PoStnta* plačana t gotovlo« Leto IX., St. 41 („jutro" xvm., žt. »373) Ljublfana, ponedeljek 11. oktobra 1937 U^iuviusivu ujudljana, tinailjeva b ^ — Teleton SL 3122, 8123, 3124, 8125, 3126. "seratm oddelek: LJubljana, Selen-burgova al — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnic« oeije Kocenova ulica 2. — leleton S t. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru 8t 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. JUGOSLOVENSKO ZADRUŽNIŠTVO SE KLANJA SPOMINU MIHE VOŠNJAKA Na občnem zboru slovenskih zadrug v Celju se je ob navzočnosti predstavnikov vsega jugoslovenskega zadružništva razvila prisrčna slovesnost Cena 2 Dir Ponedeljska Izdaja »življenje in svet44 Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5, Telefon flt. 3122, 3123. 3124, 3126 In 8126. Ponedeljska Izdaja >Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej m velja po po*ti prejemana Din *.-, po raznaSal-cih dostavljena Din 5.- mesečna Maribor, Grajski trg št. 7. Telefon št. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Celja, 10. oktobra V dvorani Celjskega doma so se danes zbrali delegati zadrug, včlanjenih v Zvezi slovenskih zadiug, in številni predstavniki zadružništva iz vse naše države k slavnostnemu zborovanju ob 100 - letnici rojstva inž. Mihe Vošnjaka, očeta slovenskega zadružništva. Predsednik zveze g. Ivan Pipan je ob pol 11. dopoldne otvoril zbor iin prisrčno pcediravjiil številne zadružnike in ocilične goste, taiko zastopnika kmetijskega ministrstva m bana dravske banovine načelnika g. Podgoraika, zastopnika celjskega župana magLstratnega rav natalja dir. subica, bivšega ministra dr. Bogumila Vcšnjaka, delegata Glavne zadružne zveze in Saveza hrvatskih seljač-ikdli zadrug univ prof. inž. Pcstiča, za-Btopnilca Zveze nabaivljalnih zadrug državnih uslužbencev g. Miloša štiblerja, zastopnika Glavne zveze srbskih zeimijo-radniških zadrug g. Velizarja Atilosavlje-viča, zastopnika Zadružne zveze v Ljubljani g. Antona Kralja, zastopnika Zveze gospooarskih zadrug v Ljubljani g. Bruna Stareta, zastopnika Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic v Ljubljani g. Srečka Črčka, zastopnika Zveze srbskih zemljoradniških zadrug v Novem Sadu g. Pavla Marinkoviča, zastopnika Saveza zanatakih zadiug v Beogradu, života Lazareviča in narodnega posianca g. Ivana Prekorška. Predsednik je nato v kratkih besedah nagiasil pomen današnjega zadružnega jubileja stoletnice rojstva pionirja slaven skega zadružništva in ustanovitelja zadružne organizacije v Sloveniji inž. Mihe Vošnjaka. Pripomnil je, da je zveza nameravala na Vošnjakovi rojstni hiši v šoštariju vzidali spominsko ploščo, kar pa zaradi ovir ni uspelo. Z živalinim odobravanjem je bil sprejet predsednikov predlog, da »a pošlje udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju in pozdravna brzojavka kmetijskemu ministru Stankoviču. Nesmrtno delo MIhe Vošnjaka Predsednik je nato dal besedo slavnostnemu govorniku dr. Milanu Gorišku, ki je izvajal med drugim: Stoletnico rojstva pionirja našega zadružništva slavimo v času, ko preživlja slovensko zadružništvo usodne ure v borbi za svoj obstoj. Zasluge inž. Mihe Vošnjaka ni samo v tem, da nam je položil temelje slovenskega denarnega zadružništva in zadružne organizacije, temveč se moramo tudi njemu zahvaliti, da smo Slovenci postali gospodarsko neodvisni. Spoznal je, da bomo Slovenci postaii močni šele tedaj, če se bomo gospodarsko osamosvojili. Po letu 1848. je prišlo tudi med Slovenci do narodnega prebujenja, toda še da7eč smo bili takrat od uveljavljenia narodno-politicnega programa. Miha Vošnjak je spoznal, da bomo mogli ta program uresničiti šele tedaj, ko kmet, obrtnik in meščan ne bodo denarno odvisna od tujca. Tako mu je uspelo še pred uveijavljenjem zadružnega zakona iz leta 1873. ustanoviti v društveni obliki posojilnici v Ljutomeru in pri