Zveze Svobodnih Sindikatov J Slovenije Ovira za EU so prenizke plače Bojan Kramar, sekretar Kraško-notranjske organizacije ZSSS, ugotavlja, da so plače naših delavcev po kolektivnih pogodbah tako nizke, da bodo ovirale naš vstop v Evropsko unijo. Več o tem, kakšne so razmere, v katerih živijo delavci ob meji Z Italijo, na strani 3 Zaposleni v trgovini lahko od September je čas iger. V No-svojih delodajalcev zahtevajo, naj vi Gorici je tekmovalo kar 260 Pri vodenju plačne politike upo- članov sindikata zdravstva in števajo tudi dve novi prilogi ko- socialnega skrbstva, pomerili lektivne pogodbe za trgovce. s0 se tudi v nogometu. Objavljamo ju na straneh 10 in 11 ^cč na strani /2 Meč nad vlado Izključitve iz SKEI Kot nam je povedal Albert Vodovnik, je izvršni odbor SKEI zaradi grobih kršitev statuta, zlorabe pooblastil in delovanja v nasprotju z interesi SKEI iz članstva tega sindikata izključil Janeza Jakšo, Srečka Žurgo, Marijo Grubar in Slavko Pangeršič. Ker je izključitev po statutu SKEI mogoče uporabiti le ob najhujših kršitvah in zlorabah, bi bilo prav, da zaposleni v Revozu o tem dobro razmislijo. Več na strani 4 Ministrstvo za delo je ta teden začelo pogovore s sindikati, ki naj bi pripomogli k soglasju o pokojninski reformi. Kot je ministerTone Rop (na sliki s predsednikom sindikata Tonetom Rozmanom) povedal na seji sindikata delavcev tekstilne in usnjar-skopredelovalne industrije, je sprejetje tega zakona odvisno zlasti od sindikatov. Državni zbor ne bo mogel začeti razprave, če bo obkoljen z živim zidom delavcev. Vlada je sindikatom pri marsičem že popustila, reforma pa je zaradi nas samih in vstopa v EU nujna in neizogibna. Vladaje vodstvo sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije še obvestila, da bo prihodnji teden pogo- vor, na katerem bo skušala odgovoriti na zahteve sindikata v zvezi s položajem v podjetjih in še posebej o sanaciji Peka in Planike. strani 5 Vec na Anton Hribar, predsednik sveta delavcev v Cementarni Trbovlje, nam je pogovoru povedal, da so imeli srečo, ker so svet delavcev izvolili že leta 1996 in se lahko dodobra seznanili z zakonom o soupravljanju in svojimi pristojnostmi. O njihovem delu na straneh 6 in 7 Odločnost, ki vodi v katastrofo Za gospoda Kušlana si bom kljub svoji prezaposlenosti vedno vzela dovolj časa, saj menim, da si bralci Nove Delavske enotnosti zaslužijo odgovore na vprašanja, ki jih zastavlja. Pa čeprav nekatera vprašanja nenehno ponavlja, še zlasti o temi, ki je sploh ni “na dnevnem redu ” - stroških oziroma varnosti drugega (obveznega naložbenega) stebra pokojninske reforme. Opravičujem se bralcem, če bom ponovila nekatere že napisane stvari, a drugače z gospodom Kušlanom, žal, ne gre. Drugi steber v sedanji fazi pokojninske reforme ni predviden, zato ne vidim smisla v izgubljanju časa za razpravo o njegovih domnevnih šibkih točkah. Naj rečem le to, da bi bila v primeru njegove uvedbe varnost v pokojninske sklade vloženih sredstev zagotovljena na podoben način, kot bo pri prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju po predlogu novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s to razliko, da bi zanje garantirala država. Torej z ustrezno državno regulativo, ki bi zagotovila čim večjo razpršenost oziroma varnost naložb, in z garantnimi skladi, ki bi omogočali sredstva v primeru nepričakovanih težav posameznih naložbenih skladov. Stoodstotne varnosti naložb v sodobnem gospodarstvu seveda ne more jamčiti nihče, saj lahko - kot vidimo prav iz nekaterih današnjih primerov v svetu - gospodarska kriza zamaje tudi gospodarsko najrazvitejše države. S stoodstotno zanesljivostjo pa lahko rečemo, da je najbolj nevarna prav ohranitev nespremenjenega sedanjega pokojninskega sistema, ki bo zaradi neugodnih demografskih gibanj v prihodnjih letih zanesljivo zašel v nerešljivo finančno krizo, če ne bomo pravočasno izvedli pokojninske reforme. In prav ohranitvi praktično nedotaknjenega sedanjega pokojninskega sistema je očitno posvečena Kušlatiova dopisovalska vnema. Tudi to pot je namreč ponovil, da nasprotuje povišanju sedaj veljavne upokojitvene starosti, ki je pri nas ena najnižjih ne le v Evropi, temveč tudi v svetu. Naj mi bralci oprostijo, če bom vnovič navedla nekaj neusmiljenih dejstev, ki jih ne more zanikati še tako odločno in ogorčeno pero. Leta 1984 so trije zaposleni zagotavljali sredstva za izplačilo ene pokojnine, danes morajo njihovi prispevki zadoščati za izplačilo dveh pokojnin, pri tem tempu pa bi morali čez dvajset let trije zaposleni skrbeti že za izplačevanje treh pokojnin. Ob ohranitvi nespremenjenega pokojninskega sistema bi v prihodnosti prišlo do ogromnega primanjkljaja v pokojninski blagajni. Če je ta lani znašal še 3,8 odstotka bruto domačega proizvoda, bi ob nespremenjeni ravni pokojninskih pravic in nespremenjeni prispevni stopnji čez štirideset let narasel že na 14 odstotkov bruto domačega proizvoda. Ali povedano drugače: brez ustreznih sprememb sedanjega pokojninskega sistema, še zlasti povišanja povprečne upokojitvene starosti, bomo prišli v situacijo, ko bo treba podvojiti pokojninske prispevke ali pa prepoloviti pokojnine. Tudi jaz bi rada “odločno zagovarjala pravico dopoltu: pokojnine brez malusov ne glede na starost z izpolnjenimi štiridesetimi leti delovne dobe " - če bi vedela, kdo jo bo financiral. Za konec pa še nekaj o Kušlanu tako neljubi strokovni “ekskurziji ” novinarjev. Če si ministrstvo pri organizaciji te zadeve ne bi pomagalo s sredstvi Svetovne banke kot ugledne mednarodne institucije, bi nam gospod Kušlan najbrž očital, da zapravljamo denar davkoplačevalcev za “manipuliranje z novinarji Svetovna banka je del sistema Združenih narodov, ustanovljena je bila julija 1944 kot Mednarodna banka za obnovo in razvoj. Cilj Svetovne banke je zmanjšati revščino in izboljšati življenjsko raven s podpiranjem gospodarske rasti in vlaganjem v znanje ljudi. Državni zbor RS je 24.2.1993 sprejel zakon o članstvu Republike Slovenije v mednarodni banki. Slovenija je nova in majhna država, ki ji primanjkuje znanja na mnogih področjih, na katerih se mora šele približati starejšim, večjim in razvitejšim državam. Zato se mi zdi, da ne gre zametovati nobene strokovne pomoči. O tem, od koga bomo jemali znanje in kako ga bomo uporabili, odločamo sami. Tudi novinarjev ni nihče silil, naj odidejo na “ekskurzijo", in nihče jim ni zapovedoval, kako naj pridobljene podatke uporabijo. Prepričana sem, da so slovenski novinarji dovolj profesionalni, da jemljejo podatke iz različnih virov in da si znajo sami ustvariti mnenje o njihovi kakovosti. Marijana Kanduti, Služba za odnose z javnostmi Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Najlažje je gledati na uro Kuže, da je bila gospodu Lesjaku moja šaljiva oznaka, da se obnaša kot “bosonogi ljudski psihiater", kar všeč. Takoj mi je postregel z nekaj novimi “psihiatričnimi" modrostmi. Moram priznati, da mi je bila zanimiva prispodoba o tem, kako takrat, kadar me sprašujejo, koliko je ura, odgovarjam, kako je ura sestavljena. Najbolje, da takoj razčistimo to priliko o uri. Če mu tudi jaz odgovorim v prispodobah, bi rekel, da je vedno najlažje odgovoriti, koliko je ura. Ura - kar zadeva nujnost pokojninske reforme - je pet pred dvanajsto. To kažejo podatki, ki jih nihče ni zanikal, ker jih zanikati tudi ne more, tako kot ne more nihče zanikati položaja kazalcev na uri. Seveda, če je ura točna oziroma naravnana po veljavnem evropskem času. Brez pokojninske reforme se bo naš pokojninski sistem prej ali slej finančno sesul. To priznava tudi večina sindikatov, le da imajo drugačno mnenje o tem, kaj storiti. Da bi vedeli, kaj storiti, pa moramo zelo dobro vedeti, kako "je ura sestavljena Vedeti moramo, skratka, zakaj je naš pokojninski sistem zašel v finančne težave, kakšni so trendi za naprej, katere so možne in v svetu že znane rešitve, kakšne bodo njihove finančne in seveda tudi politično-socialne posledice... Prav temu je posvečeno vse moje delo pri pripravi pokojninske reforme. Predlog pokojninske reforme, ki je že romal v državni zbor, je povsem primerljiv s pokojninskimi reformami v razvitih državah, v največji meri pa upošteva tudi nekatere slovenske posebnosti. Od njegovih nasprotnikov sem doslej zaman pričakoval nasprotni model, seveda takšnega, ki bo najmanj v enaki meri temeljil na strokovnih podlagah. Tako pač je. G. Lesjak z vsakim pismom vedno znova dokazuje, da mu pravzaprav do rešitev ni in ga sploh ne zanimajo. V tem trenutku, ko so te takšne, da ne omogočajo sodb in kričanja “bosonogega ljudskega psihiatra ” pač predstavljajo delo nekega ministrstva. Glede na politične sodbe s katerimi bi rad umetno na eno (politično) stran postavil sindikate na druge pa LDS je to tudi razumljivo. V trenutku namreč, ko bi moral priznati, da je ravno LDS v svojem programu, ministrstvo pa s svojo aktivnostjo v letu in pol dosegla, da so bili pripravljeni Zakon o jamstvenem skladu, program varstva starejših do leta 2005, program in zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, nacionalni program socialnega varstva do leta 2005, zakon o varstvu in zdravju pri delu, program aktivne politike zaposlovanja za leta 1996, 1997 in 1998, program izobraževanja brezposelnih, program zaposlovanja in usposabljanja invalidov, zakon o invalidskih organizacijah, zakon o starševstvu in družinskih prejemkih, spremembe zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, zakon o delovnih razmerjih, zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, njegove ljudske sodbe ne bi bile več tako poenostavljene. Seveda pa je dejstvo, da si nekateri funkcionarji političnih strank že dolgo želijo, da bi LDS pripeli etiketo, ki je nima. LDS je in bo državotvorna stranka in so ji zato socialne pravice in socialna država temelj programskega delovanja. Vendar ne na način, da bi o njih samo govorila ampak tako, da tiste, ki jih opredeli tudi sistemsko dolgoročno zagotavlja. Všeč mi je, da je gospod Lesjak odkrito priznal, da se nima za strokovnjaka. Manj pa mi je všeč, da se s tem še postavlja in se hvali z iskrenostjo. Tako pač mislim, pravi. Človek je seveda misleče bitje, ki pa si mora v čim večji meri pomagati z znanjem, ki ga je človeštvo že nakopičilo in ga vsak dan še kopiči - če noče, da bo zaradi omejenosti njegovih misli delal nepotrebnih napak. Od politika, kar gospod Lesjak nedvomno je, ni mogoče vedno pričakovati, da bo strokovnjak za tisto, s čimer se ukvarja. Mogoče in treba pa je pričakovati, da bo spoštoval strokovno znanje in da ga ho pri svojem delu uporabljal. Nisem prepričan, da gospod Lesjak to počne. Kjer pa ni znanja, ostane le vera v lastni prav, vera pa vodi v pridiganje. PS: Bralcem se opravičujem, da sem moral tudi tokrat odgovarjati kot član LDS, žal sem bil s poenostavljanjem in etiketiranjem LDS s strani sekretarja ZSSS Lesjaka v to prisiljen. Mag. Anton Rop Minister za delo, družino in socialne zadeve “Cena dela v Sloveniji je ta čas prenizka. Tega bi se morala zavedati tudi vlada, saj lahko to predstavlja veliko oviro pri vključevanju Slovenije v Evropsko unijo. Zavedati se je namreč treba, da imajo v razvitih državah sindikati velik vpliv na oblikovanje javnega mnenja in s tem tudi na politične odločitve v državi. Če se pri nas plače ne bodo povečale, lahko pričakujemo, da bodo sindikati v nekaterih državah Evropske unije, še zlasti pa v Italiji, našemu polnopravnemu članstvu nasprotovali,” pravi sekretar Kraško-notranjske območne organizacije ZSSS Bojan Kramar. “Zato postaja zvišanje plač za Slovenijo nujnost!” V Kraško-notranj sko območno organizacijo ZSSS (uradno se imenuje J užnopri morska) se povezujejo sindikalne organizacije in podružnice iz upravnih enot v Cerknici, Postojni, Ilirski Bistrici in Sežani, posamezne podružnice pa tudi iz Izole, Pirana in Kopra. “V našo območno organizacijo je vključenih prek 6500 članov oziroma okoli 40 odstotkov vseh zaposlenih. K temu pa je treba prišteti še člane Svobodnih sindikatov z Obale, kjer je v ZSSS vključenih največ delavcev v državnih in upravnih organih, pred kratkim pa so se nam pridružili tudi številni obalni kovinarji,” pojasnjuje Kramar. Stečajnemu plazu se niso izognili niti na Primorskem “Gospodarske razmere na kraš-ko-notranjskcm območju niso rožnate, saj je v minulem obdobju propadla večina velikih industrijskih podjetij,” pravi Kramar. “Med njimi je Iskra Sežana, ki je dajala delo 300 delavcem, danes pa deluje na njenem območju samo nekakšen podjetniški inkubator. Propadla je tudi Tovarna pletenin iz Sežane, v kateri je bilo zaposlenih okoli 500 delavcev. V Ilirski Bistrici sta morala v stečaj Lesonit, v katerem je bilo ob uvedbi stečajnega postopka zaposlenih še okoli 550 delavcev, in Tok z okoli 350 delavci. V Lesonitu sedaj nadaljuje proizvodnjo okoli 200 delavcev, v bivšem Toku pa samo desetina nekdaj zaposlenih. V Cerknici je razpadel sistem Bre- sta, ki jc dajal kruh 600 delavcem. Brestovo tovarno za kuhinjsko pohištvo je kupila Svea 'z Zagorja, obrat za masivno pohištvo pa nadaljuje blagovno znamko Brest v okviru Slovenijalesa. Seveda pa je v obeh obratih sedaj bistveno manj zaposlenih. Poleg velikih podjetij je moralo v stečaj še več manjših. Stečajnemu valu na našem območju so se izognili samo v Postojni, kjer pa nekaterim podjetjem sedaj slabo kaže. Največ težav imajo trenutno v HOT Postojna, ki se ukvarja s hotelirsko dejavnostjo,” pravi Bojan Kramar. “Na našem območju je v stečajih izgubilo redno zaposlitev okoli 3500 delavcev, preko 300 delavcev pa so podjetja, ki so se znašla v težavah, opredelila za trajno presežne. Med večjimi podjetji so bila takšna, ki niso odpuščala trajno presežnih delavcev, zelo redka.” Zaradi stečajev je Propadlo veliko delovnih mest “Zaradi gospodarske krize, ki je potrkala tudi na naše območje, se pri nas stopnja brezposelnosti iz leta v leto povečuje. Trenutno so najtežje socialne razmere na območju upravnih enot v Sežani in Ilirski Bistrici. V Sežani V Italiji, denimo, so dejansko izplačane plače delavčev nekajkrat višje od osnovnih plač, ki delavcem pripadajo po kolektivni pogodbi. Delavci veliko zaslužijo na račun stimulacij, kijih prejemajo za dobro in kvalitetno opravljeno delo. Kvalificiran kovinar, ki v Sežani in še nekatera podjetja. Verjetno pa so socialne razmere ta čas manj kritične tudi zaradi bližine Italije, kjer marsikdo najde dodatni zaslužek. Veliko Italjanov pa privabijo k nam tudi gostinsko-turistična podjetja, zlasti igralnice, kar se odraža tudi v njihovih poslovnih rezultatih.” Morda seje ravno zaradi omenjenih okoliščin v zadnjem letu na območno organizacijo ZSSS zateklo po socialno pomoč relativno malo delavcev. Tudi pravne pomoči ne potrebuje toliko delavcev kot na nekaterih drugih območjih. Kljub temu pa imajo na območni organizaciji z nudenjem pravne pomoči veliko dela, saj sindikalni odvetniki v stečajnih postopkih zastopajo številne delavce. “V zadnjem času morali nuditi pomoč tudi večjemu številu posameznikov in skupin delavcev, ki so jim delodajalci nezakonito odpovedali delovno razmerje," pravi Kramar. Sicer pa si Svobodni sindikati v območni organizaciji ZSSS za južno Primorsko najbolj prizadevajo za spoštovanje pravic delavcev, ki delajo v trgovini. “Zaradi krize so delodajalci izjemno zmanjšali število delavcev v poslovalnicah, hkrati pa delovni čas v trgovinah podaljšujejo. Presežka ur in dopusta veliko delavcev sploh ne more izkoristiti. Če zahtevajo svoje pravice, pa jim delodajalci marsikdaj začnejo groziti z delovnimi knjižicami oziroma z odpu- Pogovor s sekretarjem Kraško-notranjske območne organizacije ZSSS Bojanom Kramarjem Bo prenizka cena dela Sloveniji preprečila vstop v Evropsko unijo? je 900 brezposelnih. Večina med njimi je starejših od 40 let in so težje zaposljivi. Veliko brezposelnih delavcev v Sežani in okolici nima poklicne izobrazbe, kar je še dodaten problem. V Ilirski Bistrici, kjer je brezposelnih več kot 900 delavcev, pa je med iskalci zaposlitve največ žensk in mladih, saj je v minulih letih na tem območju propadlo več obratov, ki so zaposlovali žensko delovno silo. Gre za obrat Vezenine, za Cicibanov obrat, pa tudi Za Lesonit, kjer je delalo veliko delavk. Zaradi strukturnih neskladij je probleme brezposelnosti v regiji še toliko težje reševati. Še najmanj brezposelnih je v Postojni,” pravi Kramar. “Sicer pa znaša na našem območju stopnja brezposelnosti okoli 10 odstotkov, v Ilirski Bistrici in Sežani pa okoli 13 odstotkov. Resje, daje stopnja brezposelnosti na Kraško-notranjskem območju pod republiškim povprečjem, vendar pa tistim, ki že dolgo časa zanam iščejo delo, ta podatek nič ne pomaga. Brezposelni delavci na našem območju zelo težko najdejo redno zaposlitev.” Cena dela je v Sloveniji prenizka Kako pa je s plačami? “Zelo redka so podjetja v katerih delavci ne prejemajo plač po kolektivni pogodbi,” pravi Bojan Kramar. “To Pa še ne pomeni, da sc lahko sindikalisti s tem hvalimo. Dejansko je cena dela v Sloveniji Prenizka, saj so plače po kolektivni pogodbi na zelo nizki ravni. Delavske plače so danes v glavnem rezultat osnovne plače in nekaterih dodatkov, manjka pa jim stimulativni del. dosega odlične rezultate, lahko v Italiji zasluži tudi okoli 190.000 tolarjev, čeprav je njegova osnovna plača po kolektivni pogodbi nekajkrat manjša.” Ali se naši delavci ob meji primerjajo z italijanskimi? “Zagotovo! Sicer pa vedo več o tem italijanski delodajalci, kjer se delavci iz naših krajev zanimajo za delo,” pravi Kramar. Ali hodi veliko delavcev na delo k našim zahodnim sosedom? “S točnimi podatki ne razpolagam. Zagotovo pa slovenskih delavcev, ki hodijo na delo v Italijo, ni malo. Delo v Italiji je najbolj vabljivo za brezposelne, še zlasti za nekvalificirane in polkvalificirane delavce.” Po nekaterih podatkih lahko nekvalificirani delavec v Italiji dnevno zasluži od 6000 do 8000 tolarjev. Številni italjanski podjetniki črpajo sredstva za pospeševanje razvoja in kredite iz Evropske unije, ceneno delovno silo pa imajo iz Slovenije in verjetno tudi iz Hrvaške. To pospešuje njihov razvoj, takšnemu razvoju dogodkov pa ugovarjajo samo italijanski sindikati, ki se bojijo za položaj njihovih delavcev. Slovenski delavci tako kot v večini evropskih držav tudi v Italiji očitno veljajo za pridne in marljive. Uspešno delo sindikata “Kljub propadu številnih velikih gospodarskih podjetij na našem območju, pa socialne razmere pri nas niso tako kritične, kot na nekaterih drugih območjih Slovenije. K temu veliko prispevajo uspešna in stabilna podjetja. Med njimi so Kovinoplastika Lož, Liv Postojna, Piama Pur v Podgradu z. 250 zaposlenimi, Mitol in Kras stom. Na našem območju so najmočnejši pritisti na delavke in delavce v Mercatorjevih trgovinah." Nekateri se spomnijo na sindikat, ko je že prepozno “Pod še hujšim pritiskom pa morajo živeti mnogi delavci pri zasebnih delodajalcih,” opozarja Kramar. “Večina se jih zaradi strahu pred delodajalcem ne upa v sindikat niti včlaniti.Tisti, ki postanejo člani sindikata, pa praviloma članarino plačujejo po položnici, da delodajalec ne bi izvedel za njihovo članstvo. Zaradi takšnih okoliščin se mnogi delavci pri zasebnih delodajalcih spomnijo na sindikat šele, ko jih delodajalec začne šikanirati." Gospodarske in socialne razmere na našem območju niso tako težke kot drugje. Kljub temu pa je po mnenju Bojana Kramarja bodočnost številnih delavcev s tega območja negotova, saj pristojni v Sloveniji niso izdelali strategije industrijskega in gospodarskega razvoja države, še manj pa strategije odpiranja novih delovnih mest na tem območju. Ta čas o razvoju resno razmišljajo samo v nekaterih propulzivnih podjetjih, med katerimi je Piama Pur, žal pa je takšnih podjetij veliko premalo. "Dokler bo naše območje razvojno zanemarjeno, ne moremo računati niti na večja domača ali tuja vlaganja, še manj pa na to, da bi šlo delavcem bolje kot danes,” opozarja Bojan Kramar. Prav bi bilo, da bi odgovorni tako v vladi kot na lokalni ravni njegovim opozorilom prisluhnili. Pogovor z Albertom Vodovnikom, predsednikom SKEI Glavni cilj je sprejem nove tarifne priloge še letos Albert Vodovnik nova delovnopravna zakonodaja. Kako SKEI sodeluje pri njenem nastajanju? Vodovnik: Naš sindikat je že več let včlanjen v Evropsko konfederacijo kovinarjev, kjer so nas kolegi opozorili, daje nevarnost zmanjševanja pravic zaposlenih in socialnih pravic splošna. Tudi drugje skušajo kolektivno raven varstva pravic, ki temelji na kolektivnih pogodbah, nadomestiti z individualno (delodajalec in delojemalec sama iz oči v oči). Zaradi vsega tega bomo pri pripravi nove delovnopravne zakonodaje skušali sodelova- Vodovnik: Na zadnji seji izvršnega odbora smo govorili o dogodkih, ki so sad želja in aktivnosti posameznikov iz naše podružnice v Revozu. Glede na ugotovitve nadzornega odbora SKEI bomo za zaščito interesov našega sindikata morali ostro ukrepati. Pri tem bomo imeli pred očmi tudi interese zaposlenih v Revozu. Bojimo se namreč, da bodo ljudje, ki so se prostovoljno ali drugače pridružili skupini okoli Janeza Jakše, grobo izigrani. Ker je nadzorni odbor ugotovil, da gre poleg oškodovanja SKEI tudi za kršenje predpisov, bomo tudi od organov pregona zahtevali, naj Z ministrom za delo Tonetom Ropom so se pogovarjali, kako bi delodajalcem, ki pogosto kršijo pravice zaposlenih iz dela, skupaj stopili na prste. Spremenjeno in dopolnjeno kolektivno pogodbo za kovinsko in elektroindustrijo želijo sprejeti in uveljaviti do konca letošnjega leta. Z njeno tarifno prilogo želijo doseči povečanje plač, ki je potrebno zlasti zaradi uskladitve z gibanji plač v negospodarstvu. To so osrednja sporočila našega sogovornika. 0 čem ste se pogovarjali z ministrom za delo Antonom Ropom? Vodovnik: Z ministrom smo se sestali zaradi tega, ker zaradi postopkov lastnikov in menedžerjev nekaterih olastninjenih podjetij ne izgublja le SKEI, ampak tudi pravna država, najhujšo ceno pa plačujejo delavci. Gre za zelo očitne krivice, ki ne temeljijo na zakonih in kolektivnih pogodbah, ampak na njihovem grobem kršenju. Prizadeti delavci pa na pravico na sodiščih (druge možnosti nimajo) pogosto čakajo tudi po pet let. Z ministrom smo se strinjali, da je za izboljšanje razmer pri tem nujno potrebno izboljšati sodelovanje med sindikatom in ministrstvom, vključno z njegovimi inšpekcijskimi službami. Pri tej točki smo seveda govorili tudi o najnovejših primerih iz Dadasa, Papa Intela, Sere Hobbyja in Stadlerja. Ste kaj rekli tudi o usposobljenosti novodobnih menedžerjev? Vodovnik: Ministru smo seveda povedali, daje takšno ravnanje menedžerjev pogojeno z njihovo premajhno sposobnostjo. Ker podjetij ne znajo voditi uspešno, se zatekajo k rešitvam na račun delavcev. Pri tem seveda zmotno računajo, da jim nihče, niti sindikat, ne more stopiti na prste. SKEI pa ima kar 45 zunanjih pooblaščencev, ki bodo o kršitvah pravic sprotno obveščali inšpektorje, da bodo le-ti lahko takoj ukrepali. V letošnjem letu nastaja tudi ti skladno s politiko, ki smo jo vodili dozdaj, in zaradi katere denimo niso bile sprejete nekatere prvotne rešitve iz bele knjige o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Z ministrom smo se dogovorili, da nam bo njegova ekipa na razširjeni seji našega republiškega odbora predstavila sedanji predlog nove pokojninske zakonodaje. Za takšno skupno posvetovanje smo se odločili zaradi tega, ker želimo narediti konec dema-goškim razpravam, kaj je v predlogu zakona za delavce dobro, kaj pa slabo. Želim še poudarili, da nekatere prvotno predlagane rešitve niso prišle v predlog tega zakona tudi zaradi našega nasprotovanja. Ste se z ministrom pogovarjali tudi o zaposlovanju na črno, ki ga država skuša čimbolj zmanjšati? Vodovnik: Z delom na črno res izgubljamo vsi, delavci, sindikat, država. Koristi pa imajo tisti, ki zaposlujejo na črno. Za Slovenijo je delo na črno treba onemogočiti tudi zaradi nevarnosti dumpinga delovne sile iz vzhodnoevropskih držav. SKEI bo zaradi tega skušal pomagati državnim organom, da hi delo na črno vsaj zmanjšali, saj ga povsem ukiniti ni mogoče. Julija, ko se je od vaše organizacije odcepila sindikalna podružnica v Revozu, ste opozorili na nevarnost razbijanja SKEI zaradi osebnih ambicij posameznikov. Kaj ste v zvezi s tem ukrenili? nezakonitosti raziščejo. Naj za sedaj povem le še to, daje sindikalni odbor Revoza