim kulturnim delom vtisnili pečat ljubiteljstvu v občini Tržič. Med društvi pa so to skupine, ki so dosegle izredne umetniške dosežke v tekočem letu ali pa dobile priznanje za večletno prizadevno delo pri razvoju ljubiteljske dejavnosti. Brošura bo »uradno« izšla ob letošnji podelitvi Kurnikovih nagrad za leto 1984, predvidoma decembra, ko bo Občinska kulturna skupnost skupaj z Zvezo kulturnih organizacij pripravila slovesnost ob desetletnem podeljevanju Kurnikovih nagrad. Takrat bo krajši kulturni program, koncert Celjskega godalnega orkestra, prikazali bodo arhivske posnetke ob podeljevanju te nagrade v preteklosti (filmske zapise bo iz Tržiške kronike pripravil FK Tomo Križnar Jezikovno razsodišče (174) Slovenstvo in jugoslovanstvo v tujini »Pošiljam Vam besedilo jugoslovanske himne iz knjige, kupljene v Nemčiji. Ta knjiga navaja jugoslovansko himno samo v srbohrvaškem jeziku, ne pa tudi v drugih jezikih naše širše domovine. Zakaj se Evropi ne predstavimo kot enakopravna zveza narodov in narodnosti, kakor imamo to zapisano v ustavi?« Pisec teh vrstic se žal skriva za podpisom n. n., poleg tega pa je pozabil natančno povedati, za katero knjigo gre (kdo jo je izdal, komu je namenjena). Če gre za priročnik za srbohrvaško govoreče šolarje, je seveda prav, da tiskajo našo himno le v srbohrvaščini. Ne bi pa bilo prav, če naj bi bila taka knjiga namenjena tudi slovenskim, makedonskim, madžarskim ali albanskim otrokom zdomcem. Narod(nost)na pripadnost se ne odlaga tako kot ponošena suknja, kakor bi rekel Ivan Cankar: ne doma v Jugoslaviji ne za njenimi mejami v zamejstvu in tujini, kamor si je marsikdo moral iskat (boljše) skorje kruha. Gotovo je, da zlasti v tujini posebno začutimo, kako blizu smo si Slovenci s Hrvati, Srbi ali Makedonci itd., sploh z vsakomer iz Jugoslavije, brž ko stojimo nasproti »čistim« tujcem katerega koli naroda že. To pa nikakor ne pomeni, da se zato čutimo manj Srbe, Muslimane, Albance itd. in da bi zaradi tega morala trpeti naša narodna samobitnost. Ne: tudi v tujini moramo z vsemi sredstvi ohranjati svoje narodno bistvo, ne le državno pripadnost. Zatiranje, pa tudi že zametovanje narodnega in poudarjanje enotnosti na podlagi večinskega jezika v Jugoslaviji (kakor da je srbohrvaškost hkrati tudi jugoslovanskost, medtem ko to ne bi veljalo za slovenskost, makedonskost, albanskost itd.), ne more'imo-ti drugega učinka kot tega, da se bo tak naš siljenec večinoma odločil izstopiti iz naših skupnosti sploh ni tako rekoč izginiti v tisti, v okviru katere zunaj domovine živi in se trudi. »Slovenec (ali Hrvat, Srb, Albanec, Musliman, Črnogorec. Slovak itd.) in Jugoslovan sem in želim to tudi ostati« — to je pravo geslo za ljudi v omenjenem položaju. In vse moramo storiti za to, da bo res tako. Na to naj bi mislili tisti, ki ljudi zmeraj silijo k čemu drugemu, kakor je tisto, kar so po rojstvu in okoliščinah, in v čemer jim je čisto dobro in prav. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. Cankarjev dom v novi sezoni Ljubljana — Nedavno srečanje časnikarjev s predstavniki Cankarjevega doma je dalo kopico zanimivih informacij. Nanašajo se predvsem na nove tehnične in prostorske pridobitve, težave programske in tudi kongresne dejavnosti. Za dokončno ureditev Cankarjevega doma je najpomembnejši oder v veliki dvorani. Te dni so z angleškimi partnerji podpisali protokol o tehničnem prevzemu, kar sicer še ne pomeni, da ga bodo lahko že uporabljali. Postoriti bodo morali še nekaj podrobnosti in računajo, da bodo fe- knj Izšla je ižica »Partizanski dnevnik« Ob 40-letnici začetka izhajanja »Partizanskega dnevnika« je pri založbi »Komunist« v Ljubljani izšel 43. zvezek zbirke »Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem« z naslovom »Partizanski dnevnik«. V tej drobni knjižici avtor Lado Pohar predstavlja začetke »Partizanskega dnevnika«. Prva številka je izšla v 400 izvodih kot glasilo Triglavske divizije NOVJ 26. novembra 1943. leta. Partizanski tiskarji so jo razmnožili na ciklostil v vasi Zakriž nad Cerknim. Droben partizanski tiskani časopis, glasilo pokrajinskih odborov OF za Primorsko in Gorenjsko, je imel silen odmev med borci. Tiskana beseda je imela tisti čas vse drugačno težo kot izgovorjena. Dosegla je slehernega borca. Lado Pohar v knjižici opisuje tudi nastajanje nove partizanske tiskarne »Slovenija« na Vojskem in nadaljnji razvoj lista. Predstavlja tudi vse urednike, dopisnike in druge sodelavce »Partizanskega dnevnika«, kakor tudi pestro in bogato vsebino glasila. 18. maja 1947, ko so izročili tiskarno »Slovenijo« javnosti kot partizanski spomenik, je slovenski pisatelj in sodelavec »Partizanskega dnevnika France Bevk zapisal v spominsko izdajo »Partizanskega dnevnika«: »Po zaslugi tiskarne Slovenija je partizanska beseda, kar najhitreje dosegla srca vseh Primorcev in Gorenjcev. Iz nje je prihajal naš najučinkovitejši partizanski tisk, listi in brošure, predvsem pa Partizanski dnevnik. Bil je posredovalec med vodstvom osvobodilnega gibanja in med primorskim ter gorenjskim ljudstvom. Iz njega je posebno naš, primorski človek, v najtežjih dneh svoje zgodovine črpal pogum in navdušenje za nadaljevanje borbe in zmage«. Lado Pohar je bil zadnji urednik »Partizanskega dnevnika« od srede aprila do maja 1945. Takrat ga je prenesel v Trst in sredi maja 1945 se je preimenoval v »Primorski dnev- ">' 1' " o: 1___ir bruarja prihodnje leto na oder veliko dvorane postavili baletno predstavo Vrag na vasi. V bodoče si želijo vsaj eno veliko slovensko gledališko in operno premiero na velikem odru, poleg številnih drugih prireditev seveda. Med nedokončanimi deli velja omeniti še dobrih dva tisoč površinskih metrov prostorov, ki še niso dograjeni, za kar trenutno ni denarja. Tam bodo lahko našle prostor galerija, knjižnica s čitalnico, video klub z video knjižnico in konferenčna dvorana. Cankarjev dom se bo moral do pomladi končno tudi formalno konstituirati, saj še vedno dela kot delovna organizacija v ustanavljanju. Direktor Cankarjevega doma Mitja Rotovnik je povedal, da bomo o sofinanciranju, dotacijah in drugih oblikah finančne pomoči Cankarje vemu domu še veliko slišali. Neneh no se srečujejo z denarnimi težavami, med največje stroške trenutno sodi propaganda prireditev. Seveda bo ob tem slišati očitke, da je Cankarjev dom predvsem ljubljanski, čeprav se je v zadnjem času razmah nila tudi njegova posredniška dejavnost, saj so nekaj prireditev prenesli tudi v druge kraje. Na dober odziv so naletele prireditve ob sobotah, nedeljah in praznikih, ki jih obiskovalci od drugod lažje obiskujejo. Mislijo tudi na živahnejši poletni utrip, pri čemer pa bodo morali paziti, da ne bo prišlo do podvajanja z ljubljanskim festivalom, s katerim še ne sodelujejo do bro. V Cankarjevem domu je bilo lani 500 predstav, letos jih bo okoli 800, prihodnje leto več kot tisoč, pri čemer ni všteta kongresna dejavnost. Za prihodnje leto načrtujejo okoli šestdeset domačih in mednarodnih seminarjev ter kongresov. Opozarjajo, da Cankarjev dom, za dobro delovanja celotnega sistema že potrebuje računalniško opremo. Predvidena tehnologija DEC naj bi veljala okoli 43 milijonov dolarjev. Boris Bogataj r Folklorni seminar Bled — V hotelu Svoboda bo v petek, 26. oktobra, in v soboto, 27. oktobra, seminar za vodje odraslih in otroških folklornih skupin, za plesalke in plesalce folklornih skupin in za člane folklornih odborov pri Zvezah kulturnih organizacij. Teme seminarja: priprava skupine na odrski nastop, analiza fol klornih srečanj in pogovor o gorenjski noši. Pri slednji namreč Ugotavljajo, da postaja dokaj raznolika, zato bodo napotki zelo dobrodošli. V času seminarja bo zasedala tudi skupščina Združenja folklornih skupin Gorenjske. Pregledali bodo dvoletno delo, sestavili program dela in izvolili predsednika ter izvršni odbor. 6. STRAN ZANIMIVOSTI r TOREK, 23. OKTOBRA Čebelarje čaka prijetno presenečenje Anton Logar, strojni ključavničar iz. Šenčurja pri Kranju že nekaj let izdeluje opremo in orodja za čebelarje — Točilo za med, univerzalne klešče, lovilec rojev, posoda za odkrivanje satja so izdelki, ki jih poznajo čebelarji po vsej državi — Kmalu tudi ta-lilnik voska Šenčur pri Kranju — »Že pred desetimi leti, ko sem bil še redno zaposlen v Ibiju v Kranju, sem imel popoldansko obrt,« pripoveduje Anton Logar, 42-letni strojni ključavničar i/. Zupanove 1 v Šenčurju. »Delal sem skupaj /. Janezom Ilakoveem, njegova žena pa čebelah V Bašlju. Večkrat me je prosil, naj kaj popravim ali naredim. Tako mi čebelarska oprema in Orodje nista bila ravno neznana, ko so pri Medexu iskali človeka, ki bi opremo in orodje kakovostno izboljšal.« tako se je Anton Logar lotil samostojne obrti in danes dela izključno opremo in orodje /a čebelarstvo. Z mede\om ima pogodbo in kar precej njegovih izdelkov že imajo čebelarji pO vsej državi. Sicer pa so njegovi izdelki danes že tako kakovostni, da Medex z njimi lahko tekmuje s tujimi proizvajalci tovrstnih orodij in opreme. »Poleg čebelarske tehtnice, vendar sem ta izdelek v glavnem opustil, sem se najprej lotil izdelave točila za med. Izdelal sem ga iz nerjaveče pločevine, ko pa je leta postala precej draga in še težko jo je dobiti, sem točilo začel izdelovati iz aluminija. Cena je za čebelarje, med katerimi je kar precej ,konjičkarjev', veliko bolj sprejemljiva. Sicer pa naredim po- Anton Logar; Najprej sem izdelal točilo za med, v kratkem pa bo na trgu taliluik voska.« V god beno za iYJedex okrog 400 taksnih točil na leto« »Čebelarsko orodje in (»prema sta precej specifična. Ste imeli kaj težav na začetku?« •»Študiral sem domačo in tujo čebelarsko literaturo, začel sem hoditi na Čebelarske.'.razstave. Čebel sicer nimam, morda bom kda.i začel tudi če-belatiti. zato pa sem se veliko pogovarjal s čebelarji. Svetovali so mi in skupaj smo preskušali izdelke; še posebno s čebelarji i/, tržiške občine. Seveda sem stroje oziroma orodje moral primerno prirediti.« Točilu za med so sledile univerzalne klešče, ki jih uporabljajo čebelarji. Nato je izdelal tudi lovilec rojev in posodo za odkrivanje satja. Že nekaj časa pa so ga čebelarji, s katerimi kar redno sodeluje, nagovarjali, da hi se lotil izdelave talilnika voska. »Kvalitetna naprava za taljenje čebeljega voska oziroma satja je tudi v tujini redka. Zato sem se moral veliko posvetovati in pri tem izhajati iz najbolj preprostega postopka taljenja voska, ki ga čebelarji poznajo že desetletja in več. Uspelo mi je. Naredil sem nekaj prototipov in trenutno sem talilnik že tako razvil, da bo v kratkem doživel tudi testiranje. Pri Medexu so ga zelo dobro ocenili. Proizvodnjo točila kot tudi talilnika sem tudi že zaščitil. Upam, da bo čez kakšen mesec dni proizvodnja talilnika že stekla in ga bo moč dobiti na trgu. Seveda pa orodje in opremo, ki ju izdelujem, čebelarji lahko naročijo tudi pri meni.« , Anton Logar je zadovoljen tudi zato, ker je prav zaradi njegovih izdelkov prišlo do standarizacije le-teh na jugoslovanskem trgu. Zato namerava tovrstno proizvodnjo razvijati še naprej. V mislih ima še nekatere izboljšave ter novosti. Ocenjuje, da se je zanimanje za čebelarjenje v zadnjih letih pri nas precej povečalo. Vendar ga vseeno skrbi, da ta dejavnost ne bo začela spet nazadovati. »Začetnikov oziroma konjičkarjev, ki imajo štiri do šest panjev, je kar precej. Mislim pa, da čebelarstvo premalo spodbujamo. Že pred leti je bil namreč objavljen podatek, da čebelarja, ki se začne s čebelami redno ukvarjati, stane prvi kilogram medu okrog sedem starih milijonov. Skratka, kar precej denarja je treba vložiti v začetek. Danes, ko so ti pogoji še težji, bi morali bolj razmišljati o različnih spodbudah na tem področju.« A. Žalar Bistriška planina je planina Tržičanov Kot je Mežaklja kraj, kjer se radi zbirajo Jeseničani, Jošt, kamor zahajajo Kranjčani in Lubnik, kjer se radi srečujejo Škofjeločani, taka je Bistriška planina za-Tržičane. Tu praznujejo svoj prvi maj, tu sprejemajo cicibane v pionirje, tu praznujejo Dan borca, občinski praznik, tu imajo svoje piknike. Tu imajo Trži-čani, točneje vaščani naselij pod gorami, med Tržičem in Begunjami, svojo pašno planino. Spomenik na zgornjem robu planine priča, da se je tu 22. junija 1941, prav na dan, ko je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo, sestal del članov partijske in skojevske organizacije za Tržič in okolico. Pod vodstvom Jožeta Janežiča so začeli priprave na boj proti okupatorju. Pogosto so se tu zadrževali borci Tržiške čete, koroški borci, Kokrški, Gorenjski odred. Tu čez so imeli svoja pota razpredena kurirji. Maja 1943 je bil tu sestanek za nadaljevanje boja in za mobilizacijo vseh za boj sposobnih Tržičanov. Že med našim kratkim postankom ob spomeniku, ko sta pohodnikom spregovorila predsednik tržiške občinske skupščine Janez Piškur in nekdanji komandant Kokrškega odreda Janko Prezelj-Stane, sem opazovala kočo. Precej ljudi se je nabralo tam okrog. Gozdarji, lovci. Možakar v modri jopici je čakal pri ograji. In ko smo se bližali koči, je bil njegov nasmeh vse širši. »Je, ta prav je!« »Stane je!« Krepak stisk roke, prijateljski udarec po ramenu. Borec se je srečal s svojim komandantom. »Ne bom te pozabil, kako si pokonci hodil tam po polju, ko smo napadali Begunje,« zavzeto pripoveduje Franc Ribnikar. »Jaz sem pri Polj-čah ležal na položaju, ti pa kar hodil in ukazoval. Kako bi te lahko kdo počil! Saj je vse križem pokalo!