Leto 6. Štev. 5. PRILOGA ZA MLADINO. 1937. maja 8.
Mladenka Marija, pomagaj mladini!
Približao se nam je lepi maj. Narava je ozelenela, sunce je segrelo zemlo, vse se klije i zača živeti, vse se veseli no-vomi živlenji. Ftičice med spemnjom gradijo svoja gnezda za bodoči rod, ki bo po njihovoj smrti razveseljavao bože stvarstvo, predvsem nas, korono stvarstva, človeka. Narava je kak mladoženka pred oltarom, pana veselja, puna viipanja, pana liibezni, lepa zviinaj, ešče bole pa oznotraj. Ravno zato posvečuje Maticerkev mesec maj Mariji na čast, ar je Marija bila najlepše stvorjenje na zemli, ki nikdar ne poznala ni-ednoga greha. Marijo častimo te mesec, kda se vse zbuja k novomi živlenji, ar nam je Marija prinesla vsem novo živle-nje po svojem Sini, našem Odrešeniki, Jezuši Korist uši. Marijo častimo te mesec, ar vsaka njena reč je bila pesem, slajša od vseh ptičjih pesmi, štera je razveseljavala dobroga Boga. O, če si zmislimo na lepo mladost Marijino! O če si zmis-limo na devojko, ki nikdar ne dopustila, da bi hudobija pristopila k njeno j duši! O če premislimo, ka je ta mladenka bila vsikdar najčistejša i najlepša! Jeli se ne zbudi te v srci mladine, v srcih dečkov i deklin tiidi vroča žela, da občuva svoje duše lepoto, da pazi nad vse bole na čistočo svoje duše, na lepoto svojega srca! Kak pazita dečko i dekla, da sta lepo oblečeniva! Kak si popravlata vsako grbo na obleki, kak si stiskavleta vsaki mozoček z lica, da ne bi kvarili lepoto ob*
raza! Kak si čistita obiiteo, da ne bi ja kakši zamazek os-tao na njej! Kak skrbno si ravna dečko kranščak, dekla robec na glavi, naj dobro stoji eden i drugi! Šče nazaj se pogledneta po hrbti kak daleč se li da, jeli se vse pripravi k teli ali pa ne i popravita ali data popraviti vse, da de popolna lepota na zviinaj. Pitajmo zdaj, jeli pa mislita tiidi na notrašnjo lepoto? Jeli si dušo tiidi tak popravlata? Jeli si duševne mozočke, male grehe, tiidi s takšov skrblivostjov tiskata vo z duše, kak telovne iz obraza ? Jeli si nd oči tak pazita, ka kaj slaboga skoz njih ne pride v dušo, kak na robec i kranščak ? Jeli se dobro pogledata naprej i odzajaj v duši, kak v teli, to je, ka sta zdaj včinola slaboga ikaprle, jeli je vse vredi, vse oprano, vse pozableno, vse zravnano ? Naj tak žive mladina, ka de pazila na lepoto, na popolno lepoto svoje duše, pomagaj njej Marijika! Najlepša duša med vsov mladinov, pomagaj našoj mladini, da bo lepa na duši, da čuva i povekšava to lepoto. MajnMa Kralica, na tvojb mladost te prosimo, občuvaj lepoto duše pri mladini.
Marijine družbe.
Mladina izroči se Mariji v varstvo.
Sveta mala Terezija poje s prisrčno nežnostjo: 0 Mati ti, na mojega življenja poti sledim ti kakor soncu svet droban. Izročam kakor dete tvoji se dobroti, v ljubezen tvojo se pogrezam slednji dan.
Kakor varuje ljubeča Mati svoje dete, da se mu ne pripeti kaj hudega, — kakor njen mili pogled vedno počiva na njem in so vedno vse njene misli združene z ljubljencem njenega srca,
—	tako zvesto in ljubeče počiva Marijin mili pogled nad nami,
—	ki smo njeni otroci. Njena materinska ljubezen je neusahljivi vir, iz katerega teko neskončne milosti, ki jih deli nebeška Mati
—	nam revnim zemeljskim sirotam ! Nobene prošnje, s katero se obračamo k Njej, še ni odklonila, nobeno naših želj še ni zavrgla ta mila naša Mati, če smo se z ponižnim in zaupnim srcem zatekli k Njej in jo prosili pomoči in tolažbe! Oh koliko duš je po Njej zadobilo srčni mir, koliko jih je po Njeni pri-prošnji zmagalo v hudih notranjih bojih. Marija je in stoji še vedno ljubeče in zvesto ob strani svojih otrok, že v tem življenju pa neštetim in neštetim obilo vrača njih zvestobo in ljubezen! Njim, ki se zvesto bore za Njeno čast, izkazuje neštete milosti in razsvetljuje njih duše z žarki večne resnice. Mnogi so, ki se zatečejo k Mariji le takrat, ko so v sili in če jih dobra nebeška Mati takoj ne usliši, kakor si žele, se obrnejo proč od Nje in njih prošnja utihne. Oh dragi moji! Prosite in se Vam bo
dalo — trkajte in se Vam bo odprlo! Srce Marinijo hrepeni po naši ljubezni, — Ona hoče in želi biti večno ljubljena od svojih otrok, ne pa samo takrat, ko zagrne temna žalost naše duše in smo željni, da nam Marija izprosi pri svojem ljubem Sinu nove sreče! Kako bo Mati veselo sprejela svoje dete v svoj naročaj, kako mu bo uslišala slednjo željo, s katero se bo obrnil do nje, če bo videla, da jo otrok v resnici ljubi, in so vse njegove prošnje v njegovo srečo!---
Mladina, veruj mi, da nam ne bo nikdar pretežavna nobena žrtev, in nobena pot skozi življenje, če tudi bo še toliko ostrega trnja na njej, če bo — Marija z nami! Ob Njeni desnici je varno hoditi, — Marija je luč, ki sveti skozi temine življenja, skozi prepade zablod in razočaranj! Ona je svetli cilj, h kateremu želi dospeti vsaka Boga ljubeča duša! Mladina! Sto-pajmo za Njo, ki nas vodi k Bogu, sledimo Njenim lepim vzgledom. Že v mladih letih se izročimo Njej v varstvo. Ne bo nam žal! Tako ne bo nikdar v nevarnosti naša najdražja svetinja. Vsak trenutek v življenju darujmo Bogu, — in Mariji! Naj bo Ona naša vsakdanja misel!! Gledajmo vedno nato, da bo-demo na večer življenja prihiteli k svoji nebeški Materi polnih rok, — da bomo ob koncu svojega življenja lahko dejale: Na tvojem presladkem Srcu se hočem spočiti o Mati!" Vika Razlagova.
Kristušovi Junaki na Španjolskom.
Red sv. Dominika je spleo 80 mantrniških vencov i ga po-klono Kralici Mantrnikov na čast, ki jo po svetom rožnom venci tak goroče časti. Osemdeset kotrig toga reda je dala mučiti i spoklati boljševiška oblast, ki vsi so iz lubezni do Boga i Marije radi pretrpeli mučeništvo.
V vozo v San Sebastiani je bio zaprt grof iz Plasencie. Stradao je v vozi i poleg stradanja so ga še mučili. Milo njemi je bilo tudi po svojoj družini, za štero ne znao. Pridejo pa k njemi boljševiki i ga prosijo, naj njim da dva milijona peset iz štere inozemske banke, te se reši voze. Ponudbo odkloni. Rdeči njemi stavijo drugo ponudbo, da ga za 300 jezero peset oprostijo. Odgovoro njim je: „Pravo sem vam, da vam ne dam niti edne pezete. Za moje peneze nete kupuvali orožja proti mojim bratom. Ka se mene tiče, me lejko bujete. Moje živlenje nema nikše vrednosti". Nato so ga skončali. Zadnje njegove reči so bile: „Živeo Kristuš Krao! Živela Španija!"
Neki mladenec opazi, da komunisti mučijo slabotne ženske. Se gor vzeme kre njih i je obrani. Rdeči zdaj njega zgrabijo i njemi zapovejo, naj kriči: »Živijo komunizem!" On je pa skričao: »Živela Španija!" Nato so njemi odrezali edno viiho i zapovedali, naj kriči: „Ne nam trbe Boga", ar če toga ne včini, do ga ešče bole kaštigali. Mladenec pa skriči: „Živeo Kristuš Krao!" Nato so njemi odrezali ešče drugo viiho i ga po straš-nom mučenji strelili.
Ne pij!
Pravijo, „ka je vu vini istina". To teliko pomeni po pravici, ka tisti, ki malo globše pogledne kupici do dna, vse zbrboče, ka bi mogo v sebi obdržati. Zbrboče grde reči, od šterih pravi sv. Pismo, ka se med krščeniki niti ime toga greha ne sme imeniivati. Zbrboče skrivnosti, štere ne so za javnost, od svoje spovedi. Zbrboče skrivnosti svoje družine. Izda tajnosti najbol-šega prijatela, odkrije svoje najlepše načrte, šteri se potem vja-lovijo od strani sovražnikov ravno zato, ar so poznani postali. Pred pijancom nega svetosti. Njemi je laž, kraja, vkanjenje i vnogo drugih grehov tak vdomačenih, kak se vdomači mačka i pes pri hiši. Dragi mladenček! Ne daj na to nikaj, če ti pajdašje v oči mečejo, ka si babnjek, ka se držiš materne janke i ne pi-ješ ž njimi. Takšim odgovori, da če k železnici za vlakovodjo ne vzeme svečka oblast takšega, ki pije, za vodnika živlenja, ki vodi v večno živlenje, si nieden pameten dečko tem menje bo zvolo pijanca. Takšemi povej, ka je nad vse častno, če što pravi, ka je bio trezen, nad vse sramotno je pa, če se hvali, da je bio pijen. Sramotno pred svetom, šče bole pa pred Bogom.
NA POLJU ZNAMENJE STOJI . . .
Na polju znamenje stoji, sam Jezus na njem trpi: zvezani, bičani, venčani, s trnjem strahotno ozaljšani...
Jezusov obraz je ves črn, sveto glavo prebada dolg trn, cel venec jo pa silno zbada, da je večja naša nada ...
Presveta Glava vsa krvavi, se iz oči kri solzi; golo telo je ogromna rana, nam v rešenje dana. —
Izgnanci so se srečali, prelepo se pozdravili; sam Jezus jih je tako vesel, kako bi rad roke razpel . . . ci.
Marijina drUžbenka stopila v Franciji v samostan.
Plej Marija, iz Črensovec, je bila med tistimi gorečimi dru-žbenicami, štere so po navodilaj svojega voditela, preč. g. Bakan Števana, stremile po polnosti. Med svetom je živela samostansko živlenje tak goreče, da bi vnoga prednica samostanov bila za-dovolna, če bi njej podvržene sestre iskale z takšov odločnost-jov pot popolnosti, kak jo je ona iskala.
Zavolo siromaštva domače hiše se je odločila, da ide v Francijo i pomore domačim. Odišla je. En kratek čas je bila pri kmetskom deli, potom pa več let v hoteli mesta Chateaureux, v departmeni Indre. Čeravno je v gostilni služila, v nevarnom mesti, je ostala čista Marijina hčerka i hrepenela po vsikdar vekšoj po-
polnosti. Čeravno v krčmi služila, je vendar iskala diiše, da se z Bogom zmirijo i ga vsikdar bole goreče liibijo. V te namen je organizirala skiipno spoved naših izseljencov v Chateaureuxi, kama so prišli Mrs^ Valentin Zupančič, izseljenski duhovnik, da so nudili diihovno tolažbo našim izseljencom. Slika nam kaže naše izseljence zbrane okoli diihovnoga pastira.
Vsa njena pisma, ki nam jih je pisala, so puna verskih mislih, so puna globočin i visočin, po šterih zna samo duša hoditi, ki se je popolnoma posvetila Mariji.
Ar je liibezen samo tak prava, če je delavna, je njena liibezen tudi delala, rešavala je diiše i pomagala siromakom. Iz svoje teško zaslužne plače je podpirala naš tisk, šteroga stalna, redno plačiijoča naročnica je bila, pa podpirala je tiidi delo za graditev prve hiše za siromake v Slov. krajini, Dom sv. Frančiška. Podpirala je to delo, ki šče pomočti Jezušovim liiblencom, siromakom, z svojimi dari i z dari, štere je nabrala med Francozi.


Naši izseljenci v Chateaureux-i, Francija, po sv. spovedi zbrani okoli mrs. Valentina Zupančiča. Pobožnost je organizirala Marijina driižbenka Piej Marija, štrta od desne na levo, kak stoji slika pred nami.
Na Belo nedelo, se je njena bela duša odpovedala sveti i se zaprla v samostan sester Nevtepenoga Srca Marijinoga v Buzancais, kde je dobila ime Roza, ime, ki zaistino izraža vrline njene duše, rože njene diiše. Gda se njej mi za vse dobro, ka
(je včinila za naše izzeljence, naše liste, naše siromake, toplo zahvalimo, prosimo dobro Mater Marijo, naj zapre v svoje materno srce sestro Rozo, ka v njem postane vredna naslediivalka jakosti njenoga srca, z šterimi naj dozori, ka po smrti razcvete taki v nebi. Molimo vsi za njo, posebno to naj včini mladina, zlasti tovari-šice iz Marijine driižbe v Črensovcih.
Malim čtevcom Marijiklnoga Ogračeka.
Dragi prijatelčki!
Nikaj važnoga Vam bom pisao i mislim, ka je ne prvič, ali ne bo škodilo isto reč ponoviti.
Ste vi mislili že na to, ka če ravno se skrijete pred v vsemi liidi sto metrov pod zemlo, da ta Vas liibi Bog i Angel Čuvar vendar vidita? Viipam se, ka ešče vsi mate Vašega liiboga očo ino ltibo mater, šteriva Vas srčno liibita, pa se za vas trudita pa mata sveto pravico do vaše liibezni i bogavnosti, a li mislim, ka vekšega prijatela, kak Vašega Angela Čuvara, na zemli ne-mate. On je vsigdar z nami, nas vodi i brani od duševnih pa telovnih neprilik. Tiidi naš Angel Čuvar ma pravico do naše liibezni i hvaležnosti.
Lubimo i častimo našega Angela, prosimo ga, da naj nas nikdar ne zapiisti. A ne smemo ga nikdar z grehom razžaliti, nikdar kaj takšega napraviti, ka bi si on mogeo obraz pokriti i nad nami jokati.
Kda nas hudi diih na greh zapelava, pomislimo, ka če bi nas naša mama vidli, bi mi v greh ne bi privolili; verjemo pa, ka nas Bog i naš Angel vsigdar vidita. Zato pa odločno hiidoga duha odženino i prosimo Angela Čuvara, da nam pomaga. Če bomo tak delali, te gviišno vsi pridemo srečno v našo nebeško domovino. — Sprejmite srčne pozdrave od vašega vdanoga
A. H. S. S. iz Jiiine Amerike.
Naši v misijonih.
Misijonski mesečnik „Katoliški misijoni" i „Tuji svet" po-gosci prinese kakše poročilo tiidi od šteroga našega prekmur-skoga misijonara: Kereca, Gedera, s. Cerinije Jugove itd. Poročila naših misijonarov pa najdemo tiidi v „Salezijanskom vest-niki", ki izhaja na dva meseca ednok na Rakovniki pri Ljubljani. V prvoj številki lanskoga leta (str. 7—8) sta priobčeni dve pismi g. Kereca iz Junnanfu. V drugoj številki (str. 32—33) pa opisuje mladi slovenski sal. misijonar Andrej Majcen tudi svoj sprejem v Junnanfu — pri g. Kereci, šteromi je bio poslani v pomoč. Letos je tudi več pisem Objavlenih v teh i naših listaj.
Blagoslov dela za misijone.
Kda smo predlani začnoli stalno i „smotreno" pisati v našem domačem tiski od naših v misijonaj — se je to povidlo vnogim našim liidem. Veseli so bili i zdaj prosijo, naj bi li večkrat pisali od naših misijonarov i misijonark — i naj bi se šče več od nji pisalo. Vse to pomali bo. Glavni naš namen pri tom deli je, da bi mi doma vsi kak najbole spoznali, kak velko delo je delovanje misijonara — kda pridobivle poganske diiše za Kris-tuša i kak velko dužnost mamo mi katoličanci, da podpiramo
svoje misijonare pn njuvom deli. Mogoče bi si što mislo. ka se bomo mi brigali ta za tiste pogane v delešnjih krajaj tam na Kitajskom i Japonskom i indri. Doma mamo zadosta dela ka prenovimo naše domače versko živlenje i se brigamo za svoje domače potrebe. - Krivično - ja nekrščansko bi bilo takše mišlenje ali govorenje. Zakaj? Ar vsakši najmenši trud, najmenše delo ali molitev, ki ga darujemo za misijonare — nam stoterno-krat povrne Bog sam. Poglednite samo v Holandijo ali Belgijo t V Holandiji je bilo duga leta versko živlenje med katoličanci bole mrtvo — zaspano. V tom časi je sovražnik Kristušov jemao katoličanom iz rok edno pravico za drugov; n. pr. šolo, vzgajanje mladine, od očanje v javnom živlenji itd. Zdaj je na Holandiji čisto inači. Krščansko, versko živlenje tam tak lepo cvete ka se katoličanci z vseh krajov sveta hodija ta včit i njiivo delo presajajo v svoje kraje - tiidi v naše slovenske (n. pr. duh. svetnik Oberžan i drugi). Pozabiti nesmimo pa tu ednoga. Malo pred tem krasno cvetočim verskim živlenjom v Holandiji so zač-noli z Holandije iti misijonarje i misijonarke v misijone glasit Kristuša, spreobračat pogane. Vnogo zglednih misijonarov je šlo I te si je tam ništerni mislo — zakaj idejo tej najbolši naši sinovi i hčere v misijone — vej so nam tu doma bole potrebni — kda je med nami šče tak mrtvo versko živlenje. Po človeče povedano, bi bilo takše mišlenje pravo. Ali po bože? Ne! Ho-landija je bila blagoslovlena z misijonskimi pozvanji. Šli so Ho-landci za glasom srca. I s tem se je začnolo tudi doma versko živ enje prebujava«. Naednok je bilo tudi doma vnogo duhovniškihpozvanj! Kelko vzglednih, dobrih i gorečih duhovnikov so katoličanci doma dobili, i tej so šli na delo i v nekaj letih tak poživili versko živlenje doma, ka nema para na sveti. Povejte zdaj, ali je bilo Holandiji kaj na škodo, da je poslala telko svojih misijonarov v misijone te, kda bi — po človeče povedano — nje najbole doma potrebuvala?
Pa ka bomo šli v Holandijo gledat, kak Bog stoterrto blagoslovi vsak trud za misijone — vej nekaj spodobnoga najdemo doma pri nas — v našoj Slovenskoj krajini! Ali ste se kaj začudi vali pri tej rečaj? Istinske so. Naša krajina je prle vsigdar trpela na pomenkanji svojih domačih duhovnikov. Zato so prihajali iz raznih krajov i bili so razne narodnosti. Ništerni so ne znali dobro v začetki jezik ludstva — šteromi so glasili reč božo* Zato je tiidi versko živlenje ne bilo takše, kak bi si želeli V tel zadnjih letaj — posebno po boji - pa je bilo pri nas vnogd misijonskih i redovniških pozvanj. Boža previdnost je poslala duhovnika, ki je tem pozvanjom dao mogočnost — da so mogli priti do svojega cila ali da so se konči k njemi napotili. (Bio je to g. Radoha). Preči jih že mamo v misijonaj i šče več se jih pripravla na prelepo misijonsko pozvanje. Samo želeti je, da bi odhajali naši misijonarčki v prave misijonske pokrajine! Tisto-časno se je zadnja leta močno zvišalo število mladih, domačih duhovnikov i bogoslovcov. Predlansko leto je mela Slovenska
krajina osem novomešnikov — lani deset. I lehko se viipamo, da se bo zato naše versko živlenje po letaj šče bole poživilo, poglobilo. Kem bole bomo pomagali svojim bratom i sestram v misijonaj — tem bole bode blagoslavlao Bog naše delo doma. V svojih molitvaj, pri sv. meši se večkrat zmislite na one, ki so krv naše krvi i delajo tam v delešnjih krajaj za razširjanje Kri-stušovoga kralestva. Posebno v meseci maji, ki je posvečeni Materi Mariji, darujte svoje križe i bridkosti Njej za naše misijonare i misijonarke — naj bi Ona — nebeška Kralica sprosila milost, da Jezuš, njeni sin, naš Rešenik, — zakraliije kem prle v srcaj onih, ki šče hodijo v krnici poganstva i nevere!
VEČER.
Tihotno lega temni mrak na
zemljo, odeva jo v črni pajčolan, zašlo je sonce, zagrnil se dan, v strahotno in plašno je temo.
Čuj! — Glas zvona je prestrigel tišino,
pobožno se dviga navzgor, Kraljici pozdrav z gor s tovariši nese v brezkončno višino
In v srcu mojem poraja se pesem, glasnejša, milejša od glasu zvona, obenem se dviga v višavo vsa vdana, z molitvijo k Materi jaz jo ponesem!
ČOLN ŽIVLJENJA.
Čolnič našega življenja,	Dokler tava v oceanu,
jadra v večnosti pristan,	našega življenja zmot,
kraj prepadov pogublenja,	nima sreče, kakor vljanu
skoz nevarnost vsaki dan.	pešec, ki je zgrešil pot.
Ker na svetu ni počitka, vedno le stremi navzgor, zmeraj se boji očitka,
dokler ne pride v »Rajski dvor!" Mir. Lesnik.
Veliki voditeo diihovnoga notrašnjega živlenja Chautard pravi sledeče: „Če je duhovnik svetnik, je župnija goreča. Če je duhovnik goreči, je župnija dobra. Če je duhovnik dober, je fara slaba. Če je duhovnik slab, je fara šatanova". Da te pa meli, verniki, svete, goreče duhovnike, morete v te namen dosta moliti, se zatajiivati, čisto i trezno živeti pa svoje dobre, goreče duhovnike bogati i poštuvati. Najvekša sreča za faro je goreči duhovnik. Če toga fara ne boga, ga zametava, jo obišče najvekša kaštiga, dobi slaboga duhovnika i postane šatanova. Istinske teči, ki se dostakrat ponavalajo pred našimi rečmi.
Ta svota, ki jo mamo, zadostuje za edno menšo hišo, ka jo postavi-: mo za siromake, a nemarno pa ešče zadosta gotovine, da bi kUpili pohištvo i več zemle za zdržavanje hiše. Zato prosimo prav lepo ysa dobra srca, naj nam pomagajo, naj vsaki pristopi k Driištvi Dom sv. Frančiška, pa z lejko-tov vse poskrbimo za naše siromake i njim damo človeka dostojno prežiy-lanje. V tom društvi se letno plača samo 25 par. Što to ne zmore ? Če vsi pristopimo, ki v Slovenskoj krajini prebivamo, omogočimo, da se ta prva hiša za siromake kemprle gospostavi. Sebi pa zasiguramo veliko smilenje v večnosti, štero je vsem neizmerno potrebno.
Obračun siromaške blagajne Doma sv. Frančiška v Čren-sovcih za leto 1936.
Leta 1936. januara 1. smo meli več izdatkov kak dohodkov v zneski 1621 Din. 69 par. Na konci leta 1936. smo meli več dohodkov kak stroškov i to 839 Din. 15 par. Od banovine smo prejeli 4000 Din., ostale dare so pa poklanjali brez vsega nabiranja smileni ladje. Izdali smo pa gornje zneske za siromaško kiihinjo v Soboto i za sirotišnico Deteta Marijike v Tiirnišče, pa za sirote črensovske fare i driige sirote.
Račune smo pregledali i najšli vse v redi: Klekl Jožef, predsednik, Horvat Jožef, podpredsednik, Horvat Anton, tajnik, Stanko Ivan, blagajnik, Hanc Števan, odbornik, Kocet Ivan, Horvat Ivan i Gerič Števan, pregledniki računov. Obračunavanje se je vršilo na skupščini tretjera reda v Črensovclh. Račune je pregledalo tiidi sresko načelstvo v Lendavi i poslalo banovini pohvalo za vestno i redno vodstvo, štero se opravla vse brezplačno iz liibezni do Boga i bližnjega.
Pisma naših iz misijonskih in drugih krajov.
Prečastiti 1	Turin, Italija.
Prav prisrčno se vam zahvalim za veliko dobroto, ki mi jo izkažete s tem, da mi pošilate Marijin List, šteri postaja vsikdar lepši i zanimivejši. Kda ga dobim, preživem vseli edno vil-ro domačega veselja. Vidi se mi, kak da se nahajam doma: vse me zanima, vsaki najmenši članek. Prisrčna Vam hvala. — Zelko Anton.
Prečastiti gospod urednik!	Bagnolo, Italija.
Po zgledi sv. Pavla čutim tiidi jaz v srci dužnost zahval-nosti za neprecenlivi dar misijonskoga pozvanja. To zahvalnost morem v prvoj vrsti izkazati dobromi Bogi, zatem pa onim, ki so bili sredstvo v božih rokaj, da sem prišo do svojega cila. Tiidi vas se je posliižo, g. urednik, dober Bog, potom MSriji-noga Lista, da se je mladika mojega pozvanja okrepila. Krtih i vino, ki se spremeni v pravo Telo i Krv Gospodovo, šteriva služabnik postanem jaz, me den za dnevom bole vroče opomina, naj sem zahvalen do tistih, ki so me do te velike časti spravili. To čutim posebno zdaj, kda se pripravlam že za diihov-niški stan. Zdaj spoznam, da se moram povekšavati v svetosti i
v	modrosti. V obojem ste mi, prečastiti gespod, vi pomagali i vaš Marijin List z kalendarom, v šterima ste izdali našega naroda liibezen do Matercerkve, 1.1935 -36, i šteri svedoči, kak vroče
vi	želete i tiidi pomagate nam, ki smo odebrani, da širimo krales-tvo bože med narodi, ki ne poznajo ešče pravoga Boga. Ne najdem primernih reči, z šterimi bi se Vam vredno mogo za-
hvaliti za vašo vsakovrstno pomoč. V zahvalo včinim vse, ka mi bodete na pot živlenja tanačiivali. Pomagali ste mi dozdaj z vsov Ifibeznostjov, pomagajte ml ešče naprej, molite za mene. Jaz se vas bom tudi gostokrat spominao v svojih molitvaj.
— Kreslin Jožef. —
Knige: „Pri Božjem Srcu"
se dobijo pri Žerdin Kazimiri, trgovci v Črensovcih. Cena teh je 16 Dinarov.
V društvo „Dom sv. Frančiška" je stopila
Križan Marika v Franciji iz Kroga. Letno pokloni za siromake 5 Din.
Zahvala.
Zahvalim se iskreno Gospodnomi Bogi, Presvetomi Srci Jezušovomi i Prečistomi Srci Marijinomi pa Svetomi Martini za prijete milosti, za dobleno pomoč na dilši i na teii, štero sam viipala dobiti od Bože dobrote i jo tudi dobila te, gda ne bilo viipanja več na človečo pomoč.
Plej Magda, Gornja Bistrica.
Rešitev vgank aprilskoga snopiča.
„Ka pomeni svetek varstva sv. Jožefa?" Sv. Jožef, kak nazareški delavec, glavar sv. družine, varivač Jezusov, je postano z tem svetkom tiidi varivač i zagovornik sv. Cerkve. Sv. Jožefi dodeljena ta velika čast, da je varivač Jezušov, je gviišno ostala Njemi tiidi v nebesaj, naj pazi i čuva Jezusovo ustanovo, sv. Cerkev. Kak je čuvao negda sv. družino v nevarnosti, tak zdaj ravno v tistoj bližini pri Jezusi z BI Devicov Marijov največ pomore dušam, ki ga prosijo za varstvo od greha i za milost. Navčimo se od sv. Jožefa, varivača sv, Cerkve, dobiti liibezen do Boga, liibezen do bližnjega, zado-volnost v siromaštvi, vernost v deli, naj nam bo svetlost v potiivanji ino to-iažnik v trplenji. To pomeni svetek varstva sv. Jožefa. — Ta vganka je rešena po zjiitrašnjoj predgi, štero so meli aprila 18. preč. g. Klekl. Dolnja Bistrica, 1937. apr. 19. — Kr e s 1 i n J o ž e f ino brat Š t e v a n, št 48.
Za to lepo rešitev dobita obečano knigo tembole, ar sta z rešitevjov pokazala, da pazita na predge v Cerkvi.
Prvi pot vam pošilam vganko. Svetek varstva sv. Jožefa pomeni, da se naj sv. Jožefi zračamo pod njegovo obrambo i naj ga častimo kak poseb-noga priprošnika vmirajočih. Častimo ga kak našega varivača, da bi z svo-jov pomočjov i priprošnjov nam spravo miloščo, ka bi živeli po njegovom zgledi i ednok blaženo vmrli v njegovih naročaj, kak ie on vmro v naročaj Jezušovih i Marijinih. — Nemet Marija, La Chatre, Francija. — Za rešitev dobiš tudi ti obečano knigo, ar kaže na veliko gorečnost, da y tujini med teškim delom misliš na diišo i njene potreboče.
Nove vganke.
1. Ka pomeni svetek Telovo ? 2. Ka pomeni svetek sv. Trojstva ? Ki do konca maja pošle najlepšo rešitev, dobi za dar lepo knigo.
Pošta.
Jerebic, Zelko, Kouter. Pozdrave z Bagnole sprejeli. Bog povrni. Večkrat molite za naše ltidstvo, da je ttijina ne pokvari, kama den za dnevom ide šereg za šeregom. Pozdravleni. — K. I. H. I. D, Bistrica- P, I. Bukovnica. Zgoraj je pravilno rešeno.