porabil več milijonov tolarjev, čeprav njihov sklep nima podlage v nobeni sindikalni listi ni. Vodstvo Janeza Jakše v Revozu je bilo teden dni prej suspendirano in zato ni imelo nobenih pristojnosti razpolaganja z našo članarino. Odbor, ki seje razglasil za samostojni sindikat Revoza, je tako odločal o članarini SKEI. Denar bomo zahtevali nazaj, če nam ga ne bodo vrnili, jih bomo tožili. Pred časom ste napovedaliprizadevanja za novo kolektivno pogodbo dejavnosti. Kakšne načrte imate zdaj? Vodovnik: Naš cilj so spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe dejavnosti in povsem nova tarifna priloga. Novo tarifno prilogo zahteva članstvo, saj ugotavlja, da se v naših dejavnostih dogovorjena plačna politika najbolj spoštuje. Članstvo nas tudi opozarja, da bodo, če ne bomo uspeli doseči povečanja plač, plače kovinarjev še bolj zaostale za plačami v negospodarstvu. Takšno zaostajanje pa bi lahko za delavce imelo usodne posledice. Delodajalce in gospodarsko zbornico smo že opozorili, daje ta uskladitev plač tudi njihova naloga. Pogajanja o spremembah kolektivne pogodbe in novi tarifni prilogi moramo končati še pred koncem leta, da bi lahko listini veljali že v začetku prihodnjega leta. Priprave za vstop Slovenije v EU se nadaljujejo, je SKEI zraven? Vodovnik: O vseh zadevah, ki bodo vplivale na položaj zaposlenih, želimo biti zraven, saj smo interese naših članov dolžni zaščititi. V javnosti nastaja mnenje, da se na vstop v EU pripravlja le kmetijstvo, kar moramo čimprej spremeniti. Vlada in stranke morajo upoštevati, da naša industrija, čeprav je izgubila veliko obratov in še veliko več delovnih mest, še naprej ustvarja največji izvozni izkupiček. Za-plotniško gledanje na industrijo bo že zelo kmalu pripeljalo do tega, da bomo delali le za tujce. Za našo industrijo in domačo znanost bi to pomenilo smrt. O pripravah in možnih posledicah vstopa v EU bomo ta teden v Mariboru organizirali posvetovanje sindikatov Višegrajske skupine, nanj smo povabili tudi sindikate držav, nastalih iz bivše Jugoslavije. Z izmenjavo izkušenj želimo preprečiti, da bi sami sebi okoli vratu zategnili zanko. O položaju v slovenskih železarnah ni veliko informacij. Je na sindikalni sceni kaj novega? Vodovnik: Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je po zadnjih informacijah uspelo pridobiti Boruta Meha, ki naj bi v SŽ skrbel zlasti za finančno plat sanacije. Zdaj je tudi ministrstvu jasno, da morata sanacija in privatizacija potekati sočasno. Brez novega denarja, naloženega v posamezne družbe na posameznih lokacijah, ne bo šlo. V nasprotnem primeru se lahko ponovi zgodba, kot je bila v Tamu in še kje, prav tega se v SKEI najbolj bojimo. Železarji so bili po našem mnenju prevečkrat ogoljufani, zato bomo zdaj napeli vse moči, da bi privatizacija potekala po lokacijah in družbah in ne prek koncerna. Upamo, da bodo vodstvo SŽ in politiki spoznali, da je ta pot tudi pravilna, saj za dokapitalizacijo koncerna ni zainteresiranih partnerjev. Moram opozoriti tudi na škodljivost politike, ki gradi na uničenju vseh .mastodontov’, čeprav pomena takšnih podjetij sploh ne pozna. Znanje se lahko namreč razvije le v velikih podjetij, ki lahko organizirajo tudi razvojne oddelke. Nanje se lahko naslonijo tudi srednja in manjša podjetja, ki nikakor ne morejo biti nosilec razvoja. Dokaz za moje trditve so Gorenje, Krka, Lek in še kakšno podjetje. Minister Rop se je s tekstilci in usnjarji Pogovarjal o pokojninski reformi Meč nad vladino glavo Sindikalisti so ministra pozorno poslušali in mu zastavili vrsto konkretnih vprašanj Minister za delo Tone Rop je ta torek opravil enega od prvih Pogovorov s sindikati, ki naj bi pomagal k premeščanju zelo različnih Pogledov na pokojninsko reformo. Na seji republiškega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije je ■ned drugim dejal, da je možnost sprejetja nove pokojninske zakonodaje veliko bolj kot od vlade odvisna od Semoliča. Menil je tudi, da se je o sedaj še različnih pogledih mogoče poenotiti, vendar >e, če v ozadju ne bodo različne politike. Zbližanje pogledov, ki so bili po Ropovih besedah dozdaj konfliktni, pa bi lahko omogočilo tudi to, kar je vlada že upoštevala. Zaradi tega nov zakon ne bo veljal pol stoletja, ampak le 15 do 20 let. Minister je opisal tudi glavne točke, kjer je vlada že prisluhnila sindikatom. Ker delavei v delovno intenzivnih dejavnostih delajo v posebno težkih razmerah in ker so delavci in delavke, ki začnejo delati pred 18. letom, zelo zgarani, bodo malusi (odbitki) za manjkajoča leta starosti pri upokojitvi veliko manjši. Fizični delavci se bodo po ministrovih besedah lahko po 40 letih delovne dobe upokojili brez odbitkov. Presežni delavci pa se bodo lahko še naprej upokojevali Pri 58 letih. Po Ropovih besedah so v vladi naredili vse, da bi s sindikati prišli skupaj, zato so iz zakona vsaj začasno izločili drugi (naložbeni) steber. Dodatno zavarovanje, ki bo nadomestilo dosedanji sistem beneficirane delovne dobe, bo na kapitalski snovi organizirano v posebnem skladu, ki ga bo ustanovil ZPIZ. Nov pokojninski sistem bo bolj solidarnosten od sedanjega, zato bodo naj višje pokojnine postopno zmanjšane - glede na sedanjo raven plač naj bi znašale največ 160.000 tolarjev. Člani republiškega odbora so ministra in njegovega sodelavca Marka Štrovsa največ spraševali o konkretnih primerih, kdaj se bo kdo lahko upokojil in kolikšna bo njegova pokojnina. Opozorili so na več vprašanj, zlasti nujnost ohranjanja delovnih mest, saj sicer pokojninska reforma ne more uspeti. Kritični so bili tudi do prakse ugotavljanja invalidov, saj ZPIZ pa njihovih podatkih preprečuje vse poskuse invalidizacije. Minister je obljubil, da bodo strokovnjaki pripravili konkretne primere Za večjo varnost poklicnih šoferjev Svetovni dan mednarodne mobilizacije voznikov tovornjakov in avtobusov 8. september so na tovornem terminalu v Fernetičih zaznamovali tudi predstavniki italijanskega sindikata CGIL Furlanije-Juli jske krajine ter Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Konfederacije sindikatov 90 Slovenije. Mednarodna manifestacija, ki je potekala pod geslom Utrujenost ubija, je želela opozoriti, da slabi delovni pogoji, napori ter Predolg delovni čas povzročajo poklicne bolezni šoferjev tovornjakov •n avtobusov in jih prisiljujejo v predčasno upokojevanje. Vplivajo pa tudi na manjšo varnost na cestah. Na evropskih cestah je v letu 1996 umrlo 1300 šoferjev, 42.000 pa jih je bilo ranjenih. Še slabše se godi šoferjem, ki niso iz držav Evropske unije - v Italiji si služi kruh na ta način kar precej slovenskih šoferjev - ki delajo brez delovnih dovoljenj. Zaradi tega so tarča hudega diskriminiranja in jih lastniki prevozniških podjetij Izkoriščajo, da bi lahko plače in druge pravice šoferjev ohranili na nizki ravni. Kol je dejal na novinarski konferenci sekretar ZSSS Rajko Lesjak, se tudi slovenski šoferji srečujejo s podobnimi težavami kot šoferji v Evropski uniji. Zato bo tudi Slovenija morala sledili sporazumu o omejitvi delovnega časa voznikov v tovornem prometu. Tega naj bi predstavniki sindikatov in lastnikov prevozniških podjetij v EU sklenili do konca tega meseca. Evropska komisija bo ta sporazum upoštevala pri izdelavi ustrezne direktive. Lesjak se je zavzel tudi za včlanjevanje slovenskih šoferjev, ki delajo v Italiji, v sindikat, saj bodo njihove pravice tako bolj zaščitene. Pavle Vrhovec izračuna možnih upokojitev, kijih bodo ponudili za objavo tudi Novi Delavski enotnosti. Vseh problemov v tekstilni in usnjarski industriji pa pokojninska reforma ne more rešiti. Če delavci v nekaterih dejavnostih delajo v suženjskih odnosih, mednje Rop šteje tudi tekstilce in usnjarje, se mora država vprašati, zakaj to dovoljuje. Pokojnine tekstilcev in usnjarjev bi se zaradi izjemno težkih razmer pri delu lahko povečale z obveznim dodatnim zavarovanjem, vendar je ta rešitev zelo v zraku, saj podjetja previsokih obremenitev že sedaj ne zmorejo. Razpravo o reformi pokojninskega zavarovanja je minister sklenil z željo, da bi s sindikati prišlo do sporazuma. Izrazil je upanje, da bo vlada pri tem uspela. To je potrebno tudi zaradi vstopa naše države v EU, kamor moramo, saj vanjo izvažamo kar 70 odstotkov svojih proizvodov. Pokojninska reforma je meč nad vladino glavo, zato je sedanji pat položaj treba razplesti. Po Ropovem mnenju pa je razplet odvisen zlasti od Semoliča, ne od vlade, kot bi verjetno rekel Semolič. Po Ropovem mnenju so precejšnje možnosti tudi za sklenitev novega socialnega sporazuma. Pri vseh vprašanjih so poglede že dokaj zbližali, sprejeli so tudi nekaj konstruktivnih predlogov ZSSS, ki jih je dal Brane Mišič. Različna gledanja pa so zlasti na prehodno obdobje ob uveljavitvi davka na dodano vrednost, kjer še ni enakih mnenj o tem, za koliko naj bi se plače povečale. Za socialni sporazum pa je zaenkrat zainteresirana le vlada, pri drugih pa po Ropovih besedah zanj ni prave pripravljenosti. Sprejem socialnega sporazuma pa je najbolj odvisen od soglasja o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Minister je govoril tudi o delovanju Slovenske razvojne družbe. Izrazil je zadovoljstvo, ker je v njeno okrilje prešlo več podjetij tekstilne in usnjarske industrije, kar je tudi osebno podpiral. Država je tej družbi dala kar 20 milijard obveznic, polovica je namenila delovno intenzivnim dejavnostim. Dosedanja prizadevanja v Peku in Planiki so dala kar dobre rezultate, za Alpino pa bo treba program šele pripraviti. Sicer pa se s Slovensko razvojno družbo (SRD) ponavlja zgodba, ki jo je minister spoznal že pri bivšem skladu za razvoj. Gre za skrajno birokratske odnose, ko se zaposleni v SRD do problemov podjetij obnašajo kol da niso njihovi, ampak vladni ali ministrski. V tej družbi bodo morali spoznati, da se problemi podjetij ne morejo reševati le v pisarnah ministrov. Ljudje v Slovenski razvojni družbi bi morali položaj v podjetjih spremljati vsakodnevno. Kadrovska sestava direktorjev podjetij v lasti SRD pa je grozljiva in kakovostne nove direktorje je zelo težko dobiti. Kar zadeva Planiko, pa bo ministrstvo še naprej potrebovalo pomoč sindikatov. Zdaj je začasno delo dobilo le 1500 delavcev, če bo proizvodnja začela ugašati, bo Planike kmalu konec. p is Mirna učna doba Pogovor z Antonom Hribarjem, predsednikom sveta delavcev v Cementarni Trbovlje V trboveljski Cementarni je svet delavcev začel delovati konec lanske zime, po registraciji podjetja kot delniške družbe. Ker pa so bile volitve že leta 1996, so imeli člani sveta srečo, da so se lahko že pred začetkom dela v tem organu dodobra seznanili z zakonom o soupravljanju. Ker je podjetje poslovno uspešno in v njem ni večjih težav, ki bi lahko okrnile pravice zaposlenih, ima delavski svet priložnost počasi vpeljati delovanje in urediti odnose z upravo podjetja -privilegij, ki ni dan vsem svetom delavcev. O delu sveta in pridobljenih izkušnjah smo se pogovarjali z njegovim predsednikom Antonom Hribarjem. Predstavite nam Cementarno: koliko je v njej zaposlenih, kakšen je njen poslovni položaj, kakšna je lastniška struktura danes. Zaposlenih nas je še 332. Število upada, vendar ne zaradi odpuščanja, pač pa zavoljo upokojitev in običajne fluktuacije ter hkratnega nezaposlovanja novih delovnih moči. V obdobju po osamosvojitvi proizvodnja stalno raste. Največji uspeh smo imeli lani, ko smo odpremili 455.000 ton cementa, v veliki meri za avtoceste in na Hrvaški trg (skoraj osmino proizvodnje). Lani, ob prvi skupščini delničarjev, smo bili zaposleni še večinski lastniki, zdaj pa nismo več. Letos so mali delničarji množično prodajali delnice. Cementarna je kar uspešno podjetje, zato se zanjo zanimajo mnogi, med njimi tudi kanadska multinacionalka Lafar-ge preko svojega avstrijskega podjetja Pell-moser. Točnega podatka, kako so bili uspešni, nimam. V Cementarni imajo formalno samo 4,5-odstotni lastniški delež, medtem ko je formalno največji zunanji lastnik cementarne družba Activa, za njo pa Zavarovalnica Triglav. Notranji delničarji imamo manj kot četrtino delnic. Glasovanje na zadnji skupščini delničarjev, ko so ti izglasovali predlog “malega” delničarja Lafarga in ne predloga uprave o delitvi dobička (ki gaje potrdil tudi nadzorni odbor), navaja k sklepu, da dejanski lastniški deleži v cementarni niso takšni, kot so videti. Svet delavcev imate leto dni in pol... Izvolili smo ga že leta 1996, vendar je uprava predlagala, naj bi s soupravljanjem počakali do registracije delniške družbe, ki je bila desetega februarja lani. Od tega datuma dalje deluje tudi svet delavcev. Vaše dosedanje izkušnje? Glede na dober položaj podjetja in redno izplačevanje vsega, kar delavcem po kolektivni pogodbi pripada, težav pravzaprav nimamo. Resda se moramo z upravo posebej dogovarjati denimo o trinajsti plači, ji prigovarjati. Vendar smo novi način občevanja z upravo (za razliko od samoupravljanja, v katerem je bil delavski svet nekako nadrejen upravi) sprejeli kot neobhoden. Za to, da veste, kdaj upravičeno lahko terjate kakšen dodaten “bonus", morate imeti zelo dobre podatke o poslovanju podjetja... Ker sem v nadzornem svetu, s podatki ni težav. Tu skrivnosti ni in tudi moj naslednik bo te podatke dobival. Svet delavcev pa dobiva trimesečne podatke o poslovanju in tudi predsednik uprave prihaja na naše sestanke. Svet je devet-članski, v nadzornem svetu pa sva dva predstavnika zaposlenih. Zunanjih predstavnikov nimamo, ker za zdaj ne čutimo potrebe. Svet delavcev je sestavljen iz predstavnikov vseh enot? Že pred volitvami smo se dogovorili, da bo svet delavcev sestavljen iz predstavnikov vseh enot. Meni se to ne zdi najbolj v redu, zato, ker bi morali biti v takšen organ, kot je svet delavcev, izvoljeni ljudje, ki so pripravljeni delati v njem in ki imajo določeno znanje. Samo takšen svet delavcev je lahko učinkovit. Nič ne koristi, če se v razpravo iz seje v sejo vključujejo samo trije, štirje od devetih čla- Anton Hribar: V našem podjetju težav zaradi sorazmerno dobrega poslovnega položaja podjetja ni. Zato so tudi odnosi med upravo in svetom delavcev dobri. nov. Cementarna ni tako veliko podjetje in vsi zaposleni jo poznamo od enega do drugega kotička. Manjkajo pa nam ljudje, ki bi sodelovali v razpravah. Ali hočete povedati, da so izvoljeni člani sveta delavcev premalo podkovani v vprašanih, ki so pogosta tema na sejah sveta delavcev? Kaj pa zunanja strokovna pomoč? Zunanje pomoči se poslužujemo, ko začutimo, daje potrebna. Pred časom sem se na primer poslužil strokovnega nasveta Milana Utroše z ZSSS. En član sveta je odšel v pokoj in rad bi ga nadomestil z nekom, za katerega sem prepričan, da bi dobro delal. Vendar smo pogrešili že pri volitvah, ko smo predlagali zaprto listo kandidatov. Če bi bila odprta, tega problema zdaj ne bi bilo, saj bi dosedanjega člana sveta delavcev lahko nadomestil prvi izmed neizvoljenih. Postopek volitev lahko spremeni le zbor delavcev, sklicati ga pa je taka procedura, daje bolje do naslednjih volitev delati brez manjkajočega člana. Profesionalcev v svetu delavcev nimate? Nihče ni profesionalec, jaz delo predsednika sveta delavcev in člana nadzornega sveta opravljam poleg svojega dela. Priznam pa, daje to kar naporno in v bodoče bo treba razmišljati o profesionalizaciji. Sam sem se sicer nekako prilagodil položaju in tudi nimam nobenih težav na delovnem mestu s pripravami na delo v svetu delavcev in pri proučevanju gradiv. Glede na vašo profesijo, ste tehnično izobraženi, in na poslovno tematiko, ki jo na svetu delavcev in v nadzornem svetu pogosto obravnavate, ali se pri proučevanju gradiv poslužite kakega svetovalca z ekonomskega področja? Dosedaj tovrstne zunanje pomoči nismo iskali. Problematiko je mogoče vendarle dovolj razumeti, tako da bi me težko peljali žejnega čez vodo. Podatki na nadzornem svetu so resnični, imamo pa tudi strokovne službe, ki niso v upravi in s katerimi si pri presoji gradiv lahko pomagamo. Delavskega direktorja glede na velikost podjetja nimate... Nimamo, čeprav zakon to možnost dopušča. O tem vprašanju sem se posvetoval s predsednikom uprave, vendar je tudi on menil, da zanj ni potrebe. Menim, da bo moral zakon bolj določno urediti to področje sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetij. Torej zaposleni zdaj, ko vam gre kar dobro in nimate večjih težav, ne čutite potrebe po človeku, ki bi zastopal vaše interese v upravi? Potreba pride na površje ob pojavu težav. Mi imamo še vedno nekaj nadstandardnih pravic... Imamo zdravstveno preventivo, športna udejstvovanja kolektiva. Nedavno tega smo se o zdravstveni preventivi pogovarjali z predsednikom uprave, kije zatrdil, da uprava te pravice zaposlenim ne bo kratila. V članku v Industijski demokraciji ste zapisali, da je v začetku stroške izobraževanja članov sveta delavcev pokril sindikat. Ali uprava takrat ni imela pravega posluha za delo sveta delavcev? To je bilo v letu 1996, ko svet delavcev še ni začel delati. Vendar smo takrat ves svet delavcev poslali na izobraževanje in ker nisem hotel denarja za to zahtevati od uprave, je priskočil sindikat in plačal to izobraževanje. Plačal, ne posodil denar. V letu 1996 je bilo izobraževalnih seminarjev zelo veliko in smo nanje hodili tudi večkrat. Sam sem jih obiskal pet, dva kot predstavnik nadzornega sveta. Kako pa imate ta vprašanja rešena zdaj, ko svet delavcev deluje? Pripravljamo dogovor o delovanju sveta delavcev, počasi in temeljito, ker smo ugotovili, da so se v podjetjih, kjer so participacijske dogovore sklenili na vrat na nos, pogosto zaleteli in niso povsem izkoristili niti vseh zakonskih možnosti, kaj šele, da bi skušali iztržiti še kaj več. Zato smo se odločili, da ga bomo pripravili temeljito, kot je treba in za naslednje generacije soupravljalcev. Pravite, naj bo dogovor ‘tak, kot je treba”. Kakšen dogovor je tak, kot je treba? V vsakem primeru naj da več kot nudi zakon. Ta ne omenja denimo pravice do preventivnega zdravljenja, kije za zaposlene v Cementarni zaradi pogojev dela zelo pomembno. Direktorja smo že obvestili o finančnih potrebah, da ne rečem zahtevah, sveta delavcev. Radi bi upravljali s sredstvi za delo sveta, z morebitnim preostankom pa bi tudi radi sami razpolagali. Radi bi ga dali denimo kot pomoč slabše situiranim ali za športno udejstvovanje zaposlenih. Kako gleda uprava na vašo željo po odločanju o uporabi sredstev za delovanje souprave? Nobenega problema ne bo. Predsednik uprave Cementarne je zagotovil, da bo denar na voljo takoj, ko bo participacijski dogovor podpisan. Do podpisa se pa z njim dogovarjam o vsakem strošku za soupravo, vendar s tem dozdaj ni bilo težav. Kaj je za svet delavcev najpomembnejša postavka vparticipacijskem dogovoru? Sklenili smo, da se v ta dogovor ob pravici do zdravstvene preventive zapiše tudi, da svet delavcev samostojno odloča o razporejanju neizkoriščenih sredstev. Tu se sicer interesi sveta delavcev in sindikata dotikata, vendar smo odločeni, da bi o denarju sveta delavcev odločali in ga razporejali sami, tudi o tem, komu bi dodelili kako humanitarno pomoč. Ali se dejavnost sindikata in sveta delavcev prekrivata še v kakšni drugi točki? Interesi in dejavnost enega in drugega se kajpak do določene mere dotikajo in tudi prekrivajo, treba je le paziti, da se ne preveč. Na sestankih sindikata praviloma ne govorimo o istih vprašanjih kot na sejah sveta delavcev. Predsednik sindikata je na naše seje redno vabljen, v svetu delavcev pa nas je (tudi sam sem to) izvoljenih pet od devetih sindikalnih zaupnikov. S predsednikom sindikata tudi sicer dobro sodelujeva; redno izmenjujeva podatke o odprtih vprašanjih in jih potem razporejava v obravnavo bodisi sindikatu ali svetu delavcev. Svet delavcev se sestaja po potrebi, saj so sestanki zaradi sestankov izguba časa. Kdo določa dnevni red za sejo sveta delavcev? Ob tem vprašanju moram povedati, kaj me moti. V prejšnjem sistemu sem bil predsednik centralnega delavskega sveta. Dnevni red sej delavskega sveta sva izbirala skupaj s takratnim direktorjem. Zdaj sem prepuščen samemu sebi. Predsedniku uprave sem že omenil, da bi bil vesel, če bi me kdaj poklical in bi skupaj sestavila dnevni red. Uprava nikoli ne predlaga svetu delavcev kake problematike, vprašanja v obravnavo, niti takrat, ko bi potrebovala soglasje sveta? Vse dnevne rede pripravim sam. Toda vi ne morete vedeti, katere ukrepe, za katere mora imeti soglasje sveta, pripravlja uprava... Ali je svet delavcev sploh že kdaj moral dati soglasje h kakšnemu predlogu uprave? Takih predlogov še ni bilo, saj težav nimamo. Če pa bi do težav prišlo, bi že sam sklical svet delavcev, nanj povabil predsednika uprave in bi skušali težavo skupaj rešiti.Tako vseskozi delujemo tudi pri manjših zapletih. Treba pa je vedeti, daje svet delavcev vseskozi v podrejenem položaju nasproti uprave, da ta “vodi kolo”. Imamo srečo, daje direktor že dolgo časa v podjetju na tem položaju, bilje tudi že v prejšnjem sistemu, in tudi takrat smo se z njim o problemih pogovarjali in jih reševali z dogovorom. Le daje zdaj malo težje, saj je drugačno lastništvo nad podjetjem spremenilo razmerja med upravo in svetom delavcev. S. J. Čiščenje v sindikatu trgovine Znani dogodki v PS Mercator, ko s° za tehnoloSke presežke proglasili cel kup zakonsko zaščitenih kategorij delavcev, med njimi tudi predsednika sindikata v Mercatorju Nanosu, ko je tudi sindikat dal soglasje, so izbili sodu dno. Zanima me, kako je mogoče, da predsednica sindikata ni "vedela", da je Dušan Djordjevič sindikalni zaupnik, če tega že niso “vedeli ” člani uprave. Ko je sekretar ROS trgovine protestiral Je ta ista Predsednica zahtevala, naj se opraviči, češ da se nima pravice vmešavati. Ni pa protestirala proti odvzemu Pooblastila sindikalnemu pooblaščencu. Seveda gospa predsednica, ki je istočasno tudi članica sveta delavcev in nadzornega sveta, kjer pobira mastne sejnine, ni prav nič zaskrbljena zaradi nezakonitega in neumnega ravnanja z delavci. Njo skr- bi predvsem ugled podjetja. Če jo že, potem naj zanj skrbi s preprečevanjem takšnih postopkov, ne pa s pometanjem smeti pod preprogo. Seveda pa je gospa Galofova poskočila pokonci, ko se ji je zgodila huda krivica na volilni konferenci območne organizacije sindikata trgovine, ko je gladko izpadla kot kandidatka za ROS trgovine. Pri tem je že čez dva dni poslala na republiški odbor faks s hudimi obtožbami na račun demokratičnosti vodenja postopka in predvsem na račun kandidata za predsednika republiškega odbora sindikata delavcev trgovine, Francija Lavrača v stilu pomladniških tepencev na predsedniških volitvah. Če bi se tako zavzemala za delavce v Mercatorju, bi bila gotovo izvoljena. Volitve je ocenila kot zaroto proti Mercatorju. Čudno je le, da ji nepravilnosti pri kandidacijskem in volilnem postopku niso padle v oči Že pred glasovanjem. Med drugim piše, da sta se konference udeležila samo dva od enajstih predstavnikov iz. Mercatorja. Zakaj pa ni mogla kot profesionalna predsednica zagotoviti njihove udeležbe, ko se že tako hvali s svojimi sindikalnimi uspehi ? To je najlepša slika o Mercatorjevih sindikalistih in njihovih prizadevanjih za delavsko dobro. Upam. da bo statut ZSSS in sindikata delavcev trgovine čimprej spremenjen, tako da bo čimprej možna izključitev takšnih članov, ker jih sindikat res nič ne rabi. Še več, prav njihovo vegetiranje v sindikatu, pri čemer nekateri zavzemajo zelo pomembne funkcije, sindikat najbolj ogroža. Kaj reči o dveh predsednikih sindikata trgovine zapovrstjo, ki sta se dala lepo proglasiti za tehnološke viške in hkrati pospravila mastno odpravnino, da bi z. zavoda odšla v zasluženi pokoj? Ko se je kar nekaj območnih odborov odločilo, da tako ne gre več, pa so začeli zganjati hrup zaradi gonje proti Mercatorju in Štajercem. Če se s takšnimi predsedniki strinjajo zgolj zato, ker so Štajerci, se je treba resno vprašati, kaj je s sindikatom in po kakšnih kriterijih tam volijo ne samo kandidate za republiške organe, pač pa tudi sindikalne zaupnike na nižjih ravneh. Sindikat, ki ni sposoben zaščititi temeljnih pravic delavcev, se nima pravice imenovati delavski. Takšni sindikalisti pa bolje, da čimprej gredo. Glede na vse Mercatorjeve mahinacije ne izključujem možnosti, da bi dobršen det njegovega sindikata odšel iz ZSSS, vendar sem tudi prepričan, da se bodo delavci kmalu vrnili, za druge pa naj vetja zbogom. Sicer ne gre.samo za Mercator, ker je takšnih Mercatorjev še mnogo, vendar pa je to največji trgovinski sistem v Sloveniji, kjer imajo tudi sindikalni zaupniki praviloma dobro urejen status, a za ceno slepe poslušnosti in prepuščanja popolnoma prostih rok upravi pri mahinacijah z zaposlenimi. Upam, da bo to pripeljalo k razčiščevanju odnosov v sindikatih in da se ne bo več dogajalo, da bi na protestnih zborih proti brezposelnosti grmeli tisti, ki jo sami omogočajo; proti kršitvam pravic delavcev tisti, kijih sami kršijo in proti zakonu o denacionalizaciji tisti, ki so sami težki denacionalizacijski upravičenci. Treba je doseči, da bodo sindikati trdni pri svojih stališčih in dosledni ter disciplinirani pri njihovem uresničevanju. Za kaj takega pa so potrebni na njihovem čelu dosledni in pošteni ljudje, dobro oboroženi z znanjem. Da hi to dosegli, pa se tudi ni treba ustrašti niti za ceno morda trenutnega zmanjšanja števila članstva, ki ga bodo z dobrim delom hitro nadomestili. Uspešnost sindikatov se meri predvsem z. ravnijo pravic delavcev in njihovim doslednim uresničevanjem! Tugomer Kušlan | |T1 PTO TTTTTn HTITT! kl )e blla ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja Svet ZSSS Dalma-Ut UH M tinova 4, 1000 Ljubljana . Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 . Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 13-16-163, novinar urednik Tomaž Ksela • Naročnina 13-10-033, int.272 . Posamezna številka stane 200 tolarjev . Žiro račun 50101-678-47511 . Tisk: DeloTČR d.d.. Dunajska 5, Ljubljana . Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5569 Dobri odnosi so pivi pogoj za uspešno delo Dejstvo, da so bile letošnje športne igre Sindikata delavcev zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije v Novi Gorici, pomeni tudi veliko priznanje za Goriške lekarne, ki so bile domačin srečanja zdravstvenih delavcev iz vse Slovenije. Še zlasti to velja zaradi tega, ker sodi omenjeni zavod med manjše zdravstvene zavode, ki pa zaradi dobrega vodstva in pristnih medsebojnih odnosov dosega dobre rezultate na vseh področjih. “V Goriških lekarnah dela okoli 45 delavcev, od tega jih je 37 vključenih v Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije,” pravi Maja Bu-dihna, predsednica organizacije tega sindikata v Goriških lekarnah. “Naš zavod ima več enot in sicer v Dorn-bergu, Mirnu, Šempetru, Dobrovi, Novi Gorici in Kanalu, sedaj pa se pripravljamo tudi na otvoritev nove poslovne enote v Desklah.” Vodsto in delavci Goriških lekarn si prizadevajo, da bi bili vseskozi konkurenčni, saj v Novi Gorici poslujejo tudi trije zasebni lekarnarji s koncesijo. Sicer pa Goriške lekarne podobno kot vsi drugi podobni zavodi v Sloveniji največ zaslužijo z izdajo zdravil na recepte, plačuje jim zavod za zdravstveno zavarovanje, pa tudi s prodajo zdravil in zdravstvenih pripomočkov na prostem trgu, kar je urejeno v zakonu o lekarniški dejavnosti. Ta določa, da so lekarne javni zavodi, ki izvajajo dejavnost v okviru zdravstvene dejavnosti in za potrebe občanov v okviru dogovorjene in predpisane zdravstvene mreže. “Glede na to so tudi naše plače absolutno v okviru zakona o razmerjih plač v javnih zavodih,” pravi Maja Budihna. Mnogi pa menijo, daje Maja Budihna, sindikalna zaupnica v Goriških lekarnah omenjeni zakon za delavce in vodilne v lekarnah krivičen, saj ustvarjajo veliko dohodka tudi izven javnih sredstev, vendar pa za to niso ustrezno oziroma dodatno nagrajeni. Po besedah Maje Budihna prejemajo delavci Goriških lekarn plače po kolektivni pogodbi, enako pa velja za regres za letni dopust in povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela in druge prejemke. “Zavod, ki ga vodi direktorica Ksenija Ribolica, spoštuje delavske pravice. Odnosi med našim sindikatom in vodstvom podetja so korektni.” Tudi delo sindikata v Goriških lekarnah po besedah Maje Budihna poteka v skladu s kolektivno pogodbo, ki jo je sindikat sklenil z vodstvom zavoda. V njej so opredeljeni pogoji za sindikalno delo, ki ni lahko, saj je kolektiv razdrobljen. “Člani sindikata v zavodu smo se odločili, da bomo delovali vsi skupaj, saj nas ni veliko. O vseh more- bitnih težavah se sproti pogovorimo z vodstvom, zato večjih problemov nimamo,” pravi Budihna. “Kadar pa se v težavah znajde kakšen delavec, mu solidarno priskočimo na pomoč. Tako smo v minulem letu iz sindikalne blagajne dvakrat izplačali solidarno pomoč.” Čeprav se delavci Goriških lekarn ne pritožujejo nad svojim statusom, pa Maja Budihna vendarle opozarja, da gre za težak poklic, ki pri nas ni dovolj cenjen. “Večina zaposlenih v zavodu ima visokošolsko izobrazbo, poleg tega pa se morajo nenehno dodatno izobraževati in usposabljati, če je potrebno tudi v tujini," pravi Budihna in dodaja, daje delo farmacevtov odgovorno in zahtevno. Nekatere druge poklicne skupine imajo v tej državi veliko boljši status, čeprav njihovo delo ni nič bolj odgovorno kot delo farmacevtov. “Sindikat v našem zavodu pa se ne ukvarja samo s problemi, temveč tudi z bolj veselimi stvarmi," pravi Maja Budihna. “Tako vsako leto organiziramo družabna srečanja ob dnevu žena in ob koncu leta, ob lekarniškem dnevu pa povabimo na srečanje tudi vse upokojence.” Dadas je delavce dokončno poslal na cesto Delavci Dadasa, ki že drugi mesec stavkajo, so pred dnevi prejeli dopis, v katerem jim direktor Davorin Sadar sporoča, da so bili njihovi ugovori na odločitev prvostopenjskega organa o prenehanju delovnega razmerja zavrnjeni. Tako so vsi delavci Dadasa, razen redkih izjem, sedaj tudi uradno odpuščeni. Proti stavkajočim je delodajalec najprej uvedel disciplinski postopek. Očital jim je, da niso lojalni podjetju (!?), čeprav so brez plač delali celih šest mesecev, in da s svojimi izjavami v medijih škodujejo njegovemu ugledu. S pomočjo sindikata SKEI bodo delavci zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja tožili Dadas. Po besedah Edija Ozimiča bodo delavci sicer delodajalca tožili zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, vendar pa se bodo vseeno prijavili tudi na zavodu za zaposlovanje. Ozimič upa, da jim bodo na zavodu priznali status brezposelnega delavca, z vsemi pravicami na tej podlagi, saj so delo izgubili brez svoje krivde.” Sicer pa delavci Dadasa, ki že od januarja niso dobili plač, od I. septembra stavkajo doma, saj je poslovne prostore poslovnega sistema Dadas prevzela v upravljanje stanovanjska zadruga Smreka. T. K. Feroterm Stadler odpustil sindikalnega zaupnika V prejšnji številki Nove Delavske enotnosti smo poročali, kako seje vodstvo podjetja Feroterm Stadler želelo odkrižati sindikalnega zaupnika Branka Rajha, ki je sicer dober delavec, zavzema pa se za delavske pravice oziroma za spoštovanje kolektivne pogodbe. Direktor podjetja Franc Kline je Rajha odpustil ravno tistega dne, ko bi naj se med vodstvom podjetja in sindikatom SKEI začela pogajanja o izplačilu lanskoletnega in letošnjega regresa za letni dopust. Po intervenciji delovne inšpekcije, ki je delodajalca opozorila na nezakonito ravnanje, je direktor Feroterma Stadler Rajhu sicer sporočil, daje še vedno v delovnem razmerju. vendar gaje istočasno suspendiral, češ da je nezakonito organiziral opozorilno stavko in daje z izjavami v medijih škodoval ugledu podjetja. Direktorje proti Rajhu sprožil (udi disciplinski postopek. Na začetku tedna seje v Feroterm u Stadler sestala disciplinska komisija in Rajhu izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja. “Uvedba disciplinskega postopka proti sindikalnemu zaupniku Branku Rajhu je v posmeh pravni državi, saj delodajalec z njim krši delovnopravno zakonodajo, pa tudi kolektivno pogodbo” pravi sekretar območne organizacije SKEI v Podravju Edi Ozimič. “V tem primeru delodajalec zavestno krši zakonodajo, samo da bi se znebil sindikalnega zaupnika, ki se zavzema za spoštovanje tistih pravic, ki delavcem pripadajo po zakonu in kolektivni pogodbi. Na ravnanje vodstva Feroterma Stadler smo predstavniki SKEI na nedavnem pogovoru opozorili tudi ministra za delo, družino in socialne zadeve Antona Ropa. Upam, da bo ministrstvo zavarovalo avtoriteto zakonov in institucij sistema ter zoper delodajalca, ki zavestno krši zako- nodajo, odločno ukrepalo. Če pristojni na takšno početje ne bi ustrezno reagirali, upam pa da bodo, bi bilo to zelo slabo tako za ugled pravne države kot za socialni mir v tej državi.” Ob pomoči SKEI bo sindikalni zaupnik Branko Rajh seveda izkoristil tudi vse pravne možnosti za to, da bi zavaroval svoje pravice. Tako se bo na odločitev disciplinske komisije najprej pritožil v podjetju. Če s pritožbo v podjetju ne bo uspel, pa bo vložil tožbo za varstvo svojih pravic na delovnem sodišču. V tem primeru bo sindikalni odvetnik sodišču predlagal, naj izda začasno odredbo in Rajha do obravnave in pravnoomočnosti sodbe vrne nazaj na delo. Po Ozimičevem mnenju je mogoče pričakovati, da bi sodišče takšnemu predlogu ugodilo, saj so za izdajo takšne začasne odredbe podani vsi zakonski pogoji. Če bi Rajh zaradi tega, ker seje pošteno in korektno ter zakonito boril za delavske pravice ostal brez dela in dohodkov, pa mu bo SKEI do razpleta primera na delovnem sodišču izplačeval solidarnostno pomoč v višini njegove neto plače. “Upam in verjamem, da bodo ustrezni državni organi v tem primeru hitro in odločno ukrepali, saj gre za avtoriteto in ugled pravne države,” pravi Ozimič. _ u Pogovor z Valterjem Zavcem, sekretarjem SKEl za ljubljansko območje »V nevarnosti so zlasti Podjetja, kjer direktorji pred delavci skrivajo skoraj vse« Valter Zavec je diplomira-n' ekonomist. Sindikalist je Postal v Iskri Elementih, za sKEl pa profesionalno dela °d leta 1990. Pred nekaj Meseci se je s Kopitarjeve Ulice v Ljubljani, kjer je bil ®edei vseh sindikatov ljubljanskega območja, prese-1,1 na Dalmatinovo 4, kjer je najbližji sosed našega uredništva. Pravi, da se na novi 'akaciji počuti zelo dobro, Vlasti zaradi profesionalnega okolja in delovnega v*dušja. Kateri so aktualni problemi v kovinski in elektroindustriji? Zavec: Največ problemov je zla-s*‘ v podjetjih, ki so po sklepu vlade vključena v programe prestrukturi-r®nja v okviru Slovenske razvojne družbe. Gre za Avtomontažo, Lito-Jjjroj Holding, Rog, Fotono, Litostroj Tovarna ulitkov, IMF Itak, Plutal in Vego. Vse te tovarne so več let regale hude probleme. Zdaj pa jim Slovenska razvojna družba pomaga ako z denarjem kot s kadri. Slovenska razvojna družba je naslednica bivšega sklada za razvoj, za katerega so sindikati nenehno ugotavljali, da so mu delavci zadnja skrb. Je nova družba za delavce kaj boljša? Zavec: Osebno opažam, daje gle-pravic delavcev bolj dojemljiva. To prihaja do izraza zlasti v social- ah sporazumih, kijih sklepa v nekakih podjetjih in jim skuša na ta način ,agotoviti razvojne možnosti. Mi-shrn, da Slovenska razvojna družba uPošteva minimalne standarde pra-J'ic delavcev, določene z zakoni in ko-ektivnimi pogodbami. Lahko enako trdite tudi za direktorje drugih podjetij? Zavec: Imamo zelo dobre in tudi zelo slabe direktorje, s slednjimi imam seveda pogostejše opravke. Najslabši so tisti, ki zakonov sploh ne spoštujejo in z delavci ravnajo le po svoji presoji, na sodiščih pa pravde redno izgubljajo. Naš območni odbor je pred časom svetoval enemu od predsednikov naših podružnic, naj prek predstavnika delavcev v nadzornem svetu sproži vprašanje odgovornosti njihovega direktorja. Ta direktorje namreč neutemeljeno podpisal suspenz za delavca, ki mu je sodišče prisodilo visoko odškodnino. To je sicer plačalo podjetje, po našem mnenju pa bi denar moral iti iz direktorjevega žepa. Kako pa vaš sindikat sodeluje s sveti delavcev? Zavec: Zgolj dobro sodelovanje med sindikatom in svetom delavcev ne preprečuje razvoja kriznih razmer v podjetjih. Dokaz za to kar pravim je naprimer Pap Intel. Dokler skupščina podjetja ni razrešila direktorja, ni bilo mogoče narediti ničesar, čeprav seje položaj podjetja slabšal iz dneva v dan. Tako kot v tem podjetju so tudi drugi direktorji, kijih ni bilo mogoče odstraniti, sklepali škodljive pogodbe. Direktorska pooblastila so pogosto uporabljali le zato, da so skrbeli za svoje koristi. Takšne zlorabe pooblastil so mogoče tudi zaradi nerazvitosti našega pravnega sistema in slabega dela organov pregona, nenazadnje tudi nerazvitosti lastniških odnosov. Kljub vsem mogočim uradnim ugotovitvam in informacijam delavci Papa Intela še vedno čakajo na ukrepe, ki naj bi razveljavili škodljive poteze njihovega bivšega direktorja. Čeprav je večina podjetij vsaj formalno olastninjena, smo še daleč od tega, da bi ljudje, tudi institucije, znali opravljati vlogo lastnika. To seje v že omenjenem Pap Intelu zelo dobro videlo. So pri uresničevanju soupravljanja podobni problemi kot pri notranjem lastništvu? Zavec: V precejšnjem številu podjetij prihaja do zlorabe instituta poslovne tajnosti. Na tej podlagi direktorji svetom delavcem ne dajejo pravočasnih informacij. Gre zlasti za podatke o poslovanju družb, razvojnih ciljih, spremembah ali zmanjšanju gospodarske dejavnosti, spremembah organizacije dela in tehno- logije. Pred sveti delavcev skrivajo tudi poslovna poročila. Za pomembne statusne spremembe, prodajo ali zaprtje dela družbe, spremembe lastniške sestave, potrebe po novih delavcih, sistemizacijo delovnih mest, razporejanje delavcev v druge družbe ali iz kraja v kraj, pa ne organizirajo skupnega posvetovanja, ki ga za vse te zadeve predpisuje zakon o soupravljanju. Skupnemu posvetovanju in soglasju sveta delavcev se pogosto skušajo izogniti tudi ko gre za pravilnik o disciplinski odgovornosti, ukrepe varstva pri delu, izrabo letnega dopusta in pravico do odsotnosti z dela, ocenjevanje delovne uspešnosti, kriterije za napredovanje delavcev, nagrajevanje inovativne dejavnosti, razpolaganje s počitniškimi zmogljivostmi in drugimi objekti družbenega standarda zaposlenih. Če vse to skupaj seštejemo, je jasno, da skušajo poslovodstva podjetij svete delavcev marsikje postaviti povsem na stranski tir. Tako kot v preteklosti delavske svete skušajo tudi svete delavcev izkoristiti zlasti za formalno potrjevanje že uveljavljenih odločitev in sprememb v podjetjih. V prejšnjih letih je šlo v stečaj kar veliko podjetij kovinske in elektroindustrije, je položaj zdaj že bistveno boljši, so podjetja postavljena na trdne noge? Zavec: Za nazaj imate popolnoma prav, saj so po letu 1991 odšla v stečaj tale večja podjetja: Itas Kočevje, Agrostroj, Uniš Tos, Iskra Orodja, Nastro, Utensilia, IGO, Iskra Terci, Tovarna kovinske galanterije, Inkop Kočevje, Kot Tacen, Litostroj Tovarna viličarjev, Litostroj ZRI, in še bi lahko našteval. Poleg tega so bile v več podjetjih tudi prisilne poravnave, te sedaj potekajo tudi v:Alpremu Kamnik, IMP Skipu, Litostroju Holdingu, Litostroju Tovarni ulitkov, Iskra Elektrozveze, Rogu in Vegi. Zaradi vsega tega je izgubilo delo veliko delavcev. Razen Litostroja sedaj ni večjih odprtih nerešenih problemov. Nove probleme pa lahko pričakujemo povsod tam, kjer vodilni menedžerji skušajo najdonosnejše programe prenesti v svoja podjetja. Nevarnosti so tudi tam, kjer šefi delavcem skrivajo podatke o poslovnih rezultatih in načrtih. Na ta način si nekateri le podaljšujejo mandat, delavci pa delajo v veliki negotovosti. Ko začne škripati pri plačah in uresničevanju drugih pravic pa iz izkušenj vemo, da bo kmalu prišlo do hujšega pretresa, tudi do stečajev bo še prihajalo. Sindikalna lista September 1998 Gospodarske dejavnosti Javni sektor' (temelj je SKP za gospodarstvo) (nekdanje negospodarstvo! Prvi del SIT SIT 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica 3.500,00 3.500,00 (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 1.750,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.218,00 2. Kilometrina (od 27.3. 1998 dalje) 35,94 35,94 3. Ločeno življenje 63.500,00 51.098,00 4. Prenočišče - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu. ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1.7. 1998) - po SKPGD (na delovni dan) 548,00 548,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 50.532,00 42.958,00 - za 20 let 75.798,00 64.437,00 - za 30 let 101.064,00 85.916,00 2. Odpravnina pri upokojitvi 312.502,00 469.853,00 oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči - po SKPD - ob smrti delavca 93.751,00 85.496,00 - ob smrti v ožji družini 46.875,00 - 4. Minimalna plača (od 1. 8. 1998 za izplačilo v septembru) 64.666,00 64.666,00 5. Zajamčena plača 37.045,00 37.045,00 6. Regres za letni dopust najmanj 102.000,00 - delavci s plačo pod 110.000,00 SIT na mesec 84.800,00 102.000,00 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno Življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97 v višini 51.098,00 SIT). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon. Za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. Strokovna služba ZSSS Sindikat delavcev trgovine Slovenije Priloge kolektivne pogodbe lahko delodajalci uporabljajo neposredno V pogajanjih za prenovo kolektivne pogodbe za trgovsko dejavnost smo si sindikati vseskozi prizadevali tudi za opredelitev tipičnih delovnih mest, skladno z novo standardno klasifikacijo dejavnosti. Naš glavni cilj pa je bila ohranitev pravic delavcev, pri čemer smo bili uspešni, saj je kar 20 določb iz pogodbe naše dejavnosti ugodnejših kot v splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti. Partnerjem smo predlagali tudi uvedbo plačilnih razredov in razlago posameznih določb. Ker smo jih o vsem tem prepričali, smo pogajanja o obeh prilogah tudi uspešno končali. Prilogi sta objavljeni v Uradnem listu. Prepričani smo, da se bodo s priporočili in kriteriji za razvrščanje delavcev v plačilne razrede v okviru delovnih mest, razporejenih v PRILOGA I. V skladu s 5. točko 7. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije (Ur. 1. RS. št. 10/98) njeni podpisniki sprejemamo in določamo naslednja TIPIČNA DELOVNA MESTA V DEJAVNOSTI G -TRGOVINA, POPRAVILA MOTORNIH VOZIL IN IZDELKOV ŠIROKE PORABE PO TARIFNIH RAZREDIH I. ENOSTAVNA DELOVNA MESTA: - kurir - perica - pomivalec - pomožni manipulant - snažilec II. MANJ ZAHTEVNA DELOVNA MESTA: - čuvaj - dostavljalec pošiljk - polnilec - spremljevalec tovornjaka - telefonist - vnašalec podatkov - vratar III. SREDNJE ZAHTEVNA DELOVNA MESTA: - poslovni manipulant - pomožni administrator - rezalec - voznik lahkih motornih vozil ( do nosilnosti 3.500 kg) arhivar poslovnih listin blagovni manipulant IV. ZAHTEVNA DELOVNA MESTA: - administrator - avtoelektričar - avtoklepar - blagajnik - čevljar - fmomehanik ( urar, zlatar) - kuhar - mehanik motornih vozil - menjalec denarja - mesar sekač - natakar - prevzemnik blaga - pripravljalec pošiljk - prodajalec - računalniški operater - serviser električnih naprav in opreme - skladiščnik - strojnik parnih kotlov - šivilja - voznik težkih motornih vozil - vratar informator V. BOLJ ZAHTEVNA DELOVNA MESTA: - administrativni tehnik - aranžerski tehnik - arhivski tehnik - ekonomski tehnik - finančni tehnik - izmenovodja - kadrovski tehnik - knjigovodja - komercialni tehnik - mehanik elektronskih avdio video naprav in opreme - oddel ko vodja - poslovodja manjše prodajalne - računalniški tehnik - skladiščni tehnik - strojni tehnik - transportni tehnik - trgovski potnik - vodja delavnice VI. ZELO ZAHTEVNA DELOVNA MESTA: - analitik - ekonomist - gradbeni inženir - inženir računalništva - kadrovnik - komercialist - kontrolor poslovanja - logistik - oblikovalec vizualne komunikacije - organizator dela - organizator obdelave podatkov - poslovodja srednje prodajalne - pravnik - programer obdelave podatkov - projektant notranje opreme - računovodja - socialni delavec - tajnik uprave podjetja - tehnolog - varnostni inženir VII. VISOKO ZAHTEVNA DELOVNA MESTA: - diplomirani ekonomist - diplomirani gradbeni inženir - diplomirani informatik - diplomirani inženir računalništva - diplomirani logistik - diplomirani oblikovalec za vizualno komunikacijo - diplomirani organizator dela - diplomirani pravnik - diplomirani varnostni inženir - poslovodja velike prodajalne VIII. NAJBOLJ ZAHTEVNA DELOVNA MESTA: - specialist za analize - specialist za ekonomiko investicij - specialist za finance - specialist za gospodarsko pravo - specialist za informatiko - specialist za logistiko - specialist za marketing - specialist za notranjo trgovino - specialist za organizacijo - specialist za računovodstvo - specialist za zunanjo trgovino - pomočnik direktorja sektorja IX. IZJEMNO ZAHTEVNA DELOVNA MESTA: - pomočnik direktorja dela podjetja V Ljubljani, 4. 6. 1998 Gospodarska zbornica Slovenije Zdruienje za trgovino Jože Kovač, predsednik Zdruienje delodajalcev Slovenije Sekcija za trgovino AleS Ilc, predsednik Zveza svobodnih sindikatov Slovenije Sindikat delavcev trgovine Slovenije Kristina Antolič, predsednica Konfederacija sindikatov 90 Slovenije Sindikat delavcev trgovine Tinka Jamnik, predsednica tipične razrede iz kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije, osnovne plače delavcev lahko opazno povečale. Tega se bodo lahko razveselili predvsem delavci podjetij, v katerih So delodajalci v zadnjem času s spremembami notranje organizacije ln notranjih delitvenih aktov ukinili plačilne razrede. Na tej podlagi So delavce razvrščali le v tarifne razrede z izhodiščnimi plačami, ki So v zadnjih letih nevarno nazadovale. Tako bo na primer delavec prodajalec, kije bil dosedaj razvrščen v •V. tarifni razred z izhodiščno plačo 71.306 tolarjev bruto, uvrščen v III. plačilni razred in po kriterijih iz priporočila prejel za 9307 tolarjev oziroma 13 odstotkov večjo plačo. Podobna razmerja veljajo za vsa tipična delovna mesta v tarifnih in znotraj plačilnih razredov. Z objavo tipičnih delovnih mest v dejavnosti trgovine se pomembno širi krog delavcev, ki bodo lahko uporabljali kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine Slovenije. Priporočilo o razvrščanju delavcev v plačilne razrede bodo manjši zasebni delodajalci, ki nimajo aktov o sistemizaciji, lahko uporabljali neposredno. Sandi Bartol, sekretar pRiloga ii. T skladu s 6. točko 7. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije (Uradni list RS št. 10/98) njeni podpisniki sprejemamo in določamo naslednje: priporočilo s kriteriji za razvrščanje delavcev v plačilne razrede v okviru delovnih mest, Razporejenih v tarifne razrede Plačilni razredi Tarifni razredi _________________________I. II. III. IV, V, VI. VII. VIII. IX. izplačilni razred 1,00 plačilni razred 1,05 ___________________ plačilni razred 1,10 1,10__________________________________________________ plačilni razred_________1,15_____________________________________________ plačilni razred_________1,23 1,23_____________ plačilni razred_______________1,30_____________________________________ plačilni razred_______________1,37 1,37_______________________________ plačilni razred______________________1,45_________________________________ plačilni razred______________________1,55 1,55 ______________________ J5: plačilni razred 1,70 plačilni razred 1,85 1,85 J2. plačilni razred 1,96 J3_. plačilni razred 2,10 2,10 J4- plačilni razred 2,30 -Izplačilni razred 2,50 2,50 JZ plačilni razred 2,75 JZ Plačilni razred 3,00 3,00 JZ plačilni razred 3,25 J-9- plačilni razred 3,50 Plačilni Kriterij Razred______________________________________ 6. 7. - nekvalificiran delavec - začetnik - nekvalificiran delavec z dopolnilnim izobraževanjem nad 3 tedne - nekvalificiran delavec z dopolnilnim izobraževanjem nad 45 dni - polkvalificiran delavec - začetnik - polkvalificiran delavec z dopolnilnim izobraževanjem nad 60 dni - polkvalificiran delavec z dopolnilnim izoraževanjem nad 90 dni - delavec z dveletno poklicno izobrazbo - začetnik - delavec z dveletno poklicno šolo in dopolnilnim izo braževanjem nad 90 dni - delavec z dvoletno poklicno šolo in dopolnilnim izobraževanjem nad 180 dni - delavec s troletno poklicno šolo, mojstrskim ali poslovodskim izpitom - začetnik - delavec s troletno poklicno šolo, mojstrskim ali poslovodskim izpitom in dopolnilnim izobraževanjemnad 90 dni ____________________ - delavec s troletno poklicno šolo, mojstrskim ali poslovodskim izpitom in dopolnilnim izobraževanjem nad 180 dni oz. delavec ki organizira in vodi skupino delavcev - kvalificiran delavec oz. srednja šola - začetnik__________________ - kvalificiran delavec oz. delavec s srednjo šolo, ki organizira in vodi skupino do 20 delavcev______________________________________________ 11. - kvalificiran delavec oz. delavec s srednjo šolo, ki vodi skupino nad 20 delavci oz. delavec te strokovne izobrazbe, ki zna in uporablja en svetovni jezik - delavec z višjo izobrazbo - začetnik 12. - delavec z višjo izobrazbo, ki koordinira in vodi oddelek oz. delavec z višjo izobrazbo, ki zna in uporablja en svetovni jezik 13. - delavec z višjo izobrazbo, ki je povsem samostojen in odgovoren za svoje delo - delavec z visoko izobrazbo - začetnik 14. - delavec z visoko izobrazbo, ki vodi sektor oz. delavec z visoko izobrazbo, ki dela na raziskovalnem področju - delavec, ki zna in uporablja cn svetovni jezik 15. - delavec z visoko izobrazbo in speciaizacijo (sodni izpit, znanje dveh svetovnih jezikov), ki je pri svojem delu povsem samostojen - magister - začetnik 16. - magister znanosti, ki koordinira in vodi sektor 17. - magister z znanjem in uporabo dveh svetovnih jezikov na delovnem mestu koordinacije poslovnega sistema - doktorat znanosti - začetnik 18. - doktorat znanosti na raziskovalnem področju in z znanjem dveh tujih jezikov 19. - doktorat znanosti z uveljavljeno publicistiko v domači in tuji strokovni literaturi. Splošna določila: 1. Relativna razmerja za posamezni plačilni razred se uporabljajo kot podlaga za določitev zneska osnovne plače v pogodbi o zaposlitvi delavca. 2. Pri delodajalcu se lahko določijo višja relativna razmerja za posamezni plačilni razred nad relativnimi razmerji iz tega priporočila. 3. Vodstvo podjetja razvrsti delovno mesto v tarifne in plačilne razrede ter razporedi delavce v posamezne plačilne razrede. Tipična dela so osnova in indikacija za razvrstitev vseh delovnih mest v podjetju. V Ljubljani, 4. 6. 1998 Gospodarska zbornica Slovenije Združenje za trgovino Jože Kovač, predsednik Zveza svobodnih sindikatov Slovenije Sindikat delavcev trgovine Slovenije Kristina Antolič, predsednica Združenje delodajalcev Slovenije Sekcija za trgovino Aleš Ilc, predsednik Konfederacija sindikatov 90 Slovenije Sindikat delavcev trgovine Tinka Jamnik, predsednica SANDI BARTOL KAJ MORAM VEDETI O PLAČAH Brošurico, ki jo je založil Sindikat delavcev trgovine, lahko dobite v Domu sindikatov v Ljubljani. Informacije po telefonu 061/ 310-827. V Novi Gorici se je zbralo 260 zdravstvenih delavcev iz vse Slovenije REKREACIJA Športne igre Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije v Novi Gorici Športno, tekmovalno in veselo Ekipa Zavoda dr. M. Borštnarja si je privoščila zaslužen počitek V Novi Gorici so bile konec minulega tedna športne igre Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, na katerih se je zbralo več kot 260 udeležencev iz vse Slovenije. Športne igre je organiziral poseben koordinacijski odbor (tudi letos gaje vodil Branko Počkar) in svoje delo odlično opravil. Domačini najbolj množičnega športnega srečanja zdravstvenih delavcev iz vse Slovenije so bile Goriške lekarne, pri organizaciji pa se je še posebej izkazala predsednica sindikata v zavodu Maja Budihna. Srečanje sta odprla župan Nove Gorice Črtomir Špacapan in predsednik Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije Erih Šerbec. Županje vsem udeležencem športnih iger zaželel prijetno bivanje v Novi Gorici ter jih pozval, naj se še kdaj vrnejo v to mesto ob meji. Erih Šerbec pa je vsem udeležencem zaželel obilo športne sreče ter poudaril, da je športno srečanje tudi priložnost za druženje in izmenjavo izkušenj med zdravstvenimi delavci iz vse države. Zdravstveni delavci se očitno zavedajo, kaj za zdrav duh pomeni tudi zdravo telo, zato jim ni bilo vseeno, kako se bodo na tekmovanjih odrezali. Ravno zaradi tega so bili športni boji, zlasti pa med zdravstvenimi delavkami, še toliko bolj zanimivi in včasih tudi atraktivni. Več časa za druženje in pomenek o aktualnih problemih pri sindikalnem delu pa so udeleženci imeli v Zelenem gaju, kjer je bilo družabno srečanje vseh udeležencev športnih iger. Tam so podelili tudi nagrade, pokale in priznanja najboljšim. Povejmo še to, daje bil posebnih čestitk vseh udeležencev športnih iger deležen Marko Štuhec iz Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, ki je že petič zapored zmagal v ribolovu. Kakor pravijo očividci, je ribe vlekel na suho kakor po tekočem traku. Rezultati: odbojka ženske: 1. Splošna bolnica Maribor, 2. Zdravstveni dom Maribor, 3. Socialno varstveni zavod Dutovlje; odbojka moški: I. Zdravstveni dom Maribor, 2. Splošna bolnišnica Maribor, 3. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor; košarka ženske: 1. Splošma bolnica Maribor, 2. Socialno varstveni zavod Dutovlje, 3. Zdravstveni dom Maribor; košarka moški: 1-Zavod dr. M. Borštnarja Dornava, 2-Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, 3. Socialno varstveni zavod Dutovlje; nogomet: 1. Zavod dr. M-Borštnarja Dornava, 2. Zdravstveni dom Maribor, 3. Splošna bolnica Rakičan; tenis ženske: I. Zdravstveni dom Maribor, 2. Splošna bolnišnica Maribor; tenis moški: I. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, 2-Splošna bolnica Maribor, 3. Zdravstveni dom Maribor; streljanje z zračno puško: 1. Socialno varstveni zavod Dutovlje, 2. Zavod dr. M; Borštnarja Dornava, 3. Zdravstveni dom Maribor; ribolov: 1. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, 2. Zdravstveni dom Maribor, 3. Splošna bolnica Rakičan; pikado: 1. Dom starejših občanov Črnomelj, 2-Splošna bolnica Maribor, 3. Zavod za zdravstveno varstvo; vlečenje vrvi: I. Zavod dr. M. Borštnarja. 2.Zdravstveni dom Maribor, 3-Splošna bolnica Maribor. Skupna razvrstitev: 1. Zdravstveni dom Maribor, 2. Splošna bolnica Maribor, 3. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, 4. Zavod dr. M-Borštnarja Dornava, 5. Socialno varstveni zavod Dutovlje, 6. Splošna bolnica Rakičan, 7. Dom starejših občanov Črnomelj, 8. Goriške lekarne, 9. Dom počitka Metlika, 1**' Center za socialno delo Maribor, 11 • Zdravstveni dom Črnomelj. Sponzoiji športnih iger so bili: Ke-mofarmacija Ljubljana, Zavarovalnica Triglav Poslovna enota Maribor, Pekama Bmmat Nova Gorica, Pecivo Nova Gorica, Hit Nova Gorica, Fructal Ajdovščina, Salas Ljubljana, MIP Nova Gorica, Agroind Vipava in Vojašnica Vipava. Zdravstveni delavci iz Doma starejših občanov Črnomelj so se na športne igre temeljito pripravili /Ja/t(or'eč£a “Hvala bogu, da sem zopet v službi,” je dejal strugar Lojze, ko smo pred dnevi v tovarniški menzi sedli k malici. ‘‘Če bi moral biti še teden dni na dopustu, bi bilo verjetno z mano konec.” Vsi smo jedli fižolovo juho, gledali v krožnik in molčali. “Ne boste verjeli," je nadaljeval Lojze. “Zena in sin sta si vsak elan izmislila nov izlet. Enkrat smo bili v toplicah, drugič smo švignili na morje, tretjič smo šli po gobe v planine, četrtič pa po nakupih v sosednjo Avstrijo in Italijo. Če bi imel še teden dni dopusta, bi bankrotiral. Ves mesec si ne bi mogel privoščiti niti enega piva več," je še naprej robantil Lojze. “Ne bodi žalosten, Lojze, saj nisi edini, ki po dopustu trpi," je začel Lojzeta tolažiti skladiščnik Rudi. “Tudi meni ni bilo nič lažje. Enkrat sem moral obiskati ženino žlahto, potem smo šli na obisk k moji žlahti, nato so prišli na vrsto strici in tete, za katere čez leto ne najdemo časa. Raje bi umrl, kakor da bi šel še na en sam obisk, kjer se moraš pogovarjati o stva-reh, ki te nične zanimajo. Hvala bogu, da sem zopet v službi.” “Vidva sta še lepo preživela dopust," se je v pogovor vključil rezkar Vili. “Meni pa ga je zagrenila tašča. Pomislite - v času dopusta sem ji moral prebeliti stanovanje. Če tega ne bi storil, bi vse leto moral jesti jezikovo župo Si predstavljate, kako vesel sem, ko zopet lahko hodim v službo in mirno opravljam svoje delo!?" “Kaj pa naj rečem jaz? V času dopusta sem moral za majhen denar delati pri sosedu obrtniku, saj sicer ne bi imel dovolj denarja za to, da bi otrokom plačal počitnice, na katere so odrinili s svojimi prijatelji. Saj veste, koliko regresa za letni dopust smo dobili? Si predstavljate, kako bi me otroci,šimfali ’, če jim edini v soseski ne bi mogel dati denarja za dogovorjene počitnice. Zadnji čas je, da se je dopust končal, sicer bi od dopustniškega dela omagal," se je pridušal Ferdo. Iz dnevnika delavca Jožeta Ljubo v službi, kdor jo ima “Nič ne govorite,fantje, saj vsi vemo, da je dopust eno navadno sranje," seje v pogovor vmešal mojster. “V času dopusta sem bil v Grčiji. Tam sem toliko zapravil, da bom sedaj moral vzeti kredit za to, da bomo lahko nabavili ozimnico. Če bi me direktor sedaj poslal na dopust, ga ne bi več hotel imeti.” “Tudi jaz ne bi več hotel imeti dopusta,” je dejal pol delavecpol kmet Janez. “Ves mesec sem moral tako delati na njivah, da tega ne bi zdržal niti dneva več. Nimate pojma, kako vroče je bilo v avgustu!? Hvala bogu da je dopust mimo.” “Prav imate, fantje, dopust je res eno sranje,” je od sosednje mize zakričala Pepika. “Moj mož, ki sicer pridno dela, pa tudi doma je za ponucat, je ves mesec kolovratil po bifejih in zapravljal čas in denar. Hvala bogu, da je dopusta konec in da mora ponovno hoditi v službo. Sedaj je vsaj ponovno v redu dedec.” “Zenske pa niste nič boljše. Moja se je ves mesec pražila na kopališču, jaz pa sem zraven nje umiral od dolgega časa. Tako dolgčas kakor v času dopusta mi v življenju še ni bilo,” je pribil Tone. “Kaj bi šele rekel, če bi moral vsak dan poslušati babje čenče tako kakor jaz,” je dejal Peter. “Moja je večino dopusta porabila za klepete s prijateljicami. Če bi jih moral poslušati še en teden, bi znorel.” “Če je tako, pa se bo moral naš sindikat začeti boriti za to, da bi nam skrajšali dopust,” je preudarno pribil sindikalni zaupnik Ferdo. “Bravo Ferdo!” smo vzkliknili vsi v en glas. “Če nam direktor ne bo hotel skrajšati dopusta, bomo pa stavkali,” smo bili odločni. V času stavke bomo - tako smo se dogovorili - nosili transparent po vzoru tistega: ljubo doma, kdor ga ima. Glasil se bo: ljubo v službi, kdor jo ima! Zaprta usta Prava resnica Moški, ki ima zelo pokvarjene zobe, kupuje Slr- “Zakaj pa ta gorgonzola nič ne smrdi?" Povpraša prodajalko. “Če želite zavohati sir, mu mo-rate dati možnost. Zato zaprite Usta!” Dobri prijatelji Direktorja, ki je bil v zaporu zamudi gospodarskega kriminala, je obiskal njegov bivši šofer. Ko je odhajal domov, ga je vprašal: Čudno se mi zdi, da vas ni da-u?s nihče obiskal razen mene, saj ■io bilo okoli vas vedno veliko ljudi- Ati nimate več nobenega prijavlja?” “O ja, veliko prijateljev imam, sanu> vsi so že tukaj! ” Napačen napis “No, sinček, kako je bilo prvi dan »šoli?” “Slabo. Na vratih je pisalo “J. raZred", notri pa so bile same le-Sene klopi." Srečnež “Žena mi je vse vzela in odšla!" “Srečnež! Meni je vse vzela in ostala!" "Dragi mož, včeraj pa si prišel zelo nadelan domov." “Draga žena, to pa ni res?" “Kaj boš govoril, saj sem te slišala ” “Nisi slišala mene, pač pa prijatelje, ki so me prinesli.” Nedavna nogometna tekma med Prekmurci in Zvezo se je končala brez zmagovalca. Da zmaga ni odšla v Ljubljano, so verjetno krivi tudi Jovo Labanac, Martin Muršič in Milan Utroša, ki so namesto pehanja za žogo in z njo, raje počivali. Kongresi sindikatov dejavnosti in zveze so več kot očitno potrebni tudi zaradi tega, ker je treba odnose v nogometu uskladiti s tistimi v novem statutu ZSSS. Iz dobro obveščenih krogov smo izvedeli, da bo ta novi statut odnose med sindikati in območji rešil enkrat za vselej. Prazna kartica “Zakaj si s sindikalnega izleta poslala možu domov prazno kartico?” “Ker imava tihi teden!" Slaba hrana “Natakar, imate v vaši gostilni vedno tako slabo hrano?” “Ne, ob ponedeljkih je gostilna zaprta! ” Šoferski izpit “Ljuba ženska, kako pa vozite? Ali ste sploh kdaj opravljali šoferski izpit?" “Seveda, da boste vedeli - sedemnajstkrat. Zagotovo večkrat kot vi!" Velika ušesa “Mojca, do ušes sem zaljubljen vate." “To mi pravi tudi Peter." “Vendar pa imam jaz večja ušesa kot on! ” turistična agencija BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA STALNO BORZNO SPOROČILO ATRIS - BORZA SINDIKALNEGATURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na 061/131-00-33, int. 384, 385, 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601 -92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 16 ure. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO BOHINJSKO JEZERO: dve alpski počitniški hišici za po 6 oseb - kuhinja, kmečka dnevna soba, 3 spalnice, kopalnica - 100 m od jezera - cena 9.680 SIT na dan, upokojenci imajo 10-% popust.Vikend - petek do nedelje 20.000 tolarjev POKLJUKA: počitniški dom MK, dve in štir-iposteljni apartmaji, cena 7.600 oz. 9.200 SIT dnevno, turistična taksa ni vključena; - brunarica MK, dva povezana apartmaja za skupno 8 oseb. Cena za najem celotne brunarice je 18.500 SIT dnevno, turistična taksa ni vključena. PLANICA: počitniški dom - sobe, etažni TWC, polpenzion 3.600 SIT dnevno. KRANJSKA GORA - garsonjera za 4 osebe - cena 6.800 SIT dnevno; - počitniški dom v GALERŠAH, za 2 do 4 osebe, polpenzion 4400 SIT. ČATEŽ: hišice za 5 oseb, bogata oprema, cena od 7.800 SIT dnevno.Kopališke vstopnice niso vključene. PIRAN: dvo- in štiriposteljni apartmaji, cena 7.500 oziroma 9.200 SIT dnevno. DOLENJSKETOPLICE - GOSTIŠČE RAČKA: športnorekreacijska ponudba, popusti v toplicah, ribolov, tenis, jahanje ali kolesaijenje. Dvo-, tri- ali štiriposteljne sobe (TWC in klima). Cena nočitev je 4.400 SIT, polpenzion 5.7Q0 SIT. POČITNICE NA PODEŽELJU: DOBROVA - SENOVO: Turistična kmetija NaTerogu (Kristina Perko), tel.: 0608/70-000; TOMAJ- DUTOVLJE: Turistična kmetija Škerlj (Izidor Škerlj), tel.: 067/65-271. - DRBETINCI PRI PTUJU: kmetija PRI KAPELI: družina Justine Veršič vas samo 15 km od Ptuja preseneti z prvovrstno domačo kuhinjo, čudovito okolico in dobrotami Slovenskih Goric. Raj za gobarje in poznavalce vinIPriprave za Martinovo že potekajo. PONUDBA VELJA PREVILOMA ZA TEKOČI MESEC B. SINDIKALNI IZLETI Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoježelje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje po domačih krajih ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih. Sindikalni izlet v POSOČJE: Most na Soči, kosilo na rečni ladji, Kobarid - muzej 1. svetovne vojne na povratku ogled Vipavske kleti, pokušina vin in zabavni večer. IDRIJA: enodnevni izlet v Antonijev rov rudni-kaživega srebra, Kobarid muzej 1. svetovne vojne, prelaz Vršič, Kranjska Gora - pojedina in zabava. VIPAVSKA DOLINA: enodnevni izlet: Kostanjevica, Štanjel, Križ, Lipica, k osilo, Vipava, ogled Vipavske kleti, degustacija in večerja z zabavo. BELA KRAJINA: ogled Metlike - pokrajinski muzej, muzej gasilstva na Slovenskem in vinska klet, obisk več domačij s prikazom domače obrti.Pozno kosilo in zabava . SLOVENSKO MORJE: z obale, na in pod morjem - Strunjan, pomorski muzej v Piranu, ogled morskegaživljenja skozi stekleno dno posebne ladjice, picknic v Strunjanu - pojedina in zabava. SLOVENSKE GORICE: preko Slovenske Bistrice na Ptuj - ogled graščine, muzeja in imenitne vinske kleti - degustacija ; popotovanje po vinski poti do kmečkega turizma PRI KAPELI, pozno kosilo, pokušina vin in zabavno popoldne ter del večera. DUNAJ - DONAVA- BUDIMPEŠTA : dvo ali tridnevni vodeni izlet, ogled Dunaja, večerja, nočitev. Zjutraj prevoz z hidrogliserjem po Donavi do Budimpešte, ogled, večerja, nočni ogled Budimpešte, nočitev in povratek z postanki proti Sloveniji . C. REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC D. POČITNICE IN DOPUSTI V POS-EZONI 1998 NOVIGRAD - KASTANJA: bungalovi za 4 osebe z mini kuhinjo,dvema spalnicama inTWC; hišice za 4 osebe, 7 ali 10 dni. V času od 20. septembra akcijska cena 5900 SIT na dan. KRANJSKA GORA: počitniški dom z osmimi sobami za 3 do 4 osebe, etažne sanitar-ie. Cena polpenziona je 4.350 SIT, otroci do 5 let 2.750 SIT. CEROVEC pri SEMIČU: - Bela Krajina za miren dopust. Samostojna hiša z apartmajem za 2 do 4 osebe; kuhinja, kopalnica, jedilnica, spalnica in dnevna soba. ANKARAN: bungalovi za 3 ali 4 osebe, polpenzion 4400 SIT na osebo, otroci 3200 SIT. PORTOROŽ - BELI KRIŽ: štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 3800 SIT, otroci do 10 leta 2800 SIT - od 3 do 10 sob od 26. junija do 21. avgusta. FIESA: sobe s kopalnico za 3 ali 4 osebe, polpenzion, odrasli 5500 SIT, otroci do 10 let imajo 30 % popusta. POREČ - hotel NEPTUN: po 19.septembru cena polpenziona za gosta v dvoposteljni sobi 23.700 tolarjev, otroci do 2 let grat-is. OTOK MALI LOŠINJ - Nerezine: stanovanje za 4 - 5 oseb. Termini praviloma vsako soboto, cena dnevnega najema do 20. septembra je 6800 SIT. Idealne razmere za bivanje in kopanje. POREČ - apartmaji LANTERNA: dvosobni apartmaji z opremljeno kuhinjo, za 4 osebe, tedenski najem v posezoni 34.100 SIT. POREČ - hoteli: polpenzion v dvoposteljni sobi, 7 dni. Cene na osebo po 20. septembru: Tamaris 29.400 SIT, Pical 32.500 SIT. Fortuna 34.700 SIT, Diamant 29.200 SIT, Kristal 24.200 SIT, Rubin 22.400 SIT, Delfin 28.500 SIT, Zorna 26.900 SIT. ROVINJ - hotel Eden: 7 dni, polpenzion v dvoposteljni sobi, cena 32.900 SIT na osebo . OTOK PAG - Stara Novalja: privatno stanovanje, 7 dni. Cena najema: za 2 osebi 26.750 SIT, za 4 osebe 40.250 SIT, za 6 oseb 55.500 SIT. OTOK HVAR - Jelša: apartmaji PINUS - za 4 osebe, cena najema za 7 dni je 55.900 SIT. MAKEDONIJA - OHRID - zelo ugodne posezonske cene. Redna letalska zveza iz Ljubljane. Cene po 20. septembru so tudi v ostalih objektih na obali 30-40 % nižje; vabimo družine z majhnimi otroci, upokojence, babice in dedke. E. SEJMI MILANO - BI - MU,1 do 6.oktober sejem orodja, robotike in avtomatike BOLOGNA - gradbeni sejem SAIE ,14. do 18. oktober, dvodnevni 13.300 SIT. HANNOVER - EURO - BLECH tehnika obdelave pločevine, 20. do 24. oktobra, letalski prevoz, 4 dni, cena 132.700 SIT; - IAA, gospodarska vozila, 5. do 19. septembra, 2 dni, cena 89.900 SIT (letalski prevoz). FRANKFURT - knjižni sejem, 7. do 12. oktobra, 4 dni, cena 125.000 SIT. CHICAGO - GRAPH EXPO, največji sejem tiskarstva, 25.do 28.oktober. Atris sprejema naročila sindikalnih organizacij za organizacijo MARTINOVANJA V SLOVENSKIH GORICAH 7. ali 13. novembra. Metod Zalar, direktor borze Zveza svobodnih sindikatov Slovenije organizira izobraževalna seminarja “UČINKOVITO OBVLADOVANJE STRESA i i ”i “UČINKOVITO SOUPRAVLJANJE ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Cilji seminarja: ~ prepoznati dejavnike stresa in moč negativnih misli, ~ naučiti se vplivati na način svojega razmišljanja, ~ obvladovanje različnih mentalnih tehnik za obvladovanje stresa, ~ obvladovanje dihalnih in telesnih vaj za premagovanje stresa. Namembnost seminarja: Seminarje namenjen funkcionarjem in strokovnim delavcem Zveze, sindikatov dejavnosti in območnih organizacij ZSSS ter članom svetov delavcev in delavskim predstavnikom v nadzornih svetih gospodarskih družb. Pogoj za udeležbo na seminarju je članstvo v enem od sindikatov, ki so združeni v ZSSS. Cas in kraj izvedbe: Seminar bo v četrtek, 8. oktobra 1998, v Domu sindikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana. PROGRAM SEMINARJA: Od 9.00 do 10.30 ure '• Kako nastanejo problemi? " ustvarjalna in razdiralna igra domišljije, " samouresničljive napovedi, " zastareli vedenjski vzorci. Od 10.45 do 12.30 ure *• Kako nastane stres? " zavedanje in prepoznavanje stresnih dogodkov, "strategije za obvladovanje stresnih situacij: odmik (disociacija), sidranje, Preokvirjenje, " motiviranje sebe v slabih trenutkih. Od 13.30 do 15.00 ure 3- Sami soodločamo o svojem zdravju: " zavedanje o bivanju v tem trenutku, " Popolno dihanje, " drugi duševni vplivi. Od 15.15 do 16.30 ure ^ Sprostitvene vaje in tehnike za različne potrebe: " mentalni trening in meditacija, " sprostitev in glasba, " avtogeni trening, " sprostitev po Jakobsonu, " samohipnoza. Metode: Pogovor, mentalni trening, delo v parih in skupinah, razlaga, igre vlog, 9'balne in sprostitvene vaje. ^rokovna izvajalka: Nada Mulej, profesorica slovenskega jezika in primerjalne književnosti, tonerka za nevrolingvistično programiranje z mednarodnim certifikatom P mojster poslovne komunikacije Sok za prijavo: pojave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza ^obodnih sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, najkasneje d° 30. septembra 1998. ^aminar bomo izvedli, če bo 18 prijav; če jih bo več, bomo preostale Pojavljene uvrstili na naslednji seminar. J^otizacija: ~ena seminarja znaša 11.000 SIT za posameznega udeleženca (v “®no je vključeno strokovno gradivo in osvežilni napitki). Prijavnici seminar je treba priložiti potrdilo o plačilu kotizacije, kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije št. ?0101 -678-47511. Na virmanu pod namen nakazila dodatno pripišite Seminar XIII., sklic na številko 18”. godalne inforamcije: odgovore na dodatna vprašanja v zvezi s tem seminarjem dobite pri ^ondi Rešeta na telefonski številki 061/316-489 in pri Jožici Anžel na telefonski številki 061/13 10 033, interna 281 ali 061/316 489. Vodja izobraževanja pri Svetu ZSSS: Vanda Rešeta Cilj seminarja: Namen izobraževalnega seminarja je teoretična in praktična usposobitev članov svetov delavcev. Udeleženci se seznanijo s temeljnimi znanji, ki jih morajo obvladovati pri opravljanju svoje funkcije v osrednjem organu soupravljanja, v svetu delavcev. Cilj tega seminarja pa je tudi usposobitev sindikalnih zaupnikov za učinkovito delo sindikata na področju soupravljanja. Namembnost seminarja: Seminar je namenjen članom svetov delavcev in sindikalnim zaup- nikom. Pogoj za udeležbo na seminarju je članstvo v enem od sindikatov, ki so združeni v ZSSS. Čas in kraj izvedbe: Seminar bo potekal od 22. do 24. septembra 1998 v Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici, Gradnikova 1. PROGRAM SEMINARJA: I Torek, 22. september 1998 Tema I: NAČIN IN STRATEGIJA DELOVANJA SVETA DELAVCEV Predavatelj: Milan Utroša, član predsedstva Sveta ZSSS Tema II: VLOGA IN NALOGE SVETA DELAVCEV NA PODROČJU STATUSNIH IN KADROVSKIH ZADEV TER REŠEVANJA SPOROV Z DELODAJALCI Predavatelj: Gregor Miklič, član predsedstva Sveta ZSSS Sreda, 23. september 1998 I I Tema III: SOUPRAVLJANJE DELAVCEV TER VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU Predavateljica: Lučka Bohm, svetovalka Sveta ZSSS VLOGA SVETA DELAVCEV NA PODROČJU PLAČ TER PRI OBRAVNAVI GOSPODARSKIH REZULTATOV DRUŽBE Predavateljica: Vekoslava Krašovec, sekretarka Območne organizacije ZSSS Podravje Četrtek, 24. september 1998___________ Tema V: KOLEKTIVNE POGODBE IN SOUPRAVLJANJE Predavateljica: Metka Roksandič, ZSSS Prijavnica za gornji seminarje bila objavljena v prejšnji številki Nove Delavske enotnosti. PRIJAVNICA za izobraževalni seminar “UČINKOVITO OBVLADOVANJE STRESA” 8. oktobra v Domu sindikatov, Ljubljana, Dalmatinova 4 Ime in priimek:.............................Datum rojstva:................ Izobrazba, stopnja izobrazbe:............................................. Zaposlitev, naziv in naslov družbe:....................................... - delovno mesto:.......................................................... Član sindikata dejavnosti Slovenije:...................................... Sindikalni zaupnik: DA NE Druge funkcije v sindikatu (navedite):.................................... Član sveta delavcev: DA NE Delavski predstavnik v nadzornem svetu: DA NE (naziv in sedež družbe):.................................................. Telefonska št.:- doma:......................- v službi:................... Žig in podpis odgovorne osebe: ...................dne.................... GESIjK NAGRADNE KRIŽANKE št. 31 (10. 9. 199H): 1:.......................................... 2:.......................................... Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izrežite in pošljite nalepljeno na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije -Svet, Dalmatinova 4, Ljubljana. Tudi tokrat je nagrada 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno številko. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 21. septembra letos. Pravilna rešitev gesel iz 29. številke Nove Delavske enotnosti: I. ZA VROČE DNI. 2. KAPRIOLET. 3. VOŽNJA JE: UŽITEK, 4. KUPE. Nagrado 5(X)0 tolarjev prejme Romana Črešnar, Gorica 47, 2317 Oplotnica. Nagrado-bomo poslali po pošti. IZHAJA VSAK PETEK! BOGATE NAGRADE!