« Nekaj takega, kot »nekaj nas kugla ni našla,« je v smehu dejal Stane in že smo bili za mizo pri vročem čaju in domačem žganju. Skojevec je bil oskrbnik koče Francelj Ribnikar, od marca 1943. Potem je bil v Kokrškem odredu, v 3. bataljonu. Miha Karo-Korl je bil njegov komandant. Kdo bi si mislil, da bo zdaj, ko pase tule na Bistriški planini, srečal komandanta odreda. Redka so taka srečanja. V kuhinji je prijetno toplo. Drva gore v štedilniku in Ivanka hiti za pohodnike pripravljat čaj, vroče mleko, kislo mleko . .. Segreli smo se do sem gor in za naprej se ne obeta lepo vreme. Prej bo dež kot kaj drugega. Mokre majice smo razobesili po vrvici, napeti križem po kuhinji, po štedilniku. Časa imamo dovolj, kajti zgodaj srno odrinili iz Brezij pri Tr/i ču in otroci i/. Bračičeve šole so pridno hodili. Najraje bi jo kar naprej odtegnili« če jih ne bi tovariši tiščali v kolono. Drugo leto sta letos pasla na Bistriški planini Ivanka in Francelj Ribnikar iz Rodin. Dve leti in plani na se jima je priljubila. Prej je tod trideset let pasla Li/a. ki zdaj pase Dre poletji sta pasla na Bistriški platinu Iranka in Francelj Ribnikar iz Hodni. Pravita, da se jima je planina tako priljubila, da bosta zagotovo prišla sem gor tudi še naslednje leto. — Foto: D. Dolenc na Mali Poljani. Lepa je Bistriška planina. Osemindvajset glav živine so letos tod pasli. Veliko gozda je polomilo pozimi, tako da ni bilo toliko paše kot prejšnja leta, ko se je živina lahko še med drevjem popasla. Od kmetov iz Brezij pri Tržiču je živina, iz Bistrice, Leš in Popovega. Še kot otrok, ko Benedkov Fran-cek, je Franc Ribnikar tu tretinil. Svoje krave so imeli na Bistriški planini in kolikor živine je ata poslal gor, toliko dni je eden od domačih moral priti gor pomagat majerju. Kdo bi si takrat mislil, da bo danes tu za majerja! . . Danes je Bistriška planina že prazna. Do konca septembra sta pasla Ivanka in Francelj, morda še kakšen dan dlje, kajti Bistriška planina je dolgo zelena. Pozimi pa bo koča odprta ob sobotah in nedeljah. Lepo se jima zdi tukaj. Veselje moraš imeti do živine, molsti ti ne sme biti nerodno in hitro moraš znati stopiti za kravami, če je potrebno, pa si pravi za majerja. Majerica pa mora znati marsikaj več. Vedeti moraš, kako ravno prav segreti mleko, da bo dalo dOsti smetane, sirčka, masla. Pa gospodinjiti moraš, kot doma. Z avtom se da priti prav do planine, zato ni težko za jedačo in pijačo. A tako lepo je tu gori, da se kar težko odtrgata od planine. Le kadar je nujno treba po nakupih in opravkih, se.kateri od njiju odpravi v dolino. Veliko gozdarjev in lovcev se oglaša tod. In planincev. Tu skozi gre gozdna pot iz Brezij preko Bistriške na Lešansko planino in naprej na 1634 m visoko Dobrčo. Veliko pa je Tržičanov, ki si vzamejo za cilj le Bistriško planino. Tudi do tu se kar lepo spotiš, ravno prav za zdravje. V koči potem popiješ šilce domačega in vroč Ivankin čaj, da se'ogreješ. Najlepše pa je tu, če je večja druščina. Včasih se lovcev natepe skupaj. Takrat je veselo. Ttidi prihodnje leto bosta Ivanka in Francelj pasla na Bistriški planini, če bosta le pri zdravju. Zima bo bolj dolgočasna, a kaj bi, pomlad bo hitro naokoli in Bistriška planina je kmalu zelena .. . Ureditvena dela v Jenetišah - Po projektih VodnogosfO^ nodietja Maribor, ki je projektant celotnega olvnocju rfoCnoK! odlooaltšča odpadkov v Tenetišah, Komunalno obrtnog ^ ietie Kranj Tozd Gradnje izvaja ureditvena dela na P°IO„otofca. »8"I prej morajo urediti okrog 450 metror do/g odsek struge p' bodo sporedno zgraditi še kanal za izeejevalne vode '-".j^a^Ju me Po projektu je pred mostom, ki rodi čez potok prev Radovljica - Sadjarsko dru> Slovenije pripravlja področn , stave sadja z namenom, da Sn iniT*2! pridelavo sadja, kjer so ^a to h prirodni in tržni pogoji. qq dobri brez dvoma sodi med takšne en,Js^a le, podnebje in močno p0vnr^-e^0" nje po sadju omogočata pr-edvaseva~ žno pridelovanje jabolk, v ' ern tr-legah pa tudi hrušk in jagodičHdnih pridelovanju nekaterih Sort k r^ ima celo nekatere prednosti* °^ nižjimi, toplejšimi sadnirnj ok^r^ ker postanejo nekoliko dfob *»' plodovi v ostrejši klimi 0iriu , neJši bolj obarvani in predvsem ttD n.G'^|-.ši, kar je posebej pomGmbl^neJ-shranjevanje čez zimo. £a za uporabo pa je na Gorenjsio pridelovati tudi mnoge drUg(? J*}oC' vrste od raznih sort sliv, česen ° šenj, orehov in lešnikov pa nJ> Vi-breskev in marelic, ki v zavetrjvt d° gah in ugodnih letih ob dobri 0 l! rode kakovostne plodove. —skrbj Vse to so vedeli nekateri n sadjarji že v prejšnjem st0letjureclrii svojim neumornim delom rJose„iln s je bila Gorenjska vse do prf, ' da stoletja med pomembnimi Sacj. l0rna mi pokrajinami tedanje ^Vstrifrs^*" ko po načinu pridelovanja kot r» ta ličini pridelka. Med njim., iopo k°-vsekakor največ zaslug »OCe lrnel sadjereje na Kranjskem« e>anUr?ne (1785-1880), ki je s svoji^ p»rc čnim, praktičnim in publiCjs. °r^~ delom največ pripomogel k tem S*1 v času prve gorenjske razstavo U" v Radovljici leta 1904 je pre^^ kranjsko sadjarstvo uspešno Vsern stavljalo Avstrijo na Pr'°d-razstavi sadja v Diisseldorfu ir°dni poročal tedanji »Kmetovalce«' Je bila tradicija kasneje.nekajkrat ^e kinjena, stare izkušnje PozahiPre" in nasadi so ostareli. Tako im'!°ne danes na Gorenjskem maiQ /arn° nasadov, le okoli 80 hektarov adnih dov jablan in hrušk, za tržno Dr^asa' vo ter le še dobro polovico n.ekd Ja" 50 hektarov ribeza. aar»jih Zanimanje za sadjarstvQ čase spet narašča, botrujejo mu 7na leta Med drueim se t~ . kri- opozoriti na jubilejno P"D Urbanu Jarniku (l784TvasP°2 200-letnici njegovega rojsw ^ tisom nekaterih poglavij ' prve slovenske pisane '„# knjige Sadje-Reja (^l'Sl i»J besedilom dr. Krika P^JLi*' Franca Adamiča ter izerpn ^ zornim opisom sodobnega jrjj nja izpod peresa Marka ifp£ bo na otvoritvi razstave P fi3f •stavljena javnosti. Otvor^ ^ v* v radovljiški graščini P ,#v petek sledila predavanja, £ p*-bij iva za vse, ki se kakorK^jJ Jajo s sadjarstvom. Tine ^ oo govoril o sadjarstvu"«^ ■skem, dr. France Adamič Jarniku in France Ooraben; ^ P1*} izborih. Pokrovitelji ra • KZK Gorenjske in skupst Radovljica in Jesenice zna leta. Med drugim se to tudi v izrednem obisku Prakt^a?a prikazov oskrbovanja sadnih, r 1Cn'h Vendar še vedno manjka ot>pa ?v'n-no in sistematično posredoVa !^ra-vrstnega znanja vsem tisti^ Pe pozanima. Razstava, ki jo bocj0 ' 1 Jih vili v Radovljici, bo skušal^ vPriPra-loma zapolniti to vrzel. v aj S sodelovanjem sadjarsl^ . tu,cij in sadjarjev iz vse Slovan-' ^ imela predvsem poučen zn_ačv ° ^° razstavi bodo prikazane sort0 vJ'i.