ANNALES 14/'98 OCENE IN POROČILA/RECENSIONI E RELAZIONI / REVIEWS AND REPORTS, 195-241 občutljivem področju. Publikacija je nastala tudi v upanju, da bi pripomogla k boljšemu razumevanju pro­ blemov in izzivov pri judovsko-slovanskih stikih. Drugi sestanek je bil leta 1993, nosil je naslov Biblija in vzhodnoslovanska kultura v času od 9. - 20. stoletja (The Bible and East Slavic Culture of the Xlth - XXth Centuries). Tema tega zasedanja je bila poseben izziv, saj naj bi na vzhodu vladalo 70 let antireligiozno in tudi antisemitsko vzdušje. Avtorji so spregovorili o bibličnih tekstih v času od 15. do konca 19. stoletja. Drug pro­ blem, s katerim so se spopadli, je bil prikaz tisočletne judovske diaspore med Slovani. Razprave so izšle v drugem zvezku serije Jews and Slavs, ki nosi naslov The Bible in a Thousand Years of Russian Literature. Ta zvezek je izšel v Jeruzalemu leta 1994. Kot v prvem zvezku je tudi tokrat najprej na vrsti del, ki govori o Bibliji v slovanskem svetu (The Bible in the Slavic World). O tem vprašanju je spregovorilo sedem avtorjev iz Švedske, Grčije, Češke, Poljske in Rusije. V drugem delu, ki ima naslov Judovsko-slovanski literarni stiki (Jewish-Slavic Literary Contacts), pa je 14 avtorjev iz Izraela, Rusije, Poljske, ZDA, Francije, Ukrajine, Mad­ žarske in Italije spregovorilo o tej problematiki v času od 18. do 20. stoletja. Leta 1995 sta izšla dva zvezka zbirke. V enem so strokovnjaki iz Izraela, Rusije, Bolgarije, Grčije, Italije, Poljske in Francije spregovorili o judovskih starožit- nostih. Ta zvezek je posvečen 90-letnici rojstva prof. Moshe Altbauerja. Tokrat se izjemoma niso držali že tradicionalne razdelitve, saj je ves zvezek posvečen Bib­ liji in njenemu prevajanju v starejših obdobjih v slo­ vanskem prostoru, predvsem v Rusiji, Ukrajini in na Poljskem. Ta drugi zvezek, ki je izšel tega leta, nosi naslov Judeo-Slavic Interaction in the Modern Period, in govori o judovsko-slovanskih medsebojnih vplivih v modernem času. V prvem delu je svoje poglede na to problematiko predstavilo šest strokovnjakov iz Poljske, ZDA in Rusije. V drugem delu pa so o tem vprašanju spregovorili strokovnjaki iz Izraela. Te referate je pri­ spevalo enajst poznavalcev iz Jeruzalema, Tel Aviva in Haife. Oba zvezka sta izšla v Jeruzalemu leta 1995. Na naslednji konferenci so se posvetili odnosu med Judi in Ukrajinci. Zvezek z naslovom Jews and Ukra­ inians je izšel v Jeruzalemu 1996. Tokrat so najprej spregovorili o Bibliji v ukrajinski literaturi. O tej temi je govorilo trinajst strokovnjakov iz Izraela, Ukrajine, Nemčije in Poljske. V drugem delu pa so razpravljali o judovsko-ukrajinskih kulturnih stikih. V tem delu pa je sodelovalo deset avtorjev iz Izraela in Ukrajine. Zbornik tega zasedanja je izšel v Jeruzalemu leta 1996 in je zadnji v seriji Jews and Slavs, ki je nastajal pod po­ kroviteljstvom treh akademij znanosti, izraelske, ruske in ukrajinske. Teksti vseh zvezkov so pisani v angleškem in ruskem jeziku, zadnji v ukrajinskem. Serijo so izdajali The Israel Academy of Sciences and Flumanities, The Flebrew University of Jerusalem: The Department of Russian and Slavic Studies, The Centre for the Study of Slavic Language and Literature, The Slavonic Bible Fondation (Russian Academy of Sciences). Pri zadnjem zvezku je sodelovala še ukrajinska Akademija znanosti. Aleksej Kalc ARCHIVI AUTO BIO GRAFIC I IN EUROPA. TRADIZIONI E PROSPETTIVE A CONFRON TO. Rovereto, 30.-31. januarja 1998. V dneh 30. in 31. januarja 1998 je bilo v Roveretu mednarodno znanstveno srečanje na temo avtobio­ grafskih arhivov oziroma arhivov t.i. ljudskega pisanja, ki ga je priredila Federazione Archivi del la scrittura po- polare. To je bilo že osmo zaporedno letno srečanje o tovrstni problematiki v tem trentinskem mestecu, kjer je v 80. letih skupina zgodovinarjev in drugih strokov­ njakov opravila pionirsko delo za znanstveno ovred­ notenje t.i. sive dokumentacije in ob sodelovanju Ita­ lijanskega zgodovinskega vojnega muzeja iz Rovereta ter Zgodovinskega muzeja v Trentu ustanovila v okviru slednjega Arhiv ljudskega pisanja (Archivio del la scrit­ tura popolare). Arhiv, ki s kapilarnim terenskim delom in drugimi oblikami zbiranja pridobiva novo in novo gra­ divo, ter skupina okrog njega sta tako postala osrednje italijansko središče za zbiranje in preučevanje pisem, dnevnikov, pisnih pričevanj in sploh pisne doku­ mentacije, ki jo je proizvedla roka preprostega, malega človeka in ki tvori danes (kljub še vedno ne povsem izkoreninjeni skepsi nekaterih akademskih krogov) ne­ pogrešljivo sredstvo za preučevanje zgodovine "od spo­ daj". Sadovi tega dela so vidni tudi v številnih objavah najbolj reprezentativnega gradiva in študijah najrazlič­ nejše tematike (od vojne in šolstva do izseljevanja, raznih vidikov socialne zgodovine, predvsem problema­ tike epohalnih tranzicij, miselnostnih sprememb, kultur­ nega šoka, družbenih odnosov, ne nazadnje pa seveda tudi problematike pismenosti, sociolingvističnih vpra­ šanj in podobno). Z letošnjim posvetom so organizatorji želeli napraviti nekakšen obračun opravljenega dela na področju zbi­ ranja gradiva ljudskega pisanja v Italiji, kjer so v zad­ njem desetletju zrasla še druga podobna središča, kot tudi drugod po Evropi, in dati pobudo za ustanovitev mednarodnega združenja tovrstnih arhivskih ustanov. Namen združevanja pa ne izvira iz težnje po po­ enotenju, ampak po boljšem medsebojnem poznavanju posameznih središč in stvarnosti, ki imajo zaradi bolj ali manj spontanega nastanka (navadno izven okvirov urad­ ne arhivistike in akademskega sveta) zelo različne histo­ ríate in so razvile različne metode zbiranja, obravnave in uporabe gradiva, v skladu pač z zanimanji in for­ macijo ustanoviteljev ter c ilji, ki so si jih ti zadali. ANNALES 14/'98 OCENE IN POROČILA/RECENSIONI E RELAZIONI / REVIEWS AND REPORTS, 195-241 Prvi dan simpozija je bil posvečen predstavitvi po­ membnejših središč in pregledu njihovega gradiva. Predstavljeni so bili: izkušnje v nemškem in avstrjskem prostoru, italijanski dnevniški arhiv v Pieve Santo Stefano, kjer je zbranih več kot 3.500 avtobiografij iz vse Italije, zbiranje in preučevanje avtobiografskih mate­ rialov na Norveškem, središče za dokumentacijo vsak­ danjega življenja na univerzi Sussex v Brightonu, avto­ biografski arhivi v Franciji, arhiv ljudskega pisanja v Trentu in nazadnje še delovanje na Finskem. Govor je bil o organizacijskih vidikih tovrstnih arhivov, o načinih pridobivanja gradiva ter spodbujanja k ustvarjanju ljud­ ske pisne dokumentacije kot tudi o etičnih problemih in posebnem odnosu, ki se pri tem delu vzpostavlja med avtorji dokumentacije in zbiralci le-te. Drugi dan so bili na vrsti teoretični in metodološki posegi, ki so obrav­ navali uporabnost sive dokumentacije z vidika posa­ meznih strok (atropologije, zgodovine, jezikoslovja in literature), in okrogla miza o napredovanju študijskih prizadevanj na področju ljudskega pisanja. Naša navzočnost na simpoziju je bila spoznavnega značaja, v skladu z zamislijo o sistematičnejšem zbira­ nju tovrstnega gradiva tudi pri nas in o ustanovitvi primorskega (tudi zamejskega) arhiva ljudskega pisanja. Z njim bi prispevali k ohranitvi in ovrednotenju doku­ mentacije, ki zaradi zasebnosti uhaja kontroli uradnih arhivskih ustanov in se zaradi tega pogostokrat izgublja. Predvsem pa bi na ta način spodbudili razvoj v našem zgodovinopisju še premalo uveljavljenih študijskih sme­ ri, kot so preučevanje miselnosti in subjektivnih odno­ sov do zgodovinskega dogajanja. To gradivo je torej lahko zelo koristno pri izčiščevanju podobe o naši pre­ teklosti, prav posebno vrednost pa lahko ima za razu­ mevanje zgodovine in vsestranske stvarnosti sloven­ skega obmejnega in zamejskega prostora. Dovolj je, da pomislimo na problematiko etničnega oziroma narod­ nega in kulturnega značaja, ki je tako globoko zazna­ movala primorsko življenje in izbire skupnosti ter posa­ meznikov. Še prej pa na dejstvo, da so bili Slovenci (in Hrvati) pod fašizmom dolgo prisiljeni k vsestranskemu molku in da ostajajo potemtakem dokumenti ljudskega pisanja s svojimi intimnimi vsebinami in ustna priče­ vanja največkrat edini in vsekakor najbolj neposredni pričevalci doživljanja tistega časa. Maja Ilich PETI MEDITERANSKO ETNOLOŠKI POLETNI SIMPOZIJ V PIRANU. 14. 9. do 18. 9. 1998. Maona je ime za vrsto čolnov, ki so stoletja rezali valove v jadranskih pristaniščih. Z njimi so mornarji z vseh strani sveta prinašali novice in opisovali doma­ činom lepote tujih krajev. Letos so prišli iz vseh koncev Evrope priznani in uveljavljeni strokovnjaki, pred­ stavniki različnih univerz in inštitutov na znanstveni simpozij v Piran, natančneje v klub Maona, najod­ mevnejši mednarodni projekt slovenske etnologije in antropologije. S seboj so prinesli aktualne navosti v stroki in primerjali dosežke med seboj. Na letošnjem petem, jubilejnem simpoziju je sode­ lovalo okoli 60 udeleženk in udeležencev, med njimi vrsta uglednih domačih in tujih znanstvenikov: iz Slo­ venije Borut Telban in Milan Bufon, iz Hrvaške Lidija Nikočevič in Lada Čale Feldman, iz Avstrije Gabriele Rasuly-Paleczek, O laf Bockhorn in Jana Salat, iz Nem­ čije Heidrun Friese, iz Švice Pierre Centlivres, iz Izraela Dan Rabinowitz in iz Velike Britanije Nigel Rapport. Na simpoziju so sodelovali tudi dodiplomski in podiplomski študentje z ljubljanske Filozofske fakultete (oddelek za etnologijo in oddelek sociologije kulture), Fakultete za podiplomski humanistični študij (ISH) ter podiplomski študentje s tujih univerz, ki so jih s seboj pripeljali povabljeni predavatelji. Našteti strokovnjaki so v petih delovnih dneh v referatih predstavili svoje raziskovalno delo. Dopoldan so po dva ali trije predavali o določeni tematiki, nato pa se je razživela burna diskusija med udeleženci simpo­ zija . Popoldanske delavnice, ki so se navezovale na določeno temo, so bile namenjene predvsem študen­ tom. V ponedeljek, 14. septembra je 5. Mediteransko etnološki simpozij odprl red. prof. dr. Zmago Šmitek z oddelka za etnologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, ki je tudi ostal odgovorni povezovalec tisti dan na temo: Srednjevzhodne etnografije. Slišali smo dva referata: 1. Tribe and State: the Afghan and Central Asian Example (Gabriele Rasuly-Paleczek), v katerem je tekla beseda o odnosu med državo in plemenom. Poudarek je bil na različnih oblikah organiziranja plemena nasproti močni državi oz. njegovih strategijah preživetja: kakšna hierar­ hija vlada v samem plemenu (dominanca starejših nad mlajšimi), kdo lahko postane vodja plemena (karizma in starost) v Afganistanu ... 2. Drugi referat na to temo je imel naslov Violence in the Afghan Conflict and Fieldwork in Crisis Situations. Pierre Centlivres nas je v njem poučil, kaj mislimo s tem, ko govorimo o "nasilju" (vsakdanji izkušnji) v Afga­ nistanu, kakšno je terensko delo v takih situacijah ... Popoldanski delavnici je sledila uradna otvoritev z banketom, ki so jo pospremili domači istrski muzikanti. V torek, 15. septembra je Elke-Nicole Kappus vodila diskusijo na temo Nacionalno in transnacionalno. Slišali smo dva referata. 1. O laf Bockhorn se je v prispevku Who Benefits from Ethnicity? spraševal o koristnosti in uporabnosti pojma "etnija". Menil je , da ni enotne defi­ nicije tega pojma, ki bi ga prav lahko zamenjali s poj­ mom "kultura". Udeleženci simpozija so mu s številnimi argumenti ugovarjali, češ da je sam pojem popularen, razširjen po celem svetu, uveljavljen ... 2. Dan Rabinowitz se je z referatom Nationalism and