Poštnina plačana v gotovini Cena 50 par <50 S din) Letos praznujemo 50-letnico oktobrske revolucije Velika oktobrska socialistična revolucija je prelomnica v razvoju človeške družbe, začetek epohe so¬ cializma, ki že več kot stoletje de¬ luje kot revoluconarno idejo in družbeno gibanje. Z zmago oktobrske revolucije se je praktično začel uresničevati Marxov nauk o zgodovinski vlogi delavskega razreda, kot graditelja socalistične družbe, ki osvobajajoč sebe, osvobaja tudi vse delovne delovali v svobodnem ustvarjanju nove sovjetske družbe. Doslej zbrani podatki govore, da se je v enotah Rdeče armade bo¬ rilo kar deset ljudi iz naše občine. To so bili: Plos Josip iz Podgore, Bravec Ivan iz Loža, Zabukovec Franc iz Loža, Janežič Jakob iz Vrhnike, Prevec Jože iz Igavasi, Plos Franc iz Igavasi, Nele Ma¬ tevž iz Iga vasi, Truden Janez iz Kozarišč in Korče Alojz iz Cerk¬ nice. Ivan Bravec iz Loža 69. Prvi ko¬ munistični župan v Ložu. 1918 karaulna služba Rdeče armade v Moskvi ljudi vsakovrstnega izkoriščanja in zatiranja. Oktobrska revolucija, izvedena pod vodstvom Lenina in boljševiške partije, je nenehno navzoča v so¬ dobni zgodovini. Zato je oktober že od prvega dne postal skupna pridobitev delavskega razreda in vseh naprednih sil sveta. Jugoslovanski narodi so prispe¬ vali velik delež pri boju za utrdi¬ tev sovjetske oblasti. V vrstah Rdeče armade se je borilo 35 000 Jugoslovanov. Mnogi tisoči so so¬ Dragi bralci! Tako. Končali smo. Zal smo morali izdati zadnjo številko, ki jo imate pravkar v rokah tudi na zmanjšanem obsegu. Zaradi omejenega financiranja list že tako dolgo ni izšel, da so članki zastareli in jih ni¬ smo mogli objaviti. Vendar nam je v svincu še nekaj ostalo, med dru¬ gim tudi članek M. Haceta »Kolera na Notranjskem 1886. leta«. Zaprosili bomo urednika »Nanosa«, da ta članek objavi v njiho¬ vem listu, ki ga tudi prebirajo pri nas. Za urednika Danilo Domajnko SZDL se mora aktivno vključevati v družbeno življenje SZDL, kot avtonomna in de¬ mokratična družbeno-politična organizacija mora imeti svoje mesto v skupnih prizadevanjih naše družbe. Stojimo pred po¬ membno nalogo razgibati član¬ stvo, ga pritegniti z raznimi novimi oblikami delovanja SZDL. Vsekakor je najpo¬ membnejša usmeritev pr teh prizadevanjih aktiviranje kra¬ jevnih konferenc SZDL. Prož¬ nejše oblike dela SZDL so po¬ leg stalnih komisij za različna področja družbenega področja tudi sekcije, ki niso stalna ob¬ lika dela. Načelo aktiviranja članov SZDL po interesnih de¬ lavnostih prav gotovo tu naha- (a svojo vrednost. Vedno več je vprašanj, ki tarejo kvalitetno reševanje, to pa bomo dosegali le ob odgovorni in konstruktiv¬ ni stalni prisotnosti v razgiba¬ nem družbenem in ekonom¬ skem življenju naše občine. Člani Izvršnega odbora Ob¬ činske konference SZDL te dni obiskujejo konference SZDL. Tema razgovorov so programi dela, nove oblike dela in druga problematika. Franc sterle Danes so med živimi revolucio¬ narji v naši občini samo še: Zabu¬ kovec Franc, ki živi v Beogradu, Ivan Bravec živi v Ložu 69, Janez Truden pa v Kozariščah 42. Za proslavljanje 50-obletnice oktobrske revolucije, je imenovan posebni odbor. V mesecu novem¬ bru in na sam predvečer 7. no¬ vembra, bodo proslave v vseh več¬ jih krajih v občini. Proslave bodo tudi v šolah, kolektivih in v JLA ' FRANC STERLE Zadnjemu »Glasu Notranjske« na rob In tako je, dragi bralci, prišel trenutek, ko se moramo s to zadnjo številko posloviti. Že dolgo smo pričakovali ta čas, ven¬ dar smo nenehno na tihem upali, da bo list ostal pri življenju kot že večkrat poprej. Vzrok za prenehanje »Glasu« je pač tisti, ki dandanes tako neusmiljeno in vse prevečkrat krivično odloča o naši kulturi in prosveti. Ni denarja in ne bo ga več za ta namen. Gospodarske organizacije v naši občini, ki so skupaj z drugimi organi poma¬ gale listu, so odrekle nadaljnje sodelovanje. Morda je zanimivo pri tem dejstvo, da so prve odpovedale pomoč ravno največje, to Kovinoplastika in Brest. Tako smo ostali nenadoma brez pomoči in ustaviti se moramo na začetku zastavljene poti. Ker vsi, ki smo ta leta sodelovali pri listu, verjetno subjektivno gledamo na naše geslo in na koristnost ter potrebnost glasila, bo prepu¬ ščeno bralcem, da ocenijo odločitev gospodarskih organizacij. Če¬ prav ob mnogih pomanjkljivostih, se nam vendarle zdi. da je določeno vlogo »Glas Notranjske« kljub vsemu imel. Čeravno ponavadi premalo kritičen in odločen, je vsaj kot informator nekaj pomenil v hiši občana cerkniške občine. Ne gre pozabiti tudi navdušenja naših izseljencev, ki jim je »Glas« prinesel no¬ vice in slike domače vasi. Vse to pa se mora dokončno ustaviti ob nespremenljivi ugotovitvi, da ni več niti tistega malo denarja, ki smo ga doslej dobivali. Ugotovitev je toliko bolj boleča, ker smo ravno zadnje leto končno uspeli izpopolniti krog sodelavcev ter pritegniti tudi strokovne ljudi. Gre pa tudi za to, da je dan¬ danes to pri nas, žal vse prevečkrat, splošen pojav. Namreč, da ukinemo stvar, ki je končno začela kazati rezultate in v katere upravičenost nismo dvomili. Nemara se tudi ob tej priložnosti lahko vprašamo, kam nas bo pripeljala politika, da imamo denar le še za neposredno gospodarstvo ter osebni standard, za vse druge stvari pa ga je vedno premalo. Ampak za tako razmiš¬ ljanje sedaj ni več časa. Dovolite dragi bralci, da se v imenu sodelavcev poslovimo od vas. Obenem se moramo tudi zahvaliti vsem, ki so omogočali, da je list do danes izhajal. DANIMIR MAZI 50 let po zgodovinskem dogodku na Notranjskem Janez Truden iz Kozarišč 42. 1. četa 2. odreda Rdeče armade v Petrogradu 1918 do januarja 1919 Oktobrska socialistična revolu¬ cija, njene ideje in rezultati socia¬ listične graditve v Sovjetski zvezi so močno vplivali na sodobno zgodovino narodov Jugoslavije. Upor mornarjev v Kotoru feb¬ ruarja 1918 je ena prvih akcij na¬ prednih sil v času oktobra. Znani dogodki v Loški dolini, ko so revo¬ lucionarji napadli grad Snežnik, razdelili živež v Ložu, izvolili pr¬ vega komunističnega župana Iva¬ na Bravca, pričajo, kako so bili naši ljudje povezani z revolucijo. Pred 25. leti, 19. oktobra je bil na Notranjskem prvi večji napad na okupatorja in sicer na okupa¬ torsko postojanko v Ložu, istočas¬ no pa tudi na postojanko v Bezu- ljaku. Legendarni napad na Lož je 19. oktobra 1941. leta vodil po¬ zneje padli komandant in narodni heroj Ljubo Šercer. Od tedaj so se vrstili stalni napadi na okupatorja in na njegove pomagače na Nos. tranjskem. Rezultat prvih komu¬ nistov še iz stare Jugoslavije je tudi to, da je bilo v Loški dolini prvo osvobojeno ozemlje na No¬ tranjskem. To veliko in herojsko borbo ljudi naše občine lepo zr¬ calijo nepozabni liki kar sedmih narodnih herojev, ki jih je dala po obsegu majhna, a med NOB velika notranjska zemlja. Skoro v sleherni vaši vasi stoji na kamnitem podstavku bronast spomenik ali pa vsaj kos marmor¬ ja z vklesanimi imeni na zidu ne¬ ke hiše. Vse te spominke naše pre¬ teklosti smo odkrili pred leti. Od tedaj, ko so padle zastave z mar¬ mornatih plošč in so zamrle zve¬ neče besede govornikom, je mini¬ lo že dosti časa Ko smo stali pred odkritim spomenikom, smo mi z govornikom vred obljubljali, da ne bomo pozabili tistih štirih let, ki so spremenile naše življenje. Cas hiti in lanski devetnajsti oktober se nam zdi kot včeraj, pri¬ hodnji pa pride kmalu za jutriš¬ njim dnem. Mi se pa pod kolesjem vsakdanjih skrbi borimo za boljše življenje, za večji kos kruha za iskreno besedo med ljudmi. Tako nam teko od včeraj do jutri leta in desetletja. Mladi, ki niso še imeli puške v rokah, ki niso še ni¬ ti stali pri odkritju spomenika, terjajo svoj prostor v življenju. Ko se vsako leto rodi sončno ju¬ tro 19. oktobra ni naša dolžnost samo da obiščemo okamenele kipe sred vasi in preletimo v marmor vklesana imena. Kot bomo okopali travo okrog spomenika in očistili okolico, tako temeljito se moramo ozreti tudi v svoja srca. Ali zares delamo to in tako, kot so želeli in za kar so padli tisti, katerih imena v kamnu sedaj ližeta dež in veter? Ali smo ostali zvesti njim in svojim oblju¬ bam? Ko bomo pod kipe in plošče po¬ lagali sveže cvetje, ne pozabimo vsega tega. In pomislimo, kako ra¬ di bi tudi oni sedajle nastavili obraz svežemu vetru in toplemu, svobodnemu soncu. D. M. V enaindvajsetih letih razvoja naše občine sta v tem delu No¬ tranjske zrasla dva industrijska giganta: Lesno-industrijski kom¬ binat »Brest« v Cerknici in »Ko¬ vinoplastika« v Ložu; spominjamo pa se še vsi, da so pred vojno ob¬ stajali v naši občini samo primi¬ tivni žagarski obrati in »furman¬ ski vozovi«. Ves ta razvoj pomeni, da je sedaj zaposlenih čez štiri ti¬ soč ljudi, ki ustvarjajo 15 milijard starih dinarjev bruto produkta ter čez 6 milijard narodnega dohodka. Uspeh je tudi, da smo se vključili s tremi milijardami dolarjev v mednarodno delitev dela. Ne smemo zapostavljati tudi uspehov, ki so doseženi pri razvi¬ janju družbenega in delavskega samoupravljanja, uspehov, ki so Ob občinskem prazniku doseženi v gospodarskih organiza¬ cijah pri razvijanju delitve dohod¬ ka po delu in osvobajanju občana od mezdne miselnosti. Veliki rezultati so doseženi na področju kmetijstva, saj se je le to specializiralo za posamezne kmetijske zvrsti in prešlo na in¬ tenziven način gospodarjenja. Po¬ sebne uspehe pa so dosegli v sode¬ lovanju med zasebnimi kmetijski¬ mi proizvajalci in družbenimi po¬ sestvi. Tako kot dosegamo pozitivne rezultate na področju industrije, kmetijstva in trgovine pa orjemo tudi že široke brazde v turizmu, saj odpiramo vedno nove gostin¬ ske in turistične obrate. Visoki cilji, za katere so se ljud¬ je naše občine žrtvovali, niso bili zaman, saj občani, posebno mlada generacija že uživajo sadove socia¬ listične graditve našega gospodar¬ stva. Nove tovarne, nove trgovine, stanovanja, turistični objekti, vse kar smo zgradili, nam govori, da čim hitreje zgradimo socialistično družbo tudi v naši občini. 19. oktobra bo svečano proslav¬ ljen dan v naši občini. V vseh več¬ jih krajih bodo kulturne priredi¬ tve, svečana seja občinske skup¬ ščine, osrednje proslave pa bodo prav v Loški dolini. Danimir Mazi Pomoč žrtvam imperialistične agresije Naši ljudje so z razumevanjem sprejeli apel odbora za pomoč žr¬ tvam imperialistične agresije in solidarno z ostalimi delovnimi ljudmi naše države, zbirali denar¬ na sredstva. Tako se je zbralo 28.988,60 novih dinarjev, ki jih nakazujejo na tek. račun Republiškega koordinacij¬ skega odbora za pomoč žrtvam imperialistične agresije pri NB št. 501-746-4-391/3. Sredstva za pomoč žrtvam imperialistične agresije se še zbirajo, vabimo občane, da še nadalje prispevajo sredstva na ta račun. Prispevek naših občanov je še višji, če upoštevamo, da so nekate¬ ra podjetja, ki imajo svoje obrate v naši občini, nakazovala to po¬ moč centralno. Odbor za pomoč žrtvam imperialistične agresije Cerknica Stran 2 GLAS NOTRANJSKE St. 6 — 18. oktobra 1967 Slolpec naših izseljencev iz tujine Vprašanje notranjskega gospodarstva Bogatstvo notranjskih gozdov, pripravljeno za predelavo Ker več mesecev ni izšel Glas Notranjske, se nam je nabralo veliko število vaših pisem. Zato danes ne bomo mogli v seh objavi¬ ti. Kot ste lahko prečitali v uvod¬ niku današnje številke, ne bo Glas odslej več izhajal zaradi de¬ narnih težav, v katere smo zašli. Prosimo vas vse, ki ste radi pre¬ birali naš list in prispevali različ¬ ne sestavke, da nam oprostite. Ne¬ kateri od vas ste plačali naroč¬ nino za časopis celo naprej, dru¬ gi, ki pa še niste, pa vas prosimo, da nam to povrnete. Zaradi pošt¬ nih sitnosti vas prosimo, da nam dovolite, da preplačila zadržimo, če pa kdo želi, da mu vrnemo, naj nam to sporoči in mu bomo rade volje povrnili. JOHN DEBEVEC, ROUTE, Nevv Philadelphia, Ohio 44663, USA nam piše: Cenjeno uredništvo! Konec februarja sem vam poslal pismo s prošnjo, da ga izročite jamarske¬ mu klubu. Vendar do danes ni¬ sem prejel nobenega odgovora. Ne vem ali niste prejeli ali se ne zanimajo za kar sem pisal. Vse¬ eno bi rad izvedel, kaj mislijo o tem. Enako tudi ne dobivam več lista Glas Notranjske. Zadnja šte¬ vilka je bila aprila meseca. Ne vem ali se izgubi ali ne pošiljate več v ZDA ali pa mi je naročni¬ na potekla. Prosim vas, da me o tem obvestite, ker mi je list zelo všeč in ga pogrešam. Zanimajo me novice iz mojega rojstnega kraja. Lep pozdrav! P. S. Uredništvo: Žal nam je, da niste prebral: tistega lista, kjer smo Vas obvestili, da smo Vaše pismo izročili klubu jamarjev z Rakeka, ki so že pogledali jamo nad Martinjakom, ki ste nam jo opisali. Zvedeli smo, da je močno zaraščena in zasuta, tako da bodo morali vložiti precej dela, preden bodo odprli vhod vanjo. Upamo, da vas bodo radi obveščali o uspe¬ hih pri odkrivanju doslej njim neznane jame. JOHN ZALAR, 833 St. Clair, St. PainesviUe, Ohio 44077, USA nam piše: Cenjeni urednik! Pošiljam Vam 1 dolar, katerega mi je izro¬ čil moj rojak za enoletno naroč nino, ker bi rad čital novice iz svoje ožje domovine. Doma je iz Župenega nad Begunjami. Nje¬ gov naslov je: Joe Mahner. P. s. Uredništvo: Žal nam je, ker je to zadnja številka Glasu Notranjske, vendar smo Vaš na¬ slov evidentirali in če nam bodo kdaj razmere omogočile, da bo list ponovno izšel, Vam ga bomo z veseljem pošiljali. JOHN PIANECKI, 25846 — Highland R, Cleveland, Ohio, USA. Spoštovani urednik! Glas Notranjske sem naročila maja me¬ seca lansko leto in priložila 2 do¬ larja. Razočarana sem, ker ne pre¬ jemam redno Glasu Notranjske, katerega sem zelo želela dobivati. Prosim, da mi pošiljate list redno, ker ga težko pričakujem in nam boste zelo ustregli. Najlepša hva¬ la! Srčno pozdravljam Vas in ce¬ li odbor. ANTON OKOLIŠ iz Barberto- na, Ohio nam piše: Dragi rojaki! Prilagam vam izrezek iz lista The Akron Beacon Journal, v katerem je poročilo o smrti in o pogrebu Andreja Bombacha, naročnika va¬ šega lista. Pogrebne obrede za po¬ kojnim je opravil Fr. Rudolf Praz¬ nik. Fr. Praznik je bil rojen v Do¬ lenjem Jezeru. Pokojni Bombach je bil eden od ustanoviteljev klu¬ ba slovenskih upokojencev v Bar- bertonu, katerega članstvo ga je spremilo na pokopališče na Green- lawn Cementary 15. junija. Umrli je bil pred leti vsestransko akti¬ ven med našim narodom v Bar- bertonu. Ostalim njegove družine, sorodnikom na Rakeku, izreka ameriški in slovenski upokojenski klub iskreno sožalje. Za klub An¬ ton Okolish, zapisnikar. JOSEPH ROŽANC, 56 Rue de Pariš, PERRAY — en YVELINES. Spoštovano uredništvo! Primo¬ ran sem, da vam zopet pišem pis- smo, ker časopis zelo neredno pre¬ jemam. Čudi me, zakaj ste mi Glas ustavili. Vsak mesec ga pričaku¬ jem. Doma sem iz Martinjaka, po domače Susmanov. Od doma sem šel leta 1924. Pošiljam vam 10 frankov za naročnino in za vaš trud za eno leto, za drugo leto pa vam bom zopet poslal. Sedaj vse skupaj prav lepo pozdravim, po¬ sebno domačine v Martinjaku in druge, ki me poznajo. Prosim vas, kaj kmalu za odgovor. Gozdarstvo na Notranjskem je že več kakor sto let izredno važna gospodarska panoga. Saj so se dol¬ ga desetletja, deset tisoči notranj¬ skih deželanov preživljali z za¬ služkom v gozdovih. Notranjci so bili znani kot izvršni gozdni de¬ lavci, vozniki in upravljavci bodi¬ si zasebnih ali državnih gozdov. Spričo tega so v zmoti tisti, ki so nekaj let pisali v razne časo¬ pise, da lastnik zasebnega gozda ne zna smotrno in pametno gospo¬ dariti z gozdovi. Mirno lahko re¬ čem, da je znalo 95 odstotkov Notranjčev — zasebnih lastnikov dobro gospodariti z gozdovi. Taki neznani dopisniki poznajo najbrž gozd iz avtomobila, ali kadar so na lovu ali na oddihu! Zadnji slovenski zakon o gozdo¬ vih je izdan 1965 pred par leti, in je dal upravljanje slovenskih za¬ sebnih gozdov gozdnim gospodar¬ stvom. Ce bi uporabili demokra¬ tične metode, o čemer se zadnja leta povsod govori in piše, bi bilo smotrno, pametno in psihološko pravilno, da bi republiška zakono¬ daja in sekretariat za kmetijstvo in gozdarstvo dala osnutek zako¬ na o gozdovih v razpravo obči¬ nam in to občinam, kjer prevla¬ dujejo gozdovi, kakor na primer: Cerknica, Postojna, Bistrica, Lo¬ gatec, Bohinj in drugi. Na slovenskem je okrog 200.000 lastnikov zasebnih gozdov. V raz¬ dobju 4—5 let sta bila v sloven¬ skem parlamentu dvakrat izglaso¬ vana dva zakona o gozdovih. Ka¬ ko malo so bili bivši poslanci za¬ interesirani o tem važnem gozdar¬ skem zakonu priča dejstvo, da sta leta 1961 ob sprejetju predzadnje¬ ga zakona o gozdovih v sloven¬ skem parlamentu diskutirala sa¬ mo dva poslanca, pisec tega se¬ stavka in znan inženir iz Postoj¬ ne. Drugi so bili brezbrižni. Seve¬ da tista leta slovenski dnevni in tedenski tisk nezaželenih poslan¬ skih diskusij ni objavil v celoti. Tako deželani niso bili seznanjeni včasih s stališčem tega ali onega poslanca, pa čeprav se je toliko pisalo in govorilo o demokratič¬ nem izvajanju demokratičnih od¬ nosov. Prepričan sem, da se bo naš sistem v bodoče razvijal, da bodo osnutke važnih zakonov pred razpravo in sprejetjem v skupšči¬ ni dali v razpravo vodilnim ob¬ činskim ljudem, prizadetim orga¬ nizacijam in deželanom. V poštev bo morala priti oblika anketira¬ nja. Upoštevati je treba zgodovi¬ no slovenskega naroda, psihologi¬ jo ljudi in pravne odnose, tako da bi tak zakon obveljal vsaj par de¬ setletij. Saj še prastari slovenski pregovor pravi: »-Več glav več ve, več misli več pametnosti-«. Ali ka¬ kor pravi lepi francoski pregovor: »Iz diskusije pride luč jasnosti«. Ljudje, posebno deželani, so ne¬ zaupljivi ali brezbrižni do dirigi¬ ranih zakonov, konkretno do gozdarskega. Čeprav so v Avstri¬ ji druge ekonomske družbene raz¬ mere, vendar je veljal gozdarski zakon tam sto let. Konkretno, ko so bili sestanki po vaseh 1966, da bi zasebni lastniki gozdov volili svoje delegate v gozdni delavski svet, so na primer v Loški dolini, kjer je 22 vasi in naselbin samo tri vasi volile delegata in še to po 5-umem burnem prerekanju med lastniki gozdov in vodilnimi stro¬ kovnjakov iz Postojne. Drugih 19 vasi in nasebline še do danes ni izvolilo v predstavniški delavski svet svojega delegata. Omeniti je treba tudi to da so na slovenskem steriotipna gozdna gospodarstva in gozdarska območ¬ ja postavljena 1946. leta in izde¬ lana v Ljubljani na takratnem mi¬ nistrstvu za gozdarstvo. Tako na primer ima Gozdno go¬ spodarstvo Postojna družbene (dr¬ žavne) gozdove na območju več občin. Gospodarsko, pametno, smo¬ trno in idealno bi bilo, da bi (dr¬ žavni) družbeni gozdovi, ki ležijo na področju velike Cerkniške ob¬ čine, imela svoje Gozdno gospo¬ darstvo z sedežem v Loški doli¬ ni, kjer je največ državnih goz¬ dov! Na ta način bi občina Cerknica prišla do dohodkov, ki ji upravi¬ čeno pripadajo. Občina je v pro¬ računskih sredstvih zadnja leta vedno pasivna, saj bo šlo letos 50 odstotkov vsega proračuna za šol- Po naših gozdovih se tudi klati nekaj medvedov. Potrebovali bi nekaj spretnih ljudi, da bi te medvede udomačili in jih naučili plesati, kar bi tudi pomenilo tu¬ ristično zanimivost — kot je ne¬ dvomno prizor na sliki... stvo. Za komunalo, konKretno za ureditev in oskrbo cest v nekih predelih pa ne bo sredstev, čeprav nam je znano da so bile še v dobi gospodarske krize 1930 do 1935. le¬ ta oskrbovane občinske in druge ceste, bolje kot so sedaj. Po voj¬ ni je dala Notranjska v obliki obveznih gozdnih taks nekaj mi¬ lijard dinarjev skupnosti, da so se zidale tovarne po slovenski deželi. Nazaj se je dobilo bore malo. Re¬ publiški izvršni svet bi moral te stvari resno vzeti v pretres, pa če¬ prav so sedaj drugi ljudje v slo¬ venski deželni vladi. V preteklosti smo na shodih redno govorili in poudarjali, da bodo občine v gozdnatih predelih dobivale od skupnosti del finančnih sredstev nazaj v obliki dotacij, ob letnih občinskih proračunih. Te stvari je treba za bodoče dobro premisliti! Nekdo si je v Ljubljani izmislil, da namesto gozdne takse gozdarji uporabljajo besedo biološka a- mortizacija, kar preproste ljudi samo moti in bega. Ta izraz naj bi si višji strokovnjaki ohranili in ga uporabljali v gozdarskem inšti¬ tutu v Ljubljani. Zakon o gozdo¬ vih določa, da vse odkazovanje drevja v gozdu opravljajo samo tehniki in inženirji. Na Notranj¬ skem konkretno so praktični goz¬ darji, ki so 15 pa tudi 19 let od- kazovali drevje v gozdu in zatega¬ delj ni bilo kakih pritožb. Seveda so taki gozdarji prizadeti. Znani so mi nekateri inženirji, recimo 20 let nazaj, ko niso znali drevo izpodsekati ali pa žago vleči, kar je temeljna dolžnost tistega, ki ima z gozdom opravka, ne glede na stopnjo izobrazbe. Tudi pek ne more postati mojster, če žemlje ne zna peči. Tudi čevljar ne more postati mojster, če čevljev ne zna napraviti. Zadnjih par let je bilo odpeljanih večjih deset tisoč ku- bikov hlodovine na obrate izven Notranjske in še celo v sosednji hrvaški Prezid. V letih 1900 do 1940 se je pa redno vozila hlodo¬ vina iz hrvaškega Gorskega ko- tarja na notranjske žage. Razlog, da odteka hlodovina iz notranjskih obratov je v tem, ker drugje nekaj tisočakov več plačajo, kakor Notranjski lesni obrati. Čemu v mali slovenski de- Nadalj. na 4. strani Matija Bombač iz Rakeka, ki so mu po domače rekli Malgajevi, se je pred petdesetimi leti odselil v ZDA. Tam, kjer je bil še tedaj geslo zaraščen gozd, je zdaj njegova farma ucedfrišb/u Cenjeno ursedništvo! Moja prijateljica mrs. Mary Stražišar, mi je ponudila nekaj iz¬ vodov vašega lista »Glas Notranj¬ ske«. Ko sem vsebino pregledala in prečitala, se mi je list koj do- padel In se želim naročiti nanj. Preden nadaljujem z dopisom, se vam predstavim kdo da sem: Doma sem iz Babnega polja, v Ameriko sem se podala 1920. leta in sedaj v septembru obhajam 47 let v tujini in ves čas v Barberto- nu, Ohio. Toda na obisku v do¬ movini sem bila že osemkrat in večkrat sem bila pripeljala manj- Se In večje skupine iz Amerike, V listu »Glos Naroda« som bila na¬ pisala mnoge dopisov in člankov o moji rodni domovini Sloveniji, kakor tudi o potovanju in vtisih. Ker smo pa na žalost izgubili pri¬ ljubljeni »Glas Naroda« sem tudi jaz prenehala pisati dopise in članke. Zadnja lastnica in ured¬ nica lista »Glas Naroda« mrs. Ančka Krasna z listom ni mogla več nadaljevati zaradi velikih stroškov in umiranjem dolgolet¬ nih naročnikov. Škoda je bilo li¬ sta, ki je več kot polstoletja nu¬ dil zanimivo čtivo nam izseljen¬ cem In tudi nekaterim v stari do¬ movini. Kaj hočemo, na svetu je vse minljivo, vrste ameriških Slo¬ vencev se tudi krčijo in tako tu¬ di naše Časopisje. Razumljivo je torej, ker se na¬ še časopisje redči v Ameriki, so nam listi iz domovine tembolj všeč, »Glas Notranjske« ima pa za nas, ki smo se rodili na No¬ tranjskem še večji pomen. To tu¬ di potrdijo dopisi, ki sem jih pre¬ čitala. Z mr. Antonom Okolišem se dobro poznava, je dober dopi¬ sovalec in lahko upate, da se vam bo še oglasil. Po petih letih biva¬ nja v domovini na Rakeku, se je v upanju, da bo še nekaj let v za¬ dovoljstvu preživel v Ameriki, vrnil rojak mr. Andy Bombač, naš barbertonski rojak, a na ža¬ lost ga je smrt že pokosila. Opa¬ zila sem v listu tudi krajše poro¬ čilo od naše berbertonske rojaki¬ nje mrs. Mary Žnidaršič, z njo se dobro poznava. Vse novice iz stare domovine me zelo zanimajo, ker so mi vsi kraji in vasice od Babnega polja do Ljubljane dobro znane. V li¬ stu »Glas Notranjske« sem v eni izdaji tudi videla sliko domačina Janeza Trohe z Babnega polja. Z njim se tudi dobro poznam; pred dvema letoma, ko sem bila tam na obisku, sva se večkrat videla. Moj mož se pa tembolj spominja njegovega očeta, bila sta si dobra soseda in pred leti sta skupaj de¬ lala, ko sta bila zaposlena v tu¬ kajšnji tovarni sodovni, ki je nu¬ dila zaposlitev mnogim našim iz¬ seljencem in povratnikom. Letos v juniju sem nameravala zopet odpotovati na obisk v do¬ movino, ker se pa nisem dobro po¬ čutila, sem morala potovanje od¬ ložiti. Torej, če mi bo zdravje do¬ puščalo in ako se ne bodo vojne še bolj razširile, pa pridem drugo leto 1968. Vse je nekako hudo na¬ peto, namesto potrebnega in lju¬ bega miru se širijo sovraštva. Preden končam in da vas ne bom preveč zamotila, vam moram še nekoliko omeniti o moji prijate¬ ljici Mary Stražišer, ki mi je po¬ stregla z izvodi »Glasa Notranj¬ ske«. Mrs. Stražišer je izgubila moža letos, po krajši bolezni je umrl in odšel v večnost, bil je vaš doma¬ čin iz Cerknice. Mary je pa doma iz Begunj pri Cerknici. Želimo ji naše iskreno sožalje. Če bi vas zanimalo pa se bom ob priliki še oglasila in opisala tukajšnje raz¬ mere in pa tudi spomine iz stare domovine. Ostajam z rojaškim pozdravom in spoštovanjem! Jannic Troha 1073 Columbus Ave. Barbcrton, Ohio, 44203, USA St. 6 — 18. oktobra 1967 GLAS NOTRANJSKE Stran 3 Nova organizacijska struktura Zveze komunistov v naši občini Spomenik padlim borcem v NOB na Uncu Mala ttibuna Pogrešali bomo našega Notranjca... Še zadnjič smo nekatere iz¬ med naših občanov povprašali, kaj menijo o »Glasu Notranj¬ ske«, ki tokrat — žal — spet preneha izhajati. Frančiška Kranjc Frančiška Kranjc, trafikant¬ ka v Cerknici je povedala: »Ljudje kar naprej sprašuje¬ jo, kaj je z našim časopisom in zakaj ga tako dolgo ni, ko pa je dobro leto dni tako redno izhajal. Verjemite, težko bo po¬ vedati, da izide samo še tale številka... Pa je bil časopis po mojem več kot dober. Škoda, res škoda, da je komaj zaživel, ko mora umreti... Ne verja¬ mem, da je to zares neogibno kot pravijo tisti, ki menijo, da se je to zgodilo samo zaradi po¬ manjkanja denarja. Bo še kaj drugega, kar gotovo veste vi, ki pišete za časopis, pa nočete javno povedati!« Marjeta Kebe Gospodinja Marjeta Kebe iz Cerknice je podobnega mnenja, saj pravi takole: »Pogrešal bom notranjski Glas, saj to je edini časopis, ki je zares podrobno pisal o tem, kaj se dogaja pri nas na No¬ tranjskem. In tudi .občutljive’ reči si je upal načeti. Najbrž se je komu, ne vem komu, zaradi tega tudi zameril, pa je zanj zmanjkalo denarja. Ljudje pa smo ga radi brali in mislim, da bi vsak plačal tudi svojno ceno ali še več, samo da bi GLAS še izhajal.« Jože Šlajnar Vlakovni odpravnik na po¬ staji Rakek Jože Šlajnar, sicer z Unca doma, pa je takole od¬ govoril na naše vprašanje: »Dosti jih bo, ki bodo pogre¬ šali naš GLAS. To pa zato, ker (e pisal o nas Notranjcih. Za¬ res, škoda je našega Notranjca. Ali pa je temu krivo pomanj¬ kanje sredstev ali pa je še kaj drugega vmes, tega ne bi vedel povedati!« Pripomba uredništva: Še ve¬ liko podobnih mnenj smo zabe¬ ležili -med našimi občani in bralci. Prav vsi so bolj ali manj pohvalno spregovorili o njegovi vsebini. Drži, da je bilo izreče¬ nih tudi precej kritičnih pri¬ pomb, predvsem glede pre¬ majhne vsebinske pestrosti in nedodelanega .obraza’ našega glasila. Teh pomanjkljivosti se je uredništvo ves čas zavedalo in skušalo storiti vse, kar je bilo v njegovih močeh, da bi notranjski GLAS kar je mogo¬ če popestrilo in vsebinsko iz¬ boljšalo. Žal je pri tem skoraj vse delo obležalo na ramenih nekaterih članov uredniškega odbora, medtem ko so s svojim konkretnim sodelovanjem (če¬ prav so ga obljubili) skoraj do¬ cela odpovedali tisti bralci in sodelavci našega lista, ki so na račun notranjskega Glasa izre¬ kali največ pripomb. K »Gradišču« se je pripojilo Gradbeno podjetje Logatec Leto in nekaj mesecev je mini¬ lo, odkar je Brionski plenum CK ZKJ sklenil, da se reorganizira ZKJ. Na plenumih, ki so sledili, so bili sprejeti konkretni sklepi o novih oblikah organiziranja, naj¬ prej za vodstvene organe ZK v zvezi in republikah, potem pa o reorganizaciji v občini. Te dni poteka zaključna faza reorganizacije ZK v naši občini. Oglejmo si njene glavne značilno¬ sti. Temeljna organizacijska oblika delovanja in aktivnosti komuni¬ stov bo odslej krajevna organiza¬ cija ZK. V naši občini je ustanov¬ ljenih 5 krajevnih organizacij ZK, in sicer: Cerknica, Rakek, Stari trg, Grahovo in Nova vas. V posa¬ mezno krajevno organizacijo so vključeni vsi komunisti, ki živijo na njenem območju. Tako bodo krajevne organizacije številčno in s tem tudi kadrovsko močnejše od dosedanjih osnovnih organizacij ZK, ki jih je bilo v občini 25. Ve¬ činoma so bile to majhne in raz¬ drobljene organizacije, ki mnogo¬ krat niso vedele, v čem je njihova vloga in s čim naj se ukvarjajo v sedanjem sistemu. Krajevna orga¬ nizacija se mora ukvarjati z vse¬ mi družbeno-političnimi vpraša¬ nji, ki se porajajo na njenem ob¬ močju, kakor tudi v občini in šir¬ ših družbeno-političnih skupno¬ stih. V ta namen organizira razne oblike dela in izobraževanja svo¬ jih članov (aktive, komisije, sek¬ cije, krožke, posvetovanja, semi¬ narje itd). V bolj oddaljenih kra¬ jih pa se ustanavljajo oddelki krajevne organizacije, ki obravna¬ vajo probleme svojega ožjega ob¬ močja in usmerjajo delovanje ko¬ munistov na tem območju. Ti od¬ delki so v Babnem polju, v Begu¬ njah in oddelek Zilce-Cajnarje. Vodstveni organ v občini je ob¬ činska konferenca. Ta je obstajala tudi sedaj, toda njen sestav je bil enkraten, konferenca je bila le vsaki dve leti — med tem časom je organizacijo ZK vodil občinski komite. Odslej bo konferenca sta¬ len in delovni organ njen mandat bo trajal dve leti, ter se bo sesta¬ jala po potrebi. Člane občinske konference izvolijo konference krajevnih organizacij ZK. Občin¬ ska konferenca razpravlja in skle¬ pa o vseh družbeno-političnih in idejnih vprašanjih v občini, Konec oktobra se bo prvič se¬ stala občinska konferenca ZK, for¬ mirana ob reorganizaciji ZK v naši občini. S tem bo zaključen formalni del reorganizacije ZK v naši občini. Konferenca bo spre¬ jela sklep o oblikah organiziranja komunistov v občini, medtem ko komunisti deloma že delujejo v novih organizacijskih oblikah. Ustanovne konference krajevnih organizacij so že bile, medtem ko bo treba po konferenci predvsem aktivirati komisije, ki jih bo usta¬ novila občinska konferenca ter iz¬ volila stalne člane komisij. Da bi v komisijah delovalo kar največ zainteresiranih članov ZK, je ob¬ činski komite poslal vsem članom ZK vprašalne liste, da se člani opredelijo, na katerem področju dela želijo delovati. Poleg tega bo konferenca izvolila svoj izvršilni organ — občinski komite. Glavno pozornost pa bo konfe¬ renca posvetila izvajanju gospo¬ darske in družbene reforme ter nalogam komunistov ob tem-. Iz¬ hodišče za razpravo za vse komu¬ niste so teze o idejno-političnih problemih pri izvajanju reforme, ki jih je pripravila komisija za družbeno - ekonomske odnose in ekonomsko politiko pri CK ZKS. Vprašanja in probleme, ki so v te¬ zah nakazani, pa mora občinska konferenca ZK konkretizirati za razmere v naši občini. Gradivo o izvajanju reforme v podjetjih na¬ še občine ter sploh o problemih, ki se s tem v zvezi pojavljajo v občini pa pripravlja komisija za usmerja delovanje članov in orga¬ nizacij ZK, organizira razne obli¬ ke dela itd. Zaradi take vloge in delovnega pomena občinske kon¬ ference se spremeni tudi vloga občinskega komiteja, ki postaja s tem le izvršilni, operativni organ občinske konference. Posebno novost predstavljajo komisije, ki jih ustanavlja občin¬ ska konferenca za posamezna po¬ dročja dela. Pri naši konferenci bodo tele stalne komisije: komisi¬ ja za organizacijska in kadrovska vprašanja, komisija za družbeno¬ ekonomske odnose in ekonomsko politiko, komisija za idejno-poli- tična vprašanja, komisija za raz¬ voj samoupravljanja in komisija za mednarodna ekonomska in po¬ litična vprašanja ter mednarodno delavsko gibanje. Novo pri teh ko¬ misijah je, da konferenca izvoli določeno število članov komisije, ki tvorijo le jedro komisije, sicer pa je komisija bolj »raztegljiva« in v raznih oblikah (razna posve¬ tovanja občasne delavske skupine itd.) vključuje v svoje delo še druge člane, zainteresirane za to področje dela. S tem postajajo ko¬ misije ena glavnih oblik aktivno¬ sti in delovanja članstva ZK, ki vključujejo člane po interesnih področjih. Poleg tega obstajajo še druge oblike in metode dela ZK. Tako se v delovnih organizacjiah, kjer so bile do sedaj osnovane organi¬ zacije ZK, za obravnavanje pro¬ blemov svoje delovne organizaci¬ je ustanavljajo aktivi ZK, v več¬ jih delovnih organizacijah stalni (Brest, Kovinoplastika, Gaber, Škocjan, KZ, Gradišče, GO Cerk¬ nica), drugod pa občasni. Bistveno pri tem pa je, da ZK uresničuje svojo družbeno vlogo z idejno političnim delovanjem svo¬ jih članov, ne pa s kakšnim admi¬ nistrativnim vmešavanjem in po¬ dobno, da torej vsak član ZK de¬ luje v drugih družbeno-političnih organizacijah, društvih, samo¬ upravnih organih itd. in se tu z argumenti svojih oz. stališč ZK bori za razreševanje družbenih protislovij in za krepitev sociali¬ stičnih družbenih odnosov. Jože Frank družbeno-ekonomske odnose pri našem občinskem komiteju. Omenimo naj nekatera glavna vprašanja in probleme. Med prvi¬ mi je, kako povečati produktiv¬ nost ter zagotoviti, da osebni do¬ hodki ne bodo hitreje naraščali od produktivnosti, kar kažejo neka¬ tere tendence tudi v naši občini. Ob tem je treba pospešiti moder¬ nizacijo ter integracijo gospodar¬ stva, kar je glavna naloga reforme v sedanji fazi. Temeljito je treba proučiti problem nezaposlenosti, ki jo ugotavljamo tudi pri nas, vtem ko v nekaterih dejavnostih manjka delovna sila, npr. v kme¬ tijstvu, obrti, predvsem storitveni itd. Ugotoviti je tudi treba ali sta izenačena v pogojih gospodarjenja družbeni in privatni sektor (zlasti glede obrti — kdo ima večje da¬ jatve). Poleg teh se pojavlja še vrsta drugih vprašanj, npr. ali oblike samoupravljanja ustrezajo njegovi vsebini, ali je delitev dohodka med gospodarsko in negospodar¬ sko sfero ustrezna ali ne, vpraša¬ nje kadrovske politike v naši ob¬ čini itd. Nekatera vprašanja so tu tako kompleksna in pomembna, da jih bo morala občinska kon¬ ferenca ZK obravnavati na pri¬ hodnjih zasedanjih. Posebej bo moral občinska kon¬ ferenca obravnavati tudi proble¬ me mladine ter vstopanje mladih v ZK, saj je tu zadnje čase opazna precejšnja stagnacija . Jože Frank Ta mesec se je k cerkniškemu gradbenemu podjetju »Gradišče« pripojilo gradbeno podjetje iz Lo¬ gatca. Člani obeh delovnih skup¬ nosti so se za tovrstno združitev odločili zaradi tega, ker menijo, da bodo v večjem kolektivu mno¬ go laže premagovali reformne te¬ žave. Predvsem računajo, da se bo izboljšala organizacija dela in da bodo nastale boljše možnosti izkoriščanja obstoječih kapacitet. V letošnjem prvem polletju se je celotni dohodek v »Gradišču« povečal za 50 %, v gradbenem podjetju Logatec pa tudi čez 20 %. K tako povečani realizaciji je predvsem pripomogla gradnja sta¬ novanj za prodajo. Gradbinci so se prilagodili okusu in potrebam potrošnikov po stanovanjih in zahtevah domačega tržišča. Raču¬ najo, da bodo v prihodnjem letu napravili že za blizu milijardo sta¬ rih dinarjev gradbenih del. Priprave za občinsko konferenco ZK Stran 4 GLAS NOTRANJSKE Št. 6 — 13. oktobra 1967 Prvi samostojni koraki naših malčkov Končno otroško igrišče Že pred tremi leti je svet Kra¬ jevne skupnosti obravnaval gra¬ ditev otroškega igrišča. Predlog je bil, da bi gradili otroško igri¬ šče na Taboru pod obstoječimi bloki. Ta prostor se postopoma zasipa ter zaradi tega po predpi¬ sih ni mogoče graditi stavb vsaj 20 let, dokler se sipina ne usede. Predlog je bil na seji sveta Krajevne skupnosti sprejet, a za¬ radi še ne izdelanega urbanistič¬ nega načrta ni SoB Cerknica da¬ la dovoljenje, da bi se začelo z ureditvijo prostora. Letos spomladi pa je bil spre¬ jet urbanistični načrt. Svet Kra¬ jevne skupnosti je zaprosil sindi¬ kalne podružnice pri vseh podjet¬ jih in ustanovah za pomoč ter so¬ delovanje. Sindikalna podružnica tovarne Brest, iverk, in žage so obljubile, da bodo izdelale nekaj igral brezplačno, a druge, da bo¬ do pomagale s prostovoljnim de¬ lom in podobno. Sindikalne po¬ družnice Bresta so v polni meri izpolnile obvezo, druge pa ne. Gradbeno podjetje »Gradišče« je izdelalo peskovnik, Vodna skupnost Cerknica pa vodno na¬ peljavo. Center obrti je obljubil, da bo po končanem delu prebar¬ val vsa igrala. Prispeval je tudi s prostovoljnim delom. Gozdno go¬ spodarstvo, obrat Cerknica, je prispeval sadike za ureditev na¬ sada, a Krajevna skupnost Cerk¬ nica je dala delavca Intiharja in Medena, ki res pridno urejata poti, ograjo, zasajata drevje, po¬ stavljata klopi in podobno. Tudi učenci osnovne šole v Cerknici so pomagali pri začetnih delih. Razgovor s Dušanom Zagorjanom tajnikom Krajevne skupnosti Cerknica v Cerknici Krajevna skupnost je imela do¬ slej že veliko stroškov s planira¬ njem, ograjo, klopmi ipd., a nima dovolj sredstev, da bi dokončno uredila igrišče, kot je zamišljeno. Potrebno je xe precej sredstev za nasaditev žive meje okrog igrišča, postavitev še nekaj klopi, igral ipd. V kratkem se bo začela, zlasti pri starših otrok, ki obiskujejo igrišče, nabiralna akcija za pri¬ spevek za nadaljnjo ureditev igrišča, kar upamo, da bodo pri¬ spevali po svojih zmogljivostih. Prostor za igrišče je res primer¬ no izbran, ker je v centru Cerk¬ nice ter varen, da se ni bati, da bi kakega otroka povozil kak av¬ to. Res je, da se dolina še zasipa, a druge rešitve ni, ker bi sicer prostor ostal neizkoriščen ter bi bil pogled nanj, zlasti za tujce, dosti bolj žalosten, kot je sedaj, ko je igrišče že delno zgrajeno. Ko bo dolina zasuta ter ves prostor izravnan, bo stal na tem mestu park z otroškim igriščem, ki bo v ponos vsem Cerkljanom. Tovariš Zagorjan je tajnik KS Cerknica že od same ustanovitve, to je približno šest let. Sicer je upokojenec, prej je bil zaposlen pri železnici, kjer si je nabral zelo veliko organizacijskih izkušenj. Delo na krajevni skupnosti opravlja z veseljem in z veliko požrtvovalnostjo. Poln je raznih idej za reševanje problematike krajevne skupnosti. Veliko nje¬ govih idej pa je tudi realiziranih. Tovariš Zagorjan je še vedno poln mladostnega poleta in vedno ak¬ tiven in deloven. Krajevna skupnost Cerknica do¬ bi letno iz proračuna le do 500 000 starih dinarjev. Za vse drugo pa mora sama poiskati vire financi¬ ranja. VPRAŠANJE: V katero dejav¬ nost se je predvsem usmerila cerkniška KS? ODGOVOR: Krajevna skupnost Cerknica je poskušala reševati in reševala veliko problemov, ki za¬ devajo ohčane ali družbeno skup¬ nost na območju cerkniške regije. Pri svojem delovanju je imela predvsem vodilo, da Cerknica iz vasi postane mestno naselje. Zato se je angažirala v to, da se olepša okolje, ki je še dokaj neurejeno. Konkretno pri tem je opravila ne¬ kaj pomembnih nalog, ki si jih je zadala. Uredila je tržnico v Cerk¬ nici, olepšala je okolico pri mostu z nasadi, uredila okolico pri mu- da je bil premalo pripravljen. Ob¬ čani so zahtevali na zborih voliv¬ cev, da se prouče tri variante. Na referendum pa smo šli z varianto, ki ni bila dovolj proučena. — Znano je, da sta mrliška ve¬ žica in otroško igrišče vaša ideja. S čim utemeljujete to potrebo po stalnejSa OJEZERITEV CERKNIŠKEGA JEZERA POSTAJA STVARNOST Na gradbišču v Cerkniškem je- jeru, kjer bo stala zapornica, je izkopanih že čez 2000 m 3 kamna. Kljub slabim vremenskih razme¬ ram so dela lepo napredovala, vendar je zadnje deževje gradnjo ustavilo. V gradbeni jami se je po¬ javila voda. Gradbeni odbor je mnenja, da se v teh razmerah de¬ la ne nadaljujejo, ampak bi poča¬ kali boljših pogojev. MLADINCI! Če ste z uspehom končali 8 raz¬ redov osnovne šole, pa vas veseli izučiti se za zidarja, tesarja, ali druge gradbeniške poklice, zgla¬ site se na Splošnem gradbenem podjetju »Gradbišče« v Cerknici, na Cesti IV. maja 80. To podjetje bo v letošnjem letu sprejelo v uk večje število vajen¬ cev za izučitev naštetih poklicev. Ob zglasitvi boste natančneje se¬ znanjeni s pogoji šolanja, ki se iz¬ vaja preko praktičnega in teore¬ tičnega osvajanja potrebnega zna¬ nja. Vse morebitne informacije lah¬ ko predhodno prejmete po telefo¬ nu na številko 790-04 Cerknica. mrliški vežici in otroškem igri¬ šču? — Ureditev pokopališča in s tem mrliške vežice je nujna. Za mrliško vežico je imela Krajevna skupnost Cerknica velike izdatke. Pri tem bo potrebno prostor pred mrliško vežico še urediti in ogra¬ diti, s tem bo dajal prostor veliko lepši estetski izgled. Težimo za tem, da bi dobili videz ljubljanskih Žal v malem. Pripominjam, da bo urejena tudi mrtvašnica z vso po¬ trebno opremo. Otroško igrišče je napravljeno na nasipini, to je na terenu, kjer še ne sme najmanj dvajset let nič graditi (zidati). Na tem terenu na Taboru se še vedno nasipa, ko se bo vse nasulo, bo pridobljena do¬ kaj večja površina, zeju Frana Gerbiča, sedaj dela za ureditev mrliške vežice in otro¬ škega igrišča v Cerknici. — Ali imate težave pri izvaja¬ nju in reševanju navedene proble¬ matike? — Težave so predvsem v tem, da občani oziroma prebivalci na območju Cerknice nimajo poseb¬ nega čuta za ureditev okolice in to celo ne pred stojimi domovi. — Katere so po vašem naj¬ manjše naloge krajevne skupnosti, ki bi jih morala reševati. — Predstoječe nove naloge, ki bi se jih morala lotiti, so: 9 ureditev peš poti do osnov¬ ne šole, 9 odvoz smeti in fekalij, 9 pozimi pluženje stranskih poti, 9 materialno pomoč raznim društvom in pomoč pri raznih pri- ditvah. SAP Ljubljana gradi v Cerkni¬ ci zadaj za Občinsko skupščino, kjer bo v bodoče tekel avtobusni promet, novo moderno avtobusno postajo. V zgradbi bo velika ča- Nadalj. s 2. strani želi ne bi bile enkrat enotne cene hlodovine in drugih gozdnih asor¬ timentov? Nekateri govorijo, češ cene za hlodovino so zamrznjene zaradi tako imenovane stabilizaci¬ je. Za druge artikle to menda ne drži, saj se je cement za 30 % po¬ dražil od leta 1966. Cene cement¬ nih izdelkov pa so za 20% višje od preteklega leta. Če govorimo o sprostitvi cen, potem naj se to ta¬ ko uredi, da bo zasebnik brez iz¬ rednih davčnih bremen oddajal svoj les tja, kjer bo več dobil. Ka¬ kor hitro pa bi bile enotno usta¬ ljene cene gozdnih sortimentov, bi pa vsak hlodovino oddajal naj¬ bližjemu obratu. Zdi se mi, da bivši delavski svet pri Gozdnem gospodarstvu Po- 9 ureditev glede vodovoda. Referendum v Cerknici ni uspel, za kar menim, da je krivda v tem, Ta prostor je najprimernejši kraj za zadrževanje otrok. Prvič zato, ker je v centru Cerknice, in drugič zato, ker je dovolj oddaljen od glavne ceste in tudi zato, ker teren za kaj drugega ni primeren. Da je bilo otroško igrišče v Cerknici res potrebno, vidimo že sedaj, saj se na njem zadržuje mnogo otrok iz vse Cerknice in okolice, čeravno še ni dokončno urejeno. Na igrišču je več naprav, ki jih otroci uporabljajo, in to: vrtiljak, veliki in mali, gugalnica, peskov¬ nik, koš za košarko, več klopi z etonskimi podstavki, napeljan je cevovod za stalno vodo. Na celem prostoru je že zasajen raznovrstni nasad. Pri ureditvi igrišča je sodelova¬ lo tudi podjetje, npr. Brest je iz¬ delal naprave, Center obrti pa bo te naprave prepleskal. V bodoče pa bo potreben stalni nadzor, da ne bi otroci uničevali naprav in nasadov. Zlasti za vzdr¬ ževanje nasadov bi lahko prispe¬ vala kmetijska zadruga z enim strokovnjakom, ki bi vodil stalno skrb za nasade. V kratkem pa misli Krajevna skupnost pristopiti k zbiranju pri¬ spevka — samoprispevka zlasti staršev, katerih otroci koristijo igrišče, pa tudi drugih prebivalcev, na katere tudi apeliramo, da bi dali svoje predloge za ureditev igrišča. Otroško igrišče bo v per¬ spektivi služilo za odmor in rekre¬ acijo tudi odraslih, ki se bodo v zelenem parku lahko prav prijetno počutili. kalnica, turistični urad, prometna pisarna in restavracija. Pred po¬ stajo pa bodo napravljeni avto¬ busni peroni. Celotna investicija bo veljala okrog 90 milijonov sta¬ rih dinarjev. SGP »Gradišče«, ki objekt gradi, pa bi z deli končalo do 15. junija prihodnjega leta. stojna ni bil najbolj posrečeno izbran in izvoljen. Nekateri so vso svojo dobo na zasedanjih mol¬ čali. Zopet drugi so se oglašali le takrat, če so zagovarjali svoje osebne interese ali pa zagovarjali svoje nedisciplinirane sotovariše. Leta 1966 je bilo na tem pod¬ ročju zaradi boleznin izgubljenih 16.240 dni, kar pomeni, da je bilo 55 delavcev vsak dan bolanih. Iz preteklosti in prakse nam je zna¬ no, da so bila redka obolenja pri gozdnih delavcih. Ker je gozdar¬ sko delo sezonskega pomena je bi¬ lo pred kratkim na zasedanju sprejeto 40 ur dela na teden. Do leta 1940 smo poznali 84 do 90 ur dela tedensko, v gozdu (akordi). Seveda prenekateri mladi gozdni delavec ne ve da smo mu v zad¬ nji vojni oziroma v revoluciji pri- S tovarišem Zagorjanom sva se pogovarjala tudi o več drugih pri¬ zadevanjih krajevne skupnosti, o čemer bi še mnogo lahko napisali. Vendar pa že navedene ugotovitve pričajo, da si Krajevna skupnost Cerknica prizadeva, kako bi na najbolj učinkovit način prispevala kar največ k izboljšanju družbe¬ nega standarda občanov na ob¬ močju Krajevne skupnosti Cerk¬ nica. Milan Strle ' Prvič v povojnih letih se je ene¬ mu izmed cerkniških igralcev športne loterije nasmehnila sreča. Gagula Franjo, član kolektiva Brest je čez noč postal mali mili¬ jonar, kot so ga nazvali njegovi ožji prijatelji: V pogovoru je tovariš Franjo dejal, da mu bo zlahka pridobljen milijonček zelo prav prišel pri na¬ daljnji graditvi hiše, ki jo dela v Cerknici. Za ostale igralce te loterije je bila osuplost tem večja, ker dobit¬ nik ne igra dolgo, pa tudi posebni specialist za nogomet ni, kot je sam povedal. * * * Stanovalci bloka nad blagovnico v Cerknici se opravičeno pritožu¬ jejo nad posameznimi obiskovalci kinopredstav, ker za blokom par¬ kirajo motorje in kolesa in je v poznih nočnih urah večkrat pravi ropot. Da bi bila nadloga še večja, so med njimi tudi taki, ki z malo potrebo »odišavljajo« zidove in okolišne dvoriščne prostore. Hišni svet je že povzel potrebne ukrepe in naročil posebno ograjo z vrati. Zataknilo se je baje pri izdaji dovoljenja od odgovornih organov, češ da ograja in vrata niso potrebna. Stanovalci mislijo drugače, kai je popolnoma razumljivo, saj je dvorišče edini prostor, kjer se lah- borili to, da v neprimerno boljših pogojih dela in živi, kakor do' 1940. leta. 40-urni delavnik, men¬ ze, določene količine drv zastonj, higienska, stanovanja v gozdu, oskrba z vodo prevoz na delovi¬ šča, dopusti, itd. Gozdno gospodarstvo Postojna bo moralo posvetiti letos večjo po¬ zornost in skrb ureditvi gozdnih cest in poti v zasebnem področju gozdarstva. V državnem (družbe¬ nem) so tako že urejena in dobro oskrbovana že vrsto let. Naivno je govoriti o intenzivnem gospodar¬ jenju z gozdovi, dokler niso ure¬ jene gozdne ceste in poti. Tudi urejanju gozdov bi bilo treba dati večji poudarek. Bivši poslanec in član DS pri Gozdnem gospodarstvu Postojna Matevž Hace Priporočamo občanom, da pod¬ prejo to akcijo, da vozijo ves od¬ padni material v dolino ter ga ne puščajo na vrhu pobočja, ker ima Krajevna skupnost s tem le ne¬ potrebno delo in stroške za pla¬ niranje terena. Starše otrok pa naprošamo, da naj jih poduče, da je igrišče na¬ menjeno njim, ter da naj pazijo na igrala, nasade in podobno. Dušan Zagorjan ko otroci igrajo in mora kot tak biti primerno čist. * * * Prenovljena cesta, narisane smernice in urejen park pred bre¬ stovimi bloki daje res lep videz temu delu Cerknice. Toda bližnji stanovalci menijo, da bi se morda še kje našla kakš¬ na skrita finančna sredstva za ureditev hiš, ki stoje nasproti ce¬ ste, ker bi le takrat bila podoba res popolna. Res je. Sedanji videz je pravo ogledalo osebnosti in daljše pre¬ teklosti. * ie * Napad Izrela na Arabske dežele je povzročil pravi preplah med posamezniki, ki imajo nekaj več ficka in imajo radi polne kašče. V prvih dneh je bilo pravo oble¬ ganje trgovin z živili in na dom v skrite luknje so kar romale polne vreče. Po pripovedovanju trgovcev, ki so od tega imeli največ koristi, je šel najbolj v promet sladkor. Po¬ samezniki so si ga preskrbeli kar po par vreč. Pa naj še kdo reče, da naši Notranjci niso sladki ljudje. * * * »En mal po cestici, en mal po grabici,« je baje zadnjič pel voz¬ nik SAP-ovega avtobusa, ki vozi na progi Ljubljana—Gerovo in se vmes hudoval na cestarje in ne vem še na koga, ker je med Lo¬ gatcem in Rakekom toliko 'lukenj, da jih ne bi noben elektronski stroj preštel. Pripomba je umestna. Luknje so res obupne in vožnja čez 30 km na uro je tvegana za potnike, če hočejo ostati na svojih sedežih. * * * V mesecu aprilu je bila razstava cvetja v Trstu, v juniju so podob¬ no prireditev organizirali v Zagre¬ bu, hudomušneši pa pravijo, da jo bomo baje imeli tudi v Cerknici. Namig so verjetno dobili od sta¬ novalcev samskega doma, ki prid¬ no odlagajo raznovrstne cvetke (čitaj smeti) na prostor ob Cerk- niščici, ki je bil dolga leta prime¬ ren prostor za popoldanski in ne¬ deljski počitek v hladu ter naša dolgo opevana tržnica, na kateri je zaradi navožene hlodovine če¬ dalje manj prostora. Slišal, videl in nič hudega ne misleč napisal Bošt NOVA AVTOBUSNA POSTAJA V CURKNICI Vprašanje notranjskega gospodarstva Krafke novice brez naslova St. 6 — 18. oktobra 1967 GLAS NOTRANJSKE Stran 5 Za občinski praznik čestitajo Občinska skupščina, Občinski komite ZKS, Občinski odbor SZDL Občinski sindikalni svet, Občinski komite ZMS, Občinski odbor ZB NOB Občinski odbor RK LESNO INDUSTRIJSKI KO M B I N AT c m. m k in i c /\ JUGOSLAVIJA s svojimi obrati izdeluje vse vrste pohištva in opreme, kvalitetne ivernate plošče, razrez lesa „ JELK A” Begunje Proizvaja žagan les, ladijski pod, zaboje, opremlja samopostrežne trgovine, gostinske in trgovske lokale V Čestita vsem Kolektiv trgovsko-gostinskega podjetja »ŠKOCJAN” Rakek Splošno gradbeno podjetje GRADIŠČE Solidno izdeluje visoke in nizke gradnje CERKNICA cementne izdelke. V letošnjem letu gradi stanovanja za trg. Gospodari s stanovanj¬ skimi hišami v občini in vdržuje ceste IV. reda. Ima trgovino z gradbenim materialom v Cerknici in Logatcu. »G A B E R« Lesna industrija Stari trg Izdelovanje moderne kuhinjske opreme KOVINOSERVIS UNEC Kmetijska zadruga Cerknica s svojimi enotami Čestita U <&u*tsUe*nu 'pcaoMku Enote: Marof, Markovec, Nova vas, sodelova¬ nje Mlin - Pekarija in destilarna Elektrožaga Nova vas izdeluje gradbene polizdelke, izolit in novolit izolacijske plošče in razrez lesa Čestita vsem občanom za občinski praz¬ nik, se priporoča za cenjeni obisk v prodajalnah in gostinskih obratih Zdravstveni dom in Lekarna Cerknica čestitata za občinski praznik vsem občanom Cerkniške in Loške doline »JELEN« Snežnik Zavod za gojitev živali Lovni turizem Kovinoplastika Lož izdelovanje kovinske galan¬ terije, izdelkov iz plastičnih mas, litih in elektro predme¬ tov vr Čistila v$e*n frzUatdfon, p6stwwn padnu{e*n Ut i/setn 6&caH*Glas Notranjske«, Obč. odbor SZDL Cerkni¬ ca - Žiro račun: NB Rakek, 5051-678-108 - Letna naročnina je 6 N din (600 S din), posamezni izvod 50 par (50 S din) - Za tujino 1 USA $ - Tiska tiskarna Učnih delavnic Zavoda za slušno in govorne prizadete v Ljubljani lc Sterle