^u nega sadnega izbora, starejše . Jav-ve, uveljavljajoče se sorte r^2j:-n no-sadja. Razstavljeni bodo st^,.'j Cnega vi stroji ter orodje in sredstln no-oskrbovanje in varstvo na^acjVa Za spravilo sadja. Delovanje n,0^ ^ tor novejših strojev bodo prikazi- er'ih tek, 26. oktobra, ob 10. uri v v Pe-njaku Resje pri Podvinu. VSaf*p°V-ma bo na razstavi prikazan °-elo-sadjarstva v tem delu Goren: .?zv°.j nekatera sadjarska priznanj- *n ureditvi tega dela razstave šod Tehniški muzej Slovenije. Jvj J.'u,je vanjem kmetijske posp^^o^lo-službe, aktiva kmečkih žen^ j Va'ne delovalne industrije bodo brjC.pre~ različne možnosti za uporab0 ga in predelanega sadja. PQie'SVež^-bo razstavljena in naproeja- togu strokovna literatura in pukij. tudi lkafi.jo v,'lia So v Tržiču gostoljubn i Tržič - Takšno vpraša« ^ zastavili pobudniki akcij j$trj gostoljubni?« te dni v f enem društvu Tržič, ko s« po Vlč sestali in začrtali smer ^ katerih bo akcija tekla n«* ^ secev po vseh večjih druzj• zasebnih gostinskih nJo želijo dati ponudbi tr jSj gostinstva, ki ima bogato ^ no tradicijo, novo vsebino- ^ ClJ'i sta pristopila tudi f ^ turnih organizacij T^JVV*1 Tržič. Pridobiti želijo P^ ziške gostince, ki so pnP' ^ Popestriti svojo ponudbo ^ Postoriti kaj več kot zgo'Jr gostom z običajnimi jed* ■ d i Akcijo bodo izpeljal' ■ , & °o vsak gostinski obrat " t,o' teden, v katerem se bo P^ ^ s svoj0 ponudbo jedacmacih£ *■ rzisče hn 5m,pHa na aov\^ v deh den isce bo seveda na "w"ptah in tržiških special"*^ v posameznem D. Dolenc Sadjarskega društva. F^oseo^j obratu se bo začel s petk° »># turnim večerom, v kater« ^ sodelovali tržiški ljubi^U^ fi rni programi. Seveda se ■ ,n]i stilničarji potrudili, da * lepM hovem tednu« dobil ^0K^ Podobo in da bo seveda w dl °stal. , Turistično društvo bo oeuod lo vse gostinske lokale. M ^ Prijavili k akciji, ocene v 0v objavili v sredstvih Jfv" yoščanja ter na. tržiške" krajs0 'e-ta bo vsakič priPra\Vt< oddajo, v kateri bodo P1' tffi gosUlničarja in p[e-Preteklost, ponudbo in Trl$K TrŽičani že od nekdaj - ^ ■ \ gostilne in zakaj nej»U${>J d(>bri hrani in pijači zdf*» ^ •K'tnim vzdušjem. kl fki . ustvarili domači kulturn^ ob,.< Kot vabilo za akcijo > ^ bodo skupaj z gostinej ri ^ Plakat in posebna vaW»-j| teden. Pogovarjali soseu'.:, daji Vodnika po dobri h -v gostilnah z opisom gost" nudbe in izleti v okohcO; Pobudniki akcije P1'; v^Hk odziv ip računajo, » [U, sedama Smo gostolju.0''r ^ v<-'č treba pisati vprašanj ^ več bosta obveljali kot i» l\ rjo Šolan pes je lahko reševalec i^rtnihpsov ne šolamo le v ponos lastnikov, temveč so m nogo-tonsko uporabni zlasti za SLO in v naravnih nesrečah — Tovr-fceambicije imajo tudi škofjeloški kinologi Stofja Loka — Kdor nima prehu-lqp strahu pred velikimi zverina l£jBBJevpravi užitek-gledati vrsto % kako poslušno izvršujejo go-e ukaze, kako ponosno sto-njega, kako se nemudo-ejo njegovemu klicu, kako ijo izgubljene in odvržene Poslušnosti so se psi na60-urnem tečaju, ki ga Ki-•teo društvo Škof j a Loka prireja »*oje člane. Tudi v drugih kinologu, društvih v Sloveniji in na Go->s*skem je bržkone tako (na Gorskem poleg škofjeloškega delu-#se kranjsko, nakelsko in blejsko *itvo). Ko smo jih v soboto obiskali bi bili priča rednemu treningu, mfk »zalotili« ravno pri opravlja-v- začetnih izpitov. -eprav se je v škofjeloškem dru-m šolalo kar precej psov, se je le *MJsterica lastnikov odločila, da >,ravlja izpit. Večina jih je delala totoi, B izpit, dva najbolj izkušena ■-rnoica pa sta pod vodsvom bolj taozavestnih gospodarjev v soboto '^redila izpita ena in dva. Cela vrsta teikih ovčarjev, rotvveilerjev, do-1raanov, kraških ovčarjev (in tudi * križanec) se je preizkusila v sle-m Na več kot 20 minut stari sle-■ ?. dokazovala, kako izostren vonj ^ in kako je ta njihova lastnost **>uporabna. Preizkušali so jih v poslušnosti, ugotavljali, kako ubogljivi so na vrvici in brez nje, kako so pripravljeni slediti gospodarju in se odzvati njegovemu klicu. Pri napadu in obrambi je pes dokazal, da je pripravljen braniti gospodarja, če ga kdo napade, s to vajo si razvija ostrino in potem gorje, če ga kdo preveč razdraži. Preizkus znanja v soboto je dokazal, koliko so sploh posamezni psi sposobni nadaljnjega dela, na dan so prišle odlike in slabe lastnosti, tako da so lastniki dobili pravo podobo svojih ljubljencev. V soboto so modrovali, kako je treba psa vzgajati, da bo ravno prav hud in da bo hitro dojel vse, o čemer ga kinologi poučujejo. Od treh do devetih meseceV psa še ne obremenjujejo s šolanjem, saj še ni dovolj zrel. Ko pa doseže pravo starost, je že dojemljiv za osnovne vaje poslušnosti. Bolj nadarjeni psi se sicer že prej naučijo ubogljivosti. Veliko je seveda odvisno tudi od lastnosti in zahtev gospodarja. Kinološko društvo v Škof j i Loki je povezano tudi s SLO. V tej povezavi vidijo tudi smisel šolanja psov. Res je šolan pes tudi v ponos gospodarju, vendar zgolj zaradi tega ne šolajo psov. Kinologi pravijo, da bi morda v prihodnjih nekaj letih pse usposobili za reševalce. Tako izurjene bi jih lahko uporabljali pri raznih narav- Opašem so imeli najbolj množično zastopstvo na izpitu nemški ov-Hjbotj univerzalni psi. Tudi domači kraški ovčarje vsestransko upo-leiolati ga je treba skrbneje kot nemškega. Delavni gasilci iz Besnice kwica - Besniško gasilsko dru-'/> prihodnje leto praznovalo že ♦letnico delovanja. Njegova de-''^t je tudi letos uspešna. so ponovno oživili delo z -tanovili so kar tri pionir-• etine /; - VODOVODNEGA INSTALATERJA za potrebe pri pripravah umetnega snega Pogoji: — dokončana poklicna šola, — delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom, - KLJUČAVNIČARJA Pogoji: — dokončana poklicna šola, — delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom, - STROJNIKA SEDEŽNICE Pogoji: — dokončana poklicna šola (smer ključavničar ali elektrikar). — delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polniir. delovnim časom, - 2 STROJNIKOV VLEČNICE Pogoji: — dokončana osnovna šola, — delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polr.-.tr. delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo t 8 dneh po objavi na naslov: HTDO Gorenjka, Jesenice, Prešernova 16, kadrovska služba. MODNA KONFEKCIJA KROJ ŠKOFJA LOKA Razpisuje prosta dela in naloge 1. VODENJE TEHNIČNEGA SEKTORJA 2. VODENJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Poleg splošnih pogojev se zahtevajo še naslednji pogoji: pod 1. — visoka ali višja šola tekstilno-konfekcijske smeri. — 4 leta delovnih izkušenj na vodilnih delih v stroki pod 2. — visoka ali višja šola ekonomske smeri, — 4 leta delovnih izkušenj. naj poš- Izbrana kandidata bosta imenovana za 4 leta. Kandidati ljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 20 dn*h Po objavi na naslov: Modna konfekcija Kroj, Škofjaf Loka Kidrič* va 81. ' XiUl"-v Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 10 dneh po sprejemu sklepao bino za urbanizem m c-t--,^^, poslovanje Jesenice Stan°van,sk0 ~--— n- soL o BIRO ZA URBANIZEM IN STANOVANJSKO POSLOVA-NJE JESENICE n. sol. o. C. maršala Tita 18 TOZD Vzdrževanje - komisija za splošne zadeve obiavlia prosta dela in naloge: J ^ VZDRŽEVALNEGA TEHNIKA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima srednjo strokovno izobrazbo gradbene smeri — lahko brez prakse, — zaradi narave dela mora kandidat biti moški. Prijave naj kandidati pošljejo na naslov: BUSP Jesenice TOZD Vzdrževanje, Titova 18, s pripisom »Komisiji za splošne zade\e« I roku ne daljšem od 15 dni od dneva objave. VINKOVAČKA TEKSTILNA INDUSTRIJA VINKOVCI JUC0SLAVIA VINTEX VINKOVCI Na osnovi sklepa delavskega svetu OOUR Promet delovno organizacije z dne 17. 9. 1984 razpisuje NATEČAJ za objavljanje prostih del in opravil POSLOVODJE DELOVNE ENOTE MALOPRODAJE V KRANJU za določeno dobo (do vrnitve delavca z bolniškega dopusta1 Pogoji: — dokončana trgovska šola — tekstilne smeri ali SSS, — 2 leti delovnih izkušenj, — izpit B kategorije, — potrdilo o nekaznovanju in da ni v kazenskem postopku. Prošnje s priloženimi dokazili pošljite na Vintex Vinkovci. 001 K promet, za delavski svet, v 8 dneh po objavi oglasa. -j ____: MEK, 23. OKTOBRA 1984 MALI OGLA %L: 27-960 MALI OGLASI, OBVESTILA. OSMRTNICE 11. STRAN O LAS - Hodam Ugodno prodam NAGROBNE SVE-LKE (železne in bakrene). Predoslje « 13047 Prodam rnanjše in večje PRAŠIČE, ik. Log 9, Škofja Loka 13059 m dva meseca stare rjave* RK1CE. Stanonik, Log 9, Škofja 13060 MAĆEHE, po nizki ceni, prodam. ;aStele. Praprotna polica 32 13061 Prodam dva PUJSKA, stara 8 ted-fev to KONJA, starega 6 mesecev, penarec, Selo 22, Žirovnica 13069 Ugodno prodam novo IJSIČJO JA-tVOšt 44—46. Telefon O64/57-033 13074 Prodam neškropljena ZIMSKA JA-za ozimnico. Srakovlje 4 13078 Prodam termoakumulacijsko PEČ kW. Frankovo naselje 41, Škofja * 13321 Prodam TELEVIZOR grundig. ekran jrenosni, star 10 let in 80 litrov teza impregnacijo strešnikov. Te-064/60-918 13322 Prodam samsko LEŽIŠČE in nov DILN'IK tobi 4 na trda goriva, flja vas 83, Šenčur 13323 Vgodno prodam barvni TELEVIZOR je - up 950/67 cm, nov dekliški PLASČ, za 12 let. Telefon 24-307 od 15. do 20.30. 13324 Prodam PEČ kiippersbusch — luco-s Voldo 47, Šenčur 13325 Ptodam DRVA, prevoz preskrbljen. IkzKolarić, C. JLA 11/A, Kranj (vrt- 13326 ftojno nerjavečo KORITO za vgra-P«v(okroglo), prodam. Tominčeva 18, ■noj. tel. 22-221 — int. 34-93 dopol-* 13327 nadam dobro ohranjeno zakonsko B*TELJ0. Zadravec, Radovljica, tel. 13328 tydno prodam dvotarifni ŠTEVEC, too OMARICO, samokolnico, T. -plohe« in belo mivko. Logar, P*feva30. Kranj, tel. 23-220 13329 I Itodtai neškropljena ZIMSKA JA-l*^. po 23 din za kg. Grašič, Kokri-FOolzanova 2 13330 Prodam trajnožarečo PEČ. Telefon 13331 ^/iam JOGI 180x200 cm in SE-lALVIK 850 iskra. Cvetka Koman, »Klanec46, Kranj. tel. 26-186 13332 Prodam še zapakiran ŠTEDILNIK IM»rsbusch, 2.000 din ceneje. Tele-I t.:-766 popoldan 13333 fefj ugodno prodam športni OTRO-" VOZIČEK in KOŠEK. Telefon int. 284 ali popoldan na Sav-,tel.74-249 13334 PRAŠIČKE, stare 8 tednov. ««-325 13336 milno KORENJE. Olše-Preddvor 13335 t rt&dam malo rabljeno ŽAGO home-Fjjnac Rozman, Križe 76 13337 neškropljena JABOLKA jo-!**• PO 35 din za kg. Pšenična polica 13338 m SEDEŽNO GARNITURO in E Ogled je možen od 15. ure da-soboto in nedeljo. Cimerman, a 42, Radovljica 13339 1 mesecev brejo KRAVO, ki teletila. Struževo 12, Kranj 13340 '■TROSKO POSTELJICO z jogijem ter veliko okroglo STAJICO, Telefon 82-176 od 16. do 18. 13341 Olcbok OTROŠKI VOZIČEK, znam-■"'■.'.c^r.a. rdeče barve, cena 4.200 din, ■Nam Telefon 82-176 od 16. do 18. I 13342 I Vodarn neškropljena JABOLKA, po fin. Sr. Bela 16. Preddvor 13343 B Zelo ugodno prodam novo nerablje-■|PBCstadler za centralno ogrevanje, I*M-30.000 cal, z bojlerjem in šesti-Wradiatorji različne velikosti, novih, »ubijenih. Zane Hafner, Blejska c. 1. &tt 13344 Prodam nove, nerabljene SMUČI . teff04, z VEZMI MAR KER in kombi-Bw ter nove »PANCARJE«. Milan hrjtttc, Kranj, Veljka Vlahoviča 9 13345 Prodam semenski ČESEN — Voklo 13393 Pfcdam 50 m KABLA PPOO mm. Telefon 81-191 dopoldan 13390 Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO fcfekin bobrovec. Telefon 50-476 13385 (jodno prodam nov RADIOKASE-JOFON. Telefon 28-436 13386 Prodam 700 kosov nove STREŠNE '^PEKE medi teran 222 »potišje kanji-kt m približno 1300 kosov rabljene »tonike STREŠNE OPEKE špičak. fcjda Savli. Vodice 116, tel. 42-010 13387 /godno prodam dva FOTELJA in ftrriko POSTELJO. Brane PajniČ, Lojzeta Hrovata 9 13378 >-'A->m PESO za krmo in zimska VjLKA. Predoslje 78 ' 13379 Prodam raztegljiv KAVČ, pisalno t.m in dva STOLA. Marjan Mihelič, c/Vintgar 8, Bled 13380 KUPIM VOZIIA Dobro ohranjeno L Al M ) 1200, letnik 1972. prevoženih 70.000 km, registrirane do 20. 9. 1985, profkim. Telefon 064/27-753 13129 PEUGET 204 karavan, letnik 1007. primereil za dele. poceni prodam. Telefon 28 427 13021 Prodam WARTBURG karavan, letnik 1982. Frlani Grenc 29, škofja Lo ka. tel. 60-897 13161 Prodam ŠKODO. Letnik 1972. za 40.000 din. Jurčič, Frankovo naselje št. 174, Škofja Loka vsak dan od 8, do 11. ure razen srede 13165 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, obnovljeno, registrirano do julija 1985. po ugodni ceni. Poljane 78, p. Poljane 13347 Ugodno prodam ZASTAVO 750 S, prevoženih 24.000 km, letnik 1978, cena 11 SM. Žura, Zlato polje 4, Kranj 13348 Ugodno prodam ZASTAVO 750, starejši letnik. Telefon 22-497 13349 Prodam MAN 9-168 HK, letnik 1972. registriran do 1. 7. 1985, cena po dogovoru. Telefon 080/23-782 doma, ali v Kranju, kjer avto lahko tudi vidite, na avtocesti: Ivan Perkovič, Horel Creina, tel. 23-650 samo zvečer 13350 Prodam OPEL KADETT, 1976, ka-ramboliran. Jugovic, Dorfarje 11 13351 Poceni prodam »FIČKA«, letnik 1973; otroški športni voziček in otroško posteljico. Radakovič, Tuga Vidmarja 6, Kranj 13352 Prodam MOPED APN-4. Lom 22, Tržič 13353 Prodam MOPED tomos 14 TLS, registriran. Kranj, Kovačičeva 4/B, tel. 20-869 13354 Prodam RENAULT 16, starejši letnik, registriran. Ogled vsak dan po 15. uri. Zoran Dragojevič, Delavska 19. Kranj-Stražišče 13355 Prodam ZASTAVO 101 C. Ietnikl979, registrirano do oktobra 1985. Petrov-čič, Podbrezje 11 13356 Prodam avto PZ 125, motor 1500 cem. Telefon 23-255 13357 VVARTBURG karavan, letnik 1982, z rezervnimi deli, ugodno prodam. Telefon 77-431 13358 Prodam GOLFA, letnik 1977, cena 28 SM. Maks Gazvoda, Tomšičeva 59, Jesenice 13359 Prodam FIAT 125-P, star 6 let, 77.000 km. Lazar Subotič, Savska 23, Jesenice 13360 Prodam V)V 1300, letnik 1967, registriran do 26. 6. 1985. Telefon 27-503 13361 Prodam odlično ohranjen R-4. Telefon 70-211 13362 Prodam 4 rabljene ZIMSKE GUME s platišči 155x14, rezervne dele za ŠKODO 110 L in elektronsko AVTO-ANTENO. Pogačar, Alpska 19, Bled, tel. 77-361 13363 DELFIN Kranj Tel. 21-626 vas vabi na ribje specialitete Ugodno prodam R-6, letnik 1972. Telefon 064/88-672 od 17. do 18. ure 13381 Prodam MOTOR in MENJAM za Z-750. Marko Štalec, Smoleva 6, Železniki 13382 Ugodno prodam JAWO 350. Kejžar, Studenčice 20, Lesce 13383 Prodam ZASTAVO 101 konfort, letnik 1981, garažirano, registrirano do aprila 1985 in novo DIRKALNO KOLO vvander. Knavs, Smokuč 50, Žirovnica 13384 NUDI SE ENKRATNA PRILOŽNOST! Prodam, kot novo, ŠKODO 120 LS, 16.000 km, letnik avgust 1982. Ogled vsak dan. Hafner, Kranj, Zlato polje l/A, tel.23-682 13388 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1979. Sp. Bela 4, Preddvor 13392 GOLF JL/2, letnik 1980. rdec. plin ska naprava, brezhiben, takoj prodani Ogled vsak dan od 18. ure dalje. Rato mir Kafol. Bled, Alpska 17 13389 ID. MONTAŽA IN PRIPRAVA SMUČI STANOVANJA Tričlanska družina najame STANOVANJE v okolici Kranja ali Škofje Loke. Šifra: Predplačilo 13207 Prodam lastniško STANOVANJE na Planini v Kraniu (50 kv. m), vseljivo takoj. Naslov v oglasnem oddelku. 13364 SOBO, oddam dvema študentkama ali študentoma; ogrevano, s kopalnico in souporabo kuhinje, za 1 leto, v Kranju. Telefon 41-055 13365 Mlad zakonski par išče eno ali dvosobno najemniško STANOVANJE s kuhinjo na Bledu ali okolici. Ponudbe pod: Plači lo v naprej 13366 Iščem GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE na območju Radovljice — Jesenic. Naslov v oglasnem oddelku. 13367 Iščem dvosobno STANOVANJE, od Kranja do Bleda. Naslov v oglasnem oddelku. 13368 POSESTI Zamenjam lastniško GARAŽO na Kidričevi 13, za enako na Planini ali Primskovem. Telefon 22-159 13220 Iščem PROSTOR za mehanično obrt, na relaciji Škofja Loka —Kranj. Ponudbe pod: Nujno 13369 Trisobno STANOVANJE, 70 kv. m, v Kranju — KS Vodovodni stolp, v stolpnici, V. nadstropje, prodam. Telefon 23-180 13370 Na Gorenjskem prodam visokopritli-čno HIŠO (IV. - V. faza); in ŠTEDILNIK kiippersbusch. Naslov v oglasnem oddelku. 13371 ZAPOSLITVE_ Takoj sprejmem DELAVCA. Jože Podjed. Britof 116, Kranj - MIZARSTVO 13372 OBVESTITA Ugodno vršim PREVOZE in SELITVE s kamionom, na vseh relacijah. Telefon 064/26-124 13224 SEDAJ JE PRAVI ČAS ZA SAJE NJE lesnatih okrasnih rastlin. Nudimo vam bogato izbiro iglavcev, listavcev, vrtnic in iglavcev za žive meje. DREVESNICA TUŠFK, VODICE nad Ljubljano 13227 ROLETE: lesene, plastične, MARKIZE in vse vrste žaluzij, naročite ŠPI-LERJEVIM, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 064/75-610. CENE SO KONKURENČNE. 13373 Obveščamo vas, da imamo na zalogi temno modra KRILA od 950,— do 1190,- din in BLUZE po 490,- din. Po zelo ugodni ceni prodajamo tudi PI.A-ŠČE s toplo podlogo, ki so velikosti od 6 do 15 let. Cena od 3.950,- do 4.950,-din. Se priporoča ELITA - PEPELKA, Kranj 13391 PRIREDITVE__ DPD Svoboda Stražišče vabi na VEČER DDCILENDA, ki bo v petek, 26. oktobra ob 20. uri v domu KS v Stražišču-za že tradicionalno prireditev, bodo v predprodaji vstopnice v trafiki v Stražišču. Skupina APOKALIPSA, vabi vsako NEDELJO, ob 17. uri na MLADINSKI PLES, ki bo na KOKRICI pri Kranju 13374 OSTALO Opravičujem se.zaposlenim na postaji milice v Tržiču, posebno Bojanu Belaku, za izrečene besede. Marijan Srdanovič, C. 4. julija 15, Tržič 13375 INSTRUIRAM angleščino za osnovne in srednje šole. Telefon 22-394 13376 INSTRUIRAM matematiko za osnovno in srednjo šolo. Telefon 23-811 od 15. ure dalje — Nataša I rt« TRAKTOR 533, rabljen ali uvozen Telefon 45-117 13346 KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE KRANJ JLA 2 Delovna skupnost skupnih služb oglaša prosta dela in naloge DIPLOMIRANEGA PRAVNIKA - PRIPRAVNIKA za določen čas in ADMINISTRATIVNEGA TEHNIKA za tajniška dela delovne organizacije in samoupravne organe Posebni pogoji: — pasivno znanje nemškega jezika, 6 mesecev delovnih izkušenj Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Gorenjske, Kranj, JI.A 2, v 8 dneh po objavi. TEMELJNO SODIŠČE KRANJ Predsednik Temeljnega sodišča v Kranju objavlja prosta dela in na« loge: I SODNEGA IZVRŠITELJA IN ARHIVARJA PoleU splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati naslednje posebne pogoje: — program srednjega izobraževanja (3 leta), — ali gimnazijski maturant, — izpit za voznika H kategorije, — 1 leto delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 3 mesece. Dela in naloge sodnega izvršitelja se bodo opravljale na enoti sodišča na Jesenicah in v Radovljici. 2. STROJEPISKE - ZAPISNIKARICE Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati naslednje posebne pogoje: — program srednjega izobraževanja (4 leta) administrativne smeri, — nad 275 čistih udarcev v minuti, — 1 leto delovnih izkušenj. Delavka, ki bo sprejeta na delo, bo združevala delo za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Interesenti naj v 8 dneh po objavi vložijo pismene prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o pogojih na naslov: Predsedništvo temeljnega sodišča v Kranju, Ulica Moša Pijade 2. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. TEKSTILINDUS WMM^Z' Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ razglaša prosto delo oziroma nalogo v DE Tkalnica II. VODENJE IN VZDRŽEVANJE TKALSKEGA ODDELKA (4 delavci) Pogoji: — tekstilni mehanik II (urejevalec tkalskih strojev) in 2 leti delovnih izkušenj na področju vzdrževanja tkalskih strojev, — poznavanje predpisov iz varstva pri delu in rokovanje z gasilnimi aparati, — osebne in moralno politične vrline, ki zagotavljajo uspešno delo na tem delu oziroma nalogi, — poskusno delo 2 meseca. Opomba: Na zgoraj navedena dela oziroma naloge se lahko prijavijo tudi kandidati, ki imajo dokončano poklicno šolo (kovinske ali avtomehanske stroke), vendar bodo ti kandidati razporejeni na opravljanje zgoraj navedenega dela oziroma naloge šele po opravljenem priučevanju v delavnici centra ter po uspešno opravljenem izpitu. Kandidati, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje naj dajo pismene priglasitve v kadrovski sektor delovne organizacije v roku 8 dni od dneva objave. ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata ANTONA SLIVNIKA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje in cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Rusovima, osebju Internega oddelka Bolnišnice Jesenice, nekdanjem sodelavcem Železarne Jesenice za lepe poslovilne besede, g. župniku, pevcem in sosedom. VSEM SKUPAJ ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Sp. Gorje, 19. oktobra 1984 ZAHVALA Ob nenadnem slovesu od naše mame MARIJE ŠMID z Jesenovca pri Železnikih se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so bili v žalostnih trenutkih z nami! VSI NJENI Jesenovec, 17. oktobra 1984 Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, tašče, snahe, sestre in tete MILKE BAJT roj. KOKELJ iz Laniš se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Posebna zahvala velja sosedom za vsestransko nesebično pomoč, pevcem za žalostinke, govornici za občutene besede slovesa ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi DO Termopol, folklorni skupini ter vsem ostalim sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI Laniše, Sovodenj, Podjelovo brdo, Lesce, Domžale, Log čezsoški »Zeljnato leto« na Gorenjskem — Brez zelja si Gorenjci ne moremo zamisliti kranjske klobase in še česa drugega ne. Kot kaže, je letos zelje dobro obrodilo. Medtem koje moča škodila krompirju, daje gnil že v zemlji, je zelju dobro dela. Kmetje so s pridelkom zadovoljni. Prejšnjo soboto so ga pobirali Hemčcri iz Mač. Prodali ga bodo v Živila, je povedal mladi gospodar Janez Aleš. Kmetje si obetajo lep zaslužek, marsikatero gospodinjstvo pa bo z zeljem skušalo ceneje prebiti »stabilizacijsko« zimo. — Foto: D. Dolenc Rišemo za mir Kranj — Jutrišnji dan Združenih narodov, 24. oktober, in teden razorožitve, bodo počastili tudi mladi. Občinski center klubov OZN pri občinski^ konferenci ZSMS v Kranju namreč pripravlja akcijo »Rišemo za mir«. Otroci, mladina in tudi tisti manj mladi bodo od 10. do 14. ure na Titovem trgu s kredami risali na asfalt vse, kar jim pride na misel o miru, vojni, razorožitvi ... Z akcijo bi mladi radi izrazili nesmisel vojne in brezciljnost oboroževanja. Če bo slabo vreme, bo prireditev odpadla. Popotovanje po Evropi Kranj — Mladinski odsek Planinskega društva Kranj vabi mladinke in mladince na predavanje, združeno z barvnimi diapozitivi, s popotovanja po Evropi. Predaval bo Stanko Dolenšek. Predavanje bo v sredo, 24. oktobra, ob pol osmih zvečer v prostorih Planinskega društva Kranj, Koroška 27. Vabljeni! GLASOVA ANKETA Še vedno prevladuje trenutni interes .Letošnji 17. mednarodni sejem stanovanjske opreme v Kranju je bil po obsegu in vsebini največja tovrstna prireditev doslej. Bilo je več razstavljalcev, večji obisk. Najpomembnejše pa je, da je prireditev tudi po kakovosti ustrezala nazivu sejem opreme, saj so proizvajalci pohištva prikazali domala vse novosti na jugoslovanskem trgu. Velik poudarek je bil tudi na energiji in toplotni izolaciji. Prikazanih je bilo kar precej novosti. Škoda pa je, da razstavljala niso bolj poskrbeli za strokovno razlago in nasvete. Kljub, štirim predavanjem je obiskovalec na razstavi več ali manj ostal prepuščen sam sebi. V vseh obzirih je uspela gobarska razstava. Obiskovalci so na sejmu pogrešali nekatere večje domače proizvajalce. Ni bilo Gorenja, Iskre, med trgovskimi organizacijami že vrsto let ni kranjske Elite. Menda sta se tudi Merkur in Metalka odločala, da bi se predstavila na sejmu, a nazadnje ni bilo nobenega. Škoda, da se nekateri »velikani«, kot jim včasih pravimo, tokrat niso pojavili. Skratka, sejem ni bil izjema v tem, da se je pokazalo, kako še vedno prevladuje trenuten interes. Razstavljeno je bilo tudi tako blago, ki trenutno na tržišču ni najbolj zanimivo, medtem ko takšne ali drugačne vrste bojkot, mora obiskovalca hudo razočarati. Takšno ravnanje posameznih proizvajalcev in organizacij je obenem slaba računica. Tisti, ki so bili tokrat na sejmu, so namreč opozorili nase obiskovalci ne bodo pozabili nanje. S tem smo se dotaknili še nekega vprašanja. V tujini zadnji dan sklepajo pogodbe in dogovore že za naslednji sejem, proizvajalci jn razstavljalci gledajo dolgoročno. Zavedajo se, da tik pred naslednjo sejemsko prireditvijo zanje ne bo prostora, če se ne bodo pobrigali pravočasno. Pri nas pa se včasih dogaja obratno; prireditelj skoraj prosi proizvajalca, da sodelujejo na sejmu. Ob vseh teh pomislekih pa je sejemskim prireditvam v Kranju vseeno treba priznati velik poslovni po-, men. Že letos je bilo odkupljene za več kot 100 milijonov dinarjev najsodobnejše tehnologije in opreme iz uvoza. Letos je bil prvič iz tako imenovanega sejemskega uvoznega kontingenta omdgočen odkup tistega blaga za široko potrošnjo, ki ga na domačem trgu ni ali pa ga primanjkuje. Zato v prihodnje na Gorenjskem pričakujemo večjo zavze» tost Medobčinske gospodarske zbornice. A. Žalar V Kovorju bodo gradili dOTi! Stari gasilski dom v Kovorju je bil zgrajen pred 61 leti. Že zdavnaj je postal pretesen in zaradi vlage tudi neprimeren za hranjenje gasilske opreme. ju. Veliko smo storili za izboljšanje požarne varnosti. Po vaseh smo prikazovali ravnanje z ročnimi gasilnimi aparati. Pregledovali smo podstrešja, električno napeljavo in opozarjali na pomanjkljivosti. Zgradili smo tri protipožarne bazene prostornine 40 kubičnih metrov — v Kovorju, Zvirčah in na Hudem. Preskušali smo hidrante in podobno.« Kovorsko gasilsko društvo, ki je lani praznovalo 60-letnico, združuje 30 za akcijo usposobljenih gasilcev ter 110 podpornih in ostalih članov iz vasi Kovor, Hudo, Loka in Zvirče. Društvo ima pionirsko, mladinsko in člansko desetino. Večkrat so poskušali ustanoviti tudi žensko ekipo, a jim to doslej kljub prizadevanjem ni uspelo. Zadovoljivo so opremljeni za boj z ognjenimi zublji. Imajo kombi, prenosni črpalki, 500 metrov cevi in še kaj. O nabavi nove opreme ne razmišljajo veliko; z mislimi so namreč že pri gradnji, ki je zdaj njihova prva in najpomembnejša naloga. Kovor — »Načrti za gradnjo novega gasilskega doma v bližini trgovine v Kovorju so narejeni in če se ne bo zataknilo pri denarju, bo dom prihodnje leto pod streho,« pravi Franc Smolej, predsednik Gasilskega društva Kovor. »Po zdajšnjem predračunu naj bi veljal 16 milijonov dinarjev. Večino denarja naj bi prispevala občinska požarna skupnost, več milijonov Zavarovalna skupnost Triglav, milijon naj bi zbrali v društvu. Gasilci smo s tem namenom tudi pripravili veselico, na kateri smo iztržili 240 tisoč dinarjev. Nekaj denarja in gradbenega materiala bomo dobili v nabil alni akciji po vaseh Kovor, Hudo, Loka in Zvirče. Dogovorili smo se tudi, da bomo pomagali pri lažjih gradbenih delih.« . »Novi dom bi bil za gasilce spodbuda, da bi se. še skrbneje urili za boj z ognjenimi zublji,« pravi predsednik. »V preteklosti smo že večkrat dokazali, da smo koristna organizacija. Pogosto smo posredovali, ko je zagorelo na občinskem smetišču v Kovor- (cz) Razpis Bloudkovih nagrad Radovljica — Radovljiška te-lesnokulturna skupnost je poslala vsem telesnokulturnim organizacijam, društvom in športnim klubom razpis slovenske telesno-kulturne skupnosti za Bloudkove nagrade. Rok za prijavo kandidatov je 10. november, zbira jih občinska telesnokulturna skupnost. V radovljiški občini bodo podelili eno zlato, dve srebrni in štiri bronaste Bloudkove plakete. Upokojenski pevski zbor od spomenika do spomenika Kranj — V nedeljo, 7. oktobra, je pevski zbor kranjskega Društva upokojencev organiziral izlet od spomenika do spomenika. Pevci so krenili prek Ljubljane in Logatca do Črnega vrha nad Idrijo, kjer je bil ob spomeniku padlim borcem Prešernove brigade prvi postanek. Upokojenci so njim v spomin zapeli. Nato so obiskali in zapeli ob spomenikih in obeležjih na Otlici, na Trnovem in Ko-bilniku. V teh krajih na Primorskem je padlo nad 1000 borcev 9. korpusa NOV. Pred dnevom mrtvih pa načrtuje zbor obisk Peršmanove domačije nad Železno Kaplo na Koroškem. I. Petrič Df tO'$B;KZGjDDi Predoslje - Krajani Predoselj se že nekaj časa sprašujejo, kdaj bodo dokončane mrliške vežice na pokopališču, ki ga uporabljata dve krajevni skupnosti. Obnova in razširitev vežic je bila predvidena ze do juliM upali so sicer, da bo nato vsaj do krajevnega praznika, očitno na bo trajalo še nekaj časa. da bo vse gotovo. Denar za obnovo so prispevali krajani, del pa je bil dodeljen iz združenih sredstev za krajevne skupnosti — Foto: F. Perdan __ Letošnji sejem stanovanjske opreme v Kranju je v primerjavi z zadnjimi leti veliko bogatejši in vsestransko zanimiv zaradi spremljajočih prireditev, kot so likovna razstava, razstava Gorenjskega muzeja, velika razstava gob in drugo. Lahko rečemo, da je prirediteljem uspelo uresničiti večino napovedi. Se največ smole je imel, kot kaže KŽK Gorenjske — trgovina na drobno. Napovedali so, da bo v seje"mskih dneh v hali A moč vsak dan dobiti očiščene sveže in prekajene kalifornijske postrvi. Povpraševanje po njih je bilo prve dni sejma precejšnje, žal pa postrvi ni bilo ... Morda pa je -bolj prav, da se v KŽK posvečajo predvsem kmetijstvu in živinoreji in se ne spuščajo na tako »spe cifično« področje, je pripomnil neki razočarani obiskovalec, ki si je zaželel ribe. Dragocena ozimnica Zima je pred vrati in srečen je tisti, ki je še pravi čas pomislil na ozimnico. Vsak jesenski mesec je moral odriniti kak znesek: najprej za polovico prašiča, nato za jabolka, čebulo in zelje, drva so mu pripeljali že avgusta, za premog pride na vrsto enkrat prihodnji mesec, takrat bo plačal tudi kmetu za krompir. Takole porazdeljeni izdatki za ozimnico še niso katastrofalni. Huje je, če se stroški zanjo zgrnejo vsi naenkrat. V pogovoru z občani smo izvedeli, da so domala vsi že oskrbljeni za čez zimo. Ponekod je priskočil na pomoč tudi sindikat. ne in tudi znam presoditi splača kupiti. Jabolka ser po 55 dinarjev za kilogram v sju, krompir po 29 dinarje ] govini. 5 vreč ga bo menda zao čalo za zimo. Ce ne,ga bomprij* kem kmetu še dokupil Vzei suludi Etino ozimnico vložeru njave, ki velja 1800 dinarjev metre drv sem odštel nekaj kot star milijon in pol. Vsa o;;~-niča me je veljala kakih 3O.000fc narjev. Ce bi ta znesek dala** krat, bi bilo seveda težje, poshp ma pa je kar šlo. In še brez skrbi' sem za vso zimo.« Darko Šegula iz sindikata v Tekstilindusu: »Že v začetku jeseni smo 310 naročnikov oskrbeli z mesom in jih kreditirali iz Tek-stilindusovega sklada skupne porabe. Tudi jabolka smo jim že zagotovili. V Šentjurju pri Celju smo jih dobili po 30 dinarjev za kilogram. Za 210 naročnikov je moralo zadoščati 13 ton. S tem pa akcije ozimnica še nismo sklenili. -Delavcem, ki po naših merilih (13.000 dinarjev dohodka na člana družine) veljajo za socialno ogrožene, bomo dali naročilnico za ozimnico. O znesku se še nismo zedinili, določili ga bomo po točkah, gibal se bo nekako med 2400 in 14.000 dinarji. Naročilnica bo Veljala za nakup kakršnekoli ozimnice, od sadja, krompirja do kurj ave.« Drago Šmid iz Radovljice: »Z ozimnico sem se oskrbel v glavnem v trgovini, nekaj sem kupil tudi od kmeta. Delam v trgovini, v živilski stroki, zato pbznam ce- Sonja Djuričič s Šmarjetru re: »Letos sem kupila samo n^j čebule. Sadje in zelenjavo k^; jem sproti, ker nerada delam n loge. Doma namreč nimamo mernega prostora za shraru>^. nje, pa se bolj ogrevamo zasot^ no nabavljanje. Krompir dobi* od mame zastonj. Glede kurj^ prav tako nimam skrbi, ker p«*, store ogrevamo z elektriko V \j letih, kar sem poročena in lm^ svoje gospodinjstvo, mi še niV^jJ treba kupiti ozimnice.« D. Z. Žlebir Za praznik športni objekt Brez prostovoljnega dela bi na Primskovem še ne imeli nok^ ga balinišča - Živahen utrip marsikatere dejavnosti še^Z hromi velika stiska s prostori - Obeti za nove prostore sovT munalni coni — Novi telefoni v naslednjem letu Kranj — Z otvoritvijo pokritega dvosteznega balinišča in osrednjo proslavo, na kateri so med drugim podelili tudi priznanja in plakete, so se na Primskovem zaključile prireditve ob letošnjem krajevnem prazniku. Tako kot že nekaj let doslej so se v dnevih pred prazniki zvrstile športne prireditve, svojo dejavnost in sposobnost sta pokazala v gasilski vaji Civilna zaščita in gasilsko društvo, nekaj prireditev je bilo tudi za otroke in mladino itd. Ni veliko krajevnih skupnosti, ki jim ob prazniku še uspeva odpirati nove objekte. Vendar so na Primskovem združili sile, kot se temu reče, se zagnali v delo in zdaj imajo pokrit športni objekt za tekmovanja in rekreacijo krajanov. »Okoli 4000 ur prostovoljnega dela je bilo opravljenega,« je povedal Tine Kokalj, predsednik sveta krajevne skupnosti, »velik delež potrebnega denarja pa so prispevale delovne organizacije. Zdaj imamo za Kokro že pravi športni center, saj so bili lani preurejeni prostori Športnega društva, novo balinišče pa bo z galerijo za gledalce, sanitarijami in bife- jem lahko kasneje postalo zb*tk£ športnih zagnancev, še pose:*-nam bo kdaj kasneje uspelo pt^-zastekliti in pozimi ogrevati« V krajevni skupnosti Prirast se niso ukvarjali le z nov tnim objektom. Letos so ured'-..:., javno razsvetljavo na Ručiga.o ci, asfaltirali nekaj makadam^ odsekov, dokončan je tudi ptofc^ na Cesti Staneta Žagarja. Zapri^J nje leto ostane še nekaj metrov* asfaltiranih cest. Najbolj si bodo\v I dahnili v starem delu Primstoi^ ob Jezerski cesti, kjer bo ževprib^ njih letih manj prometa, šelek-^ ' bi namreč vzhodna obvozna- \ gla regionalno cesto Kranj —SHfc spomladi pa bi jo gradili naprej fv^ Britofu. Skozi Primskovo bo ^ lahko potekal le še lokalni pron^ Kljub vsem prizadevanjem^] krajevni skupnosti še niso zrjfc^ dobiti prostorov za delovanje kr^ vne samouprave. Čeprav Gore: ,v | kmetijska zadruga, ki je lastnik ^ družnega doma, z razumeva:-^- | stopa prostore za sestanke, pa je dejavnosti toliko, da se \ popo skih urah in zvečer le težko wis Še najbolje gre krajevni organiia^ ZSMS, ki ima že nekaj časa prot v kleti. Krajevna skupnost je p% kovala, da bo stanovalec, ki r kupili novo stanovanje, tisto v (ta^ izpraznil, vendar si je premislil % < problem je ostal. Zato si v krajev^ skupnosti prizadevajo, da bi do^v prostore v opuščenem objektu JL\\ Komunalni coni. »Kljub prostorskim težavam j*^ lovanje delegatskega sistema in k.r* jevne samouprave zelo dobro,« pr*vt predsednik Kokalj. »Pra\ v. , pripravljamo tudi na ustanovita \ sesk oziroma uličnih odboro\ - , mer želimo med drugim tud. sati informiranje krajanov. Za r^. hodnje leto imamo še vrstoj&ttog^ pa jih ne bo težko »polnili, krajani tako kot dodej prip**\ v sodelovati in po svojih mo&hphsjy vati k razvoju in napredku s\v krajevne skupnosti.«