Sv. Jakcbu v Roža in Obrtno pomož no araštvo v Ljubljani. To so bili prvi trije slovenski denarni zavodi. Po uveljavije-nju zadružnega zakona je nato ustanovil posojilnice v šoštanju in Mozirju in pozneje v Metliki in v Oromožu. Prva slovenska in prva jugoslovenska zadružna organizacija Ker je imel vedno pred očmi dva smotra, gospodarsko in narodno osamosvojitev našega naroda, je seveda propagiral tako obliko kreditnih zadrug, kjer je bilo v naprej onemogočeno, da bi ss teh zadrug polastili tujci. Zato je osvojil Schultze- Delitschev sistem, ki ga je prilagodil našim lokalnim potrebam. Ko mu je uspelo ustanoviti navzlic odporu in intrigam Nemcev Celjsko posojilnico, ki je kmalu postala gospodarska hrbtenica Celja in okolice, in so se tudi druge posojilnice začele lepo razvijati, je kmalu spoznal, da bodo te posojilnice izpolnjeval svojo nalogo le tedaj, če bo vladala med njimi vzajemnost in če bodo povezane v organizirano celoto. Tako je leta 1883. ustanovil Zvezo slovenskih posojilnic, ki je postala prva slovenska ln tudi prva jugoslovenska zadružna zvezna organizacija. Narodni nasprotniki so napeli vse sile, da bi preprečili oblastveno odobritev te zvezne organizacije. S pomočjo svojega brata, takratnega državnega poslanca, je končno po velikem trudu uspelo doseči ugodno rešitev. Miha Vošnjak je docela posvetil svoje moči novoustanovljeni zvezi in je vztrajno zasledoval svoj cilj ustvariti močno centralno organizacijo, preko katere je nadalje gradil mrežo slovenskega posoiilništva. Posebno pozornost pa je posvečal reviziji včlanjenih zadrug, že leta 1890. je občni zbor te zveze soglasno sprejel Vošnjakov predlog, po katerem je zveza dobila pravico in dolžnost, pošiljati svoje nadzornike k posameznim posojilnicam. Vzporedno pa je zasledoval drugo važno nalogo zveze, namreč denarno izravnavo med posojilnicami. To vprašanje denarne izravnave je bilo končno rečeno leta 1905., ko so na predlog Mihe Vošnjaka preustrojili Zvezo slovenskih posojilnic z ustanovitvijo Za- družne zveze v Celju, ki naj bi poslovala kot denarna centrala in bi obenem prevzela revizijske posle. Tej osrednji zadružni organizaciji je Miha Vošnjak načeloval do leta 1910., ko se je zaradi bolehnosti in zaradi visoke starosti umaknil s predsedniškega položaja. Takrat pa je slovensko posojilništvo predstavljalo po vsej Sloveniji razporedeno močno organizacijo, ki je kljubovala vsem naporom nasprotnikov. Brez Mihe Vošnjaka gotovo ne bi bilo te organizacije, zato zasluži v resnici ime očeta slovenskega zadružništva. Priznanje vsega jugoslovenskega zadružništva K besedi se je oglasil bivši minister dr. Bogumil Vošnjak, ki se je najprej zahvalil vsem. ki so omogočili proslavo tega redkega jubileja zadružnega in socialnega deia in je obenem prosil, naj bo tudi njemu, kot sinu Mihe Vošnjaka dovoljeno spregovoriti nekaj besed. Ime Mihe Vošnjaka je ozko povezano z zgo-dovino slovenstva celjskega mesta. Pozabljeni so skoro težki in strastni narodni boji, ki so jih morali iz-vojevati celjski Slovenci pred pol stoletja, ko še niso imeli Možnosti svobodnega razvoja v narodni državi. Miha Vošnjak je dal temu mestu sloves, da. je postala zibelka slovenskega in jugoslovenskega zadružništva. Celje pa ima še drugi razlog, da se spominja svojega slavnega someščana, kajti Vošnjak je s svojo vztrajnostjo dosegel, da je bilo rešeno celjsko vprašanje Slovencem v korist. Borba za slovensko srednjo šolo v Celju je dovedla tedanjo avstrijsko vlado do padca. Današnji dan ni posveten samo stoletnici velikega rodoljuba, temveč predvsem velikega zadružnika in zadružnega organizatorja. Slovensko zadružništvo je po njegovi zaslugi najstarejše v Jugoslaviji. Ob času, ko je snoval Miha Vošnjak svoje posojilnice, ki so zidale ponosne Narodne dome. zavetišča slovenske 'narodnosti, je bilo zadružništvo le skromna zgradba. Danes je pod zadružno zastavo po vsem svetu zbranih sto milijonov zadružnikov in lahko rečemo, da je zadružništvo edini socialni eksperiment, ki je povsod uspel. Umestno je, da se na današnji dan spomnimo tudi Mihovega brata dr. Jožeta Vošnjaka, nerazdružnega sodelavca na zadružnem polju. Saj si Mihe ne moremo zamišljati brez velikega idealista dr. Jožeta. Danes lahko Slovenci gledamo s ponosom na pot, ki je za nami in na sadov© dela Mihe Vošnjaka, k; nas je učil. da brez gospodarske odvisnosti ni narodne moči in svobode. V imenu organizacije nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev je pozdravil vboro-valee g. Miloš Štibler ki je poudaril, da sloni organizacija jugoslovenskega zadružništva na delu treh velikih jugosloverekih zadružnih organizatorjev Mihe Vošnjaka, očeta slovenskega zadružništva. Mihajla Avramoviča, očeta srbskega zadružništva in dr. Janeza Kreka, organizatorja kmetijskega zadružništva. Miha Vošnjak je spoznal, da je človek, ki dela in ustvarja močnejši faktor, kakor kapital in je vedno verjel v veliko moč malega človeka. Gosp. Miloš Štibler je obenem čestital zvezi slovenskih zadrug k 301etnici svojega obstoja. Kot zastopnik savez a srbskih zemljorad-niških zadrug je prisrčno pozdravil zboro-valce ST. Milosavljevič, ki je v imenu 3200 zemljoradniških zadrug, včlanjenih v save-zu, čestita] k 30-letnemu jubileju. V imenu zveze gospodarskih zadrug je izrekel čestitke g Bruno Stare, v imenu glavne zadružne zveze in saveza hrvatskih seljač-kih zadrug pa. inž. Postič, ki je poudaril, da mora zadružna misel še nadalje sloneti na osnovnem načelu enakosti, svobode in harmonije interesov poedinca in celote. V imenu kmetijskega ministra in bana dravske banovine je nato pozdravil ziboro-valce načelnik kmetijskega oddelka ban-ske uprave g. Podgornik, ki je v lepih besedah dal svoje priznanje velikemu delu Mihe Vošnjaka in je obenem čestital zvezi k 30-letnami delovanju. Kot. zastopnik zadružne zveje v Ljubljani se je offlasil g. Anton Kraij, ki je dejal, da mora vsak nepristranski ocenjevalec priznati veliko gospodarsko delo. ki ga je ustvaril Miha Vošnjak. To delo šele spoznamo, če pomislimo, kaj bi bilo, če ne bi ustanovili v času narodnih bojev posojilnic in kreditne zadružne organizacije. Obenem s stoletnico rojstva Mihe Vošnjaka se danes opominjamo tudi stoletnice smrti dr. Janeza Krtka, in 6e klanjamo njihovemu delu v današnjih težkih dneh. ko preživlja slove^ko zadružništvo najtežje čase. Svoje pozdrave sonato še izrekli g. Života Lazarevič v imenu saveza zanatskih zadrug v Beogradu, gosp. Pavle Marinkovič kot zastopnik scvezi srbskih zemljoradniških zadrug v Novem Sa hi in Srečko črček kot zastopnik narav-Ijalnih zadrug uslužbencev v Ljubljani. Odlikovanje zadružnih delavcev Ko je bila lista slavnostnih govornikov Lenarčič; veleposestnik v Verdu; dr. Josip gostom za lepe besede in čestitke. Zveza slovenskih zadrug je ob priliki stoletnice rojstva Mihe Vošnjaka sklenila izraziti, priznanje 20 najbolj zasluženim zadružnim delavcem in jim v znak zahvale izročiti diplome. Tega visokega odlikovanja so bili deležni naslednji zadružni funkcionarji: Anton Gnus šolski ravnatelj v pokoju, Dol pri Hrastniku; Jože Goropevček, posestnik Trtovlja; Josip Lapuh, trgovec in posestnik Logatec; Josip Lenarčič, veleposestnik Verd; dr. Josip Rakež, zdravnik, Šmarje pri Jelšah: Janko Toinan, nadučitelj v pokoju, Moravče; Viljem Tomic, posestnik, Trebnje; Matija Bre-zovar, šolski upravitelj in posestnik, Št. Ru-pert na Dolenjskem: Anton Godec, učitelj v pokoju, Limbuš; Ivan Golia. posestnik, Metlika; dr. Milan Gorišek, odvetnik. Sv. Lenart v Slovenskih goricah; dr. Viktor Kac zdravnik. Maribor; Alojzij Kecelj, učitelj v pokoju, Ljubljana; Ivan Košir, trgovec in posestnik, škofja Loka; Ivan Kovačič, posestnik, Sodražica; Anton Kupčič, posestnik, Ptujska gora: Vaclav Paleček, fx>sestnik in trgovec. Gorenja vas; Jože Pečnik, šolski upravitelj v pokoju, Brežice; Mihael Trbovc posestnik, Radeče; Fran Zupančič, posestnik Rakovnik Občni zbor Zveze Po končanem slovesnem zborovanju je predsednik g. Ivan Pipan otvoril redni občni zbor Zveze slovenskih zadrug. Poslovno poročilo je podal ravnatelj g. Fran Trček, ki je predvsem razpravljal o vprašanju kmečke zaščite in o vprašanju vzpostavitve likvidnosti kreditnega trga. Poročal je tudi o novem zadružnem zakonu. Poročilo nadzorstva je podal podpredsednik nadzorstva g. Stanko vrhove. Poročila so bila soglasno sprejeta, prav tako proračun, ki letos ne predvideva nikakih posebnih prispevkov v fonde, pač pa ostane običajni prispevek za revizijo. Volitev načelstva Nato so se vršile volitve načelstva. Pojavili sta se dve listi, ki pa se nista mnogo razlikovali. Razvila se je daljša debata, ker so delegati vztrajali na tem, da pride do kompromisne liste. V debato so posegli dr. Fermevc, dr. Zdolšek in dr. Goljar, ki je končno predlagal, da se zopet izvoli sedanje naoelstvo s to razliko, da pride na mesto Iva Sancina kot predstavnik Kmetijske družbe v načelstvo narodni poslanec g. Milan Mravlje. Ta kompromisna lista je bila potem tudi soglasno sprejeta. Tako so izvoljeni g. Ivan Pipan, kot predsednik, dr. Drago Maruš i č kot podpredsednik in kot člani gg. dr. Leopold Boštjančič, odvetnik v Mariboru, Matija Goricar, župan in posestnik v Mozirju, dr. Milan Gorišek, odvetnik v Sv. Lenartu v Slov. goricah, Milan Mravlje, narodni poslanec in posestnik v Ljubljani, Stankd Lenarčič, narodni poslanec in posestnik v Novi vasi pri Rakeku, dr. Josip Komljanec, gimnazijski ravnatelj v pokoju in posestnik v Ptuju, in dr. Josip Zdolšek, odvetnik in posestnik v Brežicah. Pri nadomestnih volitvah za nadzorstvo pa je bil izvoljen za predsednika Hinko Šu-mer', šolski nadzornik v p. v Ljubljani in kot član Vilko Senica, posestnik v Žalcu. Po končanih volitvah je občni zbor sklenil, da letos ne odpošlje nikake resolucije, kajti skozi 6 let je Zveza sklepala in pošiljala resolucije, ki pa niso prinesle nikakega rezultata. Ob 16. se je odpeljalo 38 udeležencev zborovanja v Št. Ilj pri Velenju, da se poklonijo na grob inž. Mihe Vošnjaka. Med udeleženci je bilo 9 srbskih in hrvatskih gostov. Na grob so položili lepe vence Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani, Savez nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev v Beogradu in železničarska nabavljalna zadruga v Ljubljani. Lepe govore sta imela upokojeni gimnazijski ravnatelj dr. Ko mljanec iz Ptuja in podpredsednik glavne zadružne zveze dr. Postič iz Beograda. Ob 19. so se vrnili v Celje, od koder so nato odpotovali na svoje domove. Oboroženi mir London, ' oktobra, b. Angleški in ameriški listi poročajo, da se pripravlja Amerika na gigantsko oboroževanje, ki bo zahtevalo nad pol milijarde funtov. Roo-seveltove izjave v Chicagu so baje v neposredni zvezi s temi nameni ameriške vlade. Na pristojnih mestih v Washingtonu te vesti sicer demantirajo, vendar je značilno, da je njihov izvor v ameriških finančnih in borznih krogih. kj°r so zbudile veliko pozornost. Angleški listi pozdravljajo to namero Zed'nienih držav z opombo, da bi n.^eno oboroževanje močno okrepilo vse m/roljubne sile sveta, obenem pa svarilno vplivalo na onih 10#- ^ržav, o katerih je Roosevelt govoril v Chicagu. Pomirjevalna zagotovila Italije Rim, . oktobra. »Informazione diplo-matica« je glede na vesti o vznemirjenju, ki je nastalo v Egiptu zaradi ojačenja italijanske vojske v Libiji, objavila daljše pojasnilo, v katerem skuša utemeljiti te italijanske ukrepe. Agencija poudarja, da je italijanski ministrski svet že meseca aprila sklenil ojačiti italijanske kontingente v Libiji in da se tedaj v Egiptu niso nič vznemirjali. Ojačenje italijanske vojske v Libiji nikakor nima namena kakorkoli ogrožati Egipt, s katerim veže Italijo najboljše prijateljstvo, nego je bilo potrebno le zaradi tega, ker je položaj na Sredozemskem morju v zadnjem času zmerom bolj napet. Italija namerava tudi v bodoče ohraniti svoje tradicionalno prijateljstvo z Egiptom, Francija in Anglija pred usodno odločitvijo Odklonilni odgovor Italije je mednarodno napetost zelo poostril London, 10. oktobra, br. Tako v londonskih kakor v pariških diplomatskih in političnih krogih ne prikrivajo, da je odgovor italijanske vlade na fran-cosko-angleško noto, s katero sta povabili Italijo k skupnim pogajanjem glede ureditve španskega problema, ustvaril zelo resen položaj. Anglija in Francija sta sedaj pred izredno važnimi in dale-kosežnimi odločitvami. Odklonilno stališče Italije v pogledu umika tujih prostovoljcev je onemogočilo vsako naglo rešitev španskega problema, ki vedno bolj resno ograža mir v Evropi. Sporočilo valencijske vlade, da pripravlja neka tuja država novo intervencijo v Španiji na korist generala Franca, je izzvalo v Londonu in Parizu veliko vznemirjenje. Vrhu tega pritiska tudi sovjetska vlada, ki se odločno protivi vsaki koncesiji na korist generala Franca in grozi, da bo, če Anglija to stori, nastopila Rusija na lastno pest. Uspeh fran-cosko-angleške intervencije v Rimu je rodil docela nasproten usp^i, kakor pa so pričakovali. Anglija in 'Francija se morata sedaj odločiti, ali bosta dopustili nadaljnjo zavlačevanje rešitve španskega problema, ali pa bosta morali prevzeti riziko in aktivno poseči v razvoj dogodkov v Španiji. V rimskih diplomatskih krogih izražajo bojazen, da bo odklonilni odgovor Italije še bolj poživil agitacijo za ukinitev politike nevmešavanja. Naglašajo pa, da bo Italija takoj, ko bi Francija odprla svoje meje na Pirenejih, odposlala v Španijo nove čete. Obenem opozarjajo na to, da so bili v zadnjem času v Italiji mobilizirani trije novi letniki ter so pripravljeni, da v danem primeru takoj krenejo na določena mesta. Spori v japonski vladi Zun. minister Hirota proti nacionalnim ekstremistom Preprečena odpoved washingtonske pogodbe Tokio, 10. oktobra. A A. Med zunanjim ministrom Hiroto in nekaterimi drugimi člani japonske vlade je nastal resen sj>or. Nesoglasja so ee opazila zlasti o priliki objave včerajšnjega uradnega komunikeja, ki naj bi veljal odgovor Japonske na govor ameriškega predsednika Roosevelta. na resolucijo DN in na ostale važne mednarodne politične izjave. Spočetka je bilo določeno, da se izda služben komunike carske vlade. Ker pa se nasprotstva v nazorih in taktiki niso mogla o pravem času likvidirati, je bil izdan le komunike japonskega zunanjega ministrstva. Posamezni ministri, ki so pod neposrednim vplivom mornariških in drugih ekstremno-nacionalistično razpoloženih krogov, 6o želeli, da Jii-japoneka odpovedala pogodbo devetih sil. Hirota pa je s pomočjo celokupnega japonskega zbora vseh japonskih diplomatov preprečil odpoved Je pogodbe, ker bi Japonska ne imela nobenih koristi, nego le veliko moralno škodo. Če bi odpovedala pogodbo, bi sama potrdila utemeljenost očitkov, ki so se čuli v zadnjem času na njen račun, češ da je prekršila mednarodno pogodbo in mir. V takem primeru bi Japonska po Hirotovem mnenju izzvala trenutno reakcijo nekaterih velesil, s katerimi mora spričo sedanjega resnega položaja ohraniti dobre ali vsaj znosne odnošaje. Hirota je mnenja, da mora biti Japonska politika napram velesilam, ki so prizadete na Daljnem vzhodu, gibčna in miroljubna vse dotlej, dokler se vojna na Kitajskem ne zaključi z zmago japonskega orožja. Tedaj bodo velesile postavljene pred izvršeno dejstvo in pogodba se bo lahko naknadno odpovedala. Japonski tisk v glavnem odobrava stališče zunanjega ministrstva in opozarja na nadaljnje razširjenje pokre-ta za bojkot janonskega Masa v Zedinjenih državah, Angliji in Avstraliji. Listi poudarjajo, da je pojