Psiholo.ka obzorja / Horizons of Psychology, 10, 1, 113-116 (2001)H © Dru.tvo psihologov Slovenije 2001, ISSN 1318-187HPoroeilo o konferenciH 10. evropska konferenca o osebnosti v Krakovu4na Poljskem, 16.-20. julij 20004 GREGOR SOEAN* Heijmans Instituut, Rijksuniversiteit Groningen, NizozemskaH 10th European Conference on Personality in Krakow,4Poland, July 16-20 20004 GREGOR SOEAN Heijmans Instituut, Rijksuniversiteit Groningen, the NetherlandsH V Krakovu je med 16. in 20. julijem potekala 10. evropska konferenca o osebnostiTo konferenco vsaki dve leti organizira Evropsko zdru.enje za psihologijo osebnostiy(EAPP), na njej pa je obieajno zastopan precej .irok krog tematik, od merjenjaysposobnosti do zdravstvene psihologije. Poleg tega se jih tradicionalno udele.ujejoytudi psihologi z drugih celin, zlasti Amerieani. Tako so te konference zanimive tudiyza tiste, ki se prvenstveno ne pri.tevajo k diferencialnim psihologom. Krakovskiykonferenci je dajalo .e poseben ear to, da je veeinoma potekala v romantienem okoljuystare Jagiellonske univerze, na katere poltisoeletno tradicijo so prebivalci Krakovayupravieeno ponosni O poljski psihologiji pri nas ne vemo zelo veliko. Kar zadeva podroejeyosebnosti, je nanj izredno velik peeat udaril Jan Strelau, saj je veeina pomembnej.ihypoljskih osebnostnih psihologov njegovih ueencev. Glede na to, da je Strelau (polegyGraya) najpomembnej.i nadaljevalec pavlovskega razmi.ljanja o osebnosti, je zaypoljsko psihologijo osebnosti znaeilen moean biologistieen in redukcionistieen peeatyter poudarek na raziskovanju strukture osebnosti Teme, ki jih je pokrivala konferenca, bi lahko razporedili v naslednjih petyskupin Kot vedno, so bili zlasti obilno zastopani prispevki s podroeja strukture, razvojayin stabilnosti osebnosti. Tu ni bilo te.ko dobiti vtisa, da je model Velikih pet vyEvropi povsem nadvladal tekmece. Eysenckov model PEN je sicer .e prisoten, vendary *Naslov / address: asist. mag. Gregor Soean, Heijmans Instituut, Rijksuniversiteit Groningen, Grote KruisstraatH2/1, 9712 TS Groningen, The Netherlands, e-mail: g.socan@ppsw.rug.nlH 114G. SoeanH predvsem po zaslugi priljubljenosti Eysenckovih vpra.alnikov, prav tako pa zlastiyPoljaki .e gojijo tradicijo pavlovskega pojmovanja strukture osebnosti. Na Cattellovymodel 16PF se je skliceval le hongkon.ki udele.enec... V splo.nem je model Velikihypet postal nekak.en neuradni standard za opis osebnosti. O optimalnosti tega modelayimamo seveda lahko razliena mnenja, sploh glede na njegovo precej.njo ateoretienost,ykljub temu pa je njegova prevlada v Evropi dejstvo, ki se ga je koristno zavedatiNajbolj .ivahna raziskovalna usmeritev na tem podroeju je .e vedno izdelavaytaksonomij pridevnikov za posamezne jezike. Med drugimi so na tem podroeju zeloydejavni tudi na.i hrva.ki sosedje in morda ne bi bilo napak poeasi zaeeti razmi.ljatiyo izdelavi slovenske taksonomije. Seveda pa bi bil to za na.e razmere in navadeyizjemno velik projekt, ki bi zahteval usklajeno sodelovanje strokovanjakov zaypsihologijo osebnosti, psihometrikov in jezikoslovcev Naslednja veeja tematska skupina je zdru.evala prispevke s podroejaykognitivnih procesov in sposobnosti. Morda najbolj opazna podskupina so biliyprispevki veeinoma poljskih udele.encev, ki so se ukvarjali z odnosom medykognitivnimi procesi ter budnostjo in ostalimi lastnostmi .ivenega sistema. Sicer payje bila tematika sposobnosti opazno bornej.a kot na prej.njih konferencah. Razlogyza to je br.kone dejstvo, da se je krog raziskovalcev, ki se navezuje zlasti na revijoyIntelligence, odloeil organizirati svoja znanstvena sreeanja, ki bodo posveeenayizljueno inteligentnosti oz. umskim sposobnostim Manj.a, dokaj opazna in specifiena skupina prispevkov se je ukvarjala zybiopsihologijo osebnosti. Zlasti prodorne se zdijo raziskave genetskih osnovyosebnostnih lastnosti. Na tem podroeju se je v zadnjih letih zgodil tudi zanimivypreskok v metodologiji, ki bo prav gotovo razveselil pri nas dokaj .tevilne ljubiteljeystrukturnega modeliranja. Le redke raziskave namree .e temeljijo na enostavnihykoeficientih heritabilnosti, sicer pa raziskovalci veeinoma posegajo po modificiraniykonfirmatorni faktorski analizi, pri kateri z ustreznimi omejitvami parametrov lahkoymodeliramo dele. dedne variance in variance okolja V eetrto skupino bi lahko postavili prispevke, ki so se osredotoeali na procese,yki vplivajo na osebnost, zlasti eustva in motivacijo, sem pa bi lahko uvrstili tudiyraziskave, ki so izhajale iz socio-kognitivnega ali psihodinamskega vidika Koneno je bilo na konferenci prisotnih tudi precej aplikativnih prispevkovNajvee jih je bilo s podroeja zdravstvene psihologije, poleg nje pa so bile zastopaney .e problematika dela, prostega easa, predsodkov, vrednot in ekonomske psihologije Kot obieajno, smo tudi tokrat z zanimanjem prieakovali vabljena predavanja,ysaj so bili predavatelji zveneea imena iz Evrope in Severne Amerike. .e prvoypredavanje pa je med obeinstvom pustilo zelo razliene obeutke. Robert McCrae,yeden najvidnej.ih raziskovalcev modela Velikih pet, si je namree za naslov svojegaypredavanja izbral .Fizika in kemija osebnosti.. Bolj biologistieno naravnaniyudele.enci so se .e veselili, da bodo izvedeli kaj novega o bazienih procesih, kiyvplivajo na osebnost. Vendar pa se je hitro izkazalo, da je McCrae vzel obe bazieniyvedi le za metafori dveh pristopov v psihologiji osebnosti. .Fiziki. se nagibajo ky Poroeilo o konferenciH1154 eimveeji enostavnosti in parsimonienosti svojih modelov, .kemike. pa zanima boljycelostnost in natanenost opisa strukture in delovanja osebnosti. Po McCraeju je tipieenyprimer .fizikalnega. pristopa model Velikih pet, primer .kemije v psihologiji. pa biylahko bila Cattellov model osebnosti, .e bolj pa Guilfordov model inteligentnostiOcene McCraejevega izvajanja so bile zelo vsaksebi. Nekako polovica udele.encevyje bila navdu.ena nad (tipieno ameri.ko) zabavnim in poslu.ljivim predavanjem, kiyje resnici na ljubo kazalo tudi na predavateljevo razgledanost po sodobni psihologijiyosebnosti. Mnogi poslu.alci pa s(m)o bili nezadovoljni s .e enim metaforienim opisomyosebnosti. Po eni strani bi se tudi zelo povr.en poznavalec fizike in kemije le te.koystrinjal z izhodi.eem, da se fizika in kemija razlikujeta predvsem v kompleksnostiysvojih modelov. Predvsem pa so po mojem mnenju na tej stopnji razvoja psihologijeyosebnosti (in mejnih fiziolo.kih, biokemienih in drugih ved) tako grobe metaforeyprej korak nazaj proti easom, ko so bila v psihologiji osebnosti bolj ali manj vsayspoznanja .e bolj pribli.ne narave in po natanenosti niso zaostajala od metafor. Pravypri modelu Velikih pet, katerega pomemben promotor je ravno McCrae, postajaynezadostna raziskanost njegovih biolo.kih vidikov vedno bolj moteea Razoearani biologisti so kljub temu pozneje le pri.li na svoj raeun, najprej sypredavanjem gostitelja Jana Strelaua, ki je povzel dosedanje izsledke o vlogi budnostiyv raziskovanju temperamenta. Za slovenskega poslu.alca tu morda ni bilo zelo velikoynovega, saj smo pri nas razmeroma dobro seznanjeni s konstruktom budnosti,ydasiravno morda bolj z Eysenckovskega vidika, poleg tega pa trenutno poteka tudiypriredba Strelauovega vpra.alnika temperamenta VTP (Bucik, 2000). Nasprotno payje Nizozemec J. Hettema predstavil povsem nov poskus opredelitve struktureyosebnosti. V nasprotju s klasienim pristopom »od zgoraj navzdol«, ki temelji nayanalizi samoocen, vpra.alnikov in podobnega gradiva, predlaga Hettema pristop »odyspodaj navzgor« (bottom-up), ki temelji na analizi elementarnih komponent vedenjayin psihofiziolo.kih meritev. V nasprotju s klasienim pristopom, ki izhaja iz celostnihyvidikov vedenja in jih sku.a nato povezati z biolo.kimi znaeilnostmi in procesi,ysku.a redukcionistieni pristop »od spodaj navzgor« sestavljati majhne ko.eke vzorcevyvedenja v veejo celoto. Hettema je predstavil nekatere zaeetne poskuse strukturiranjaypsihofiziolo.kih mer, ki ka.ejo na obstoj treh .irokih dimenzij: budnosti, truda oz. prizadevanja in aktivacije. Seveda ima tudi ta pristop svoje omejitve . nekatereyosebnostne znaeilnosti so br.kone le prevee integrirane, da bi jih lahko zadovoljivoyzajeli z redukcionistienim pristopom. Vsekakor pa bi bil veeji poudarek nayelementarnih procesih dobrodo.la obogatitev proueevanja strukture osebnosti, takoykot je raziskovanje reakcijskih easov v zadnjih dveh desetletjih pomembno prispevaloyk razumevanju umskih sposobnosti. Mnogi modeli osebnosti, kot npr. .e omenjeniymodel Velikih pet, namree le prevee ostajajo na molarni opisni ravni, kar jimyprepreeuje, da bi se iz modelov razvili v zrele znanstvene teorije Med preostalimi prispevki je bil morda .e zlasti aktualen referatymnogostranskega .kotskega raziskovalca stresa in psihofiziolo.kih procesov GerryjayMatthewsa. Matthews je nataneno analiziral nekaj najbolj priljubljenih mer t.i 1164G. SoeanH eustvene inteligentnosti. Njegovi zakljueki pa niso bili spodbudni za ljubitelje teynove sposobnosti, saj merski instrumenti bolehajo za vsaj eno od dveh hudihypomanjkljivosti. Za nekatere so neodvisne raziskave pokazale, da ka.ejo povsemynezadostne merske lastnosti, torej da niso dovolj zanesljivi, .e zlasti pa ne veljavniPo drugi strani pa nekatere mere eustvene inteligentnosti sicer ka.ejo primernoyzanesljivost in napovedno veljavnost, vendar imajo neprimerno diskriminativnoyveljavnost. Nataneneje, ti instrumenti dejansko merijo skupek .e dolgo znanihyosebnostnih lastnosti, kot so anksioznost, osebnostna evrstost in frustracijskaytoleranca. Raziskovalci, ki jih zanimajo nekognitivne sposobnosti, bodo torej imeliy .e veliko dela z opredelitvijo svojih konstruktov. Sicer pa na ugled konstrukta eustveneyinteligentnosti med evropskimi osebnostnimi psihologi na nek naein ka.e tudi dejstvo,yda je bil poleg Matthewsovega samo .e en prispevek posveeen tej domnevniysposobnosti Kaj bi lahko na osnovi dogajanja na konferenci prerokovali o prihodnjemyrazvoju evropske psihologije osebnosti? Ob »osamosvajanju« raziskovalcevysposobnosti bodo EAPP in njene prihodnje konference najbr. bolj usmerjene vypsihologijo osebnosti v o.jem smislu (brez sposobnosti). Najbolj plodovita smer boynajbr. .e nekaj easa opisovanje strukture osebnosti in izdelava instrumentov za njenoymerjenje. Na drugi strani pa se zdi, da postaja psihologija osebnosti vedno boljyaplikativno naravnana in br.kone smemo prieakovati veeje povezovanje tudi zyuporabnimi panogami, zlasti s klinieno psihologijo Literatura4 Bucik, V. (2000). Naeela priredbe psiholo.kih testov iz drugih jezikovnih in kulturnihy okolij: primer vpra.alnika VTP [Principles of the cross-cultural adaptation of any inventory: The case of the Pavlovian Temperament Survey]. Psiholo.ka obzorja, 9H (3), 67-78 Prispelo/Received: 22. 12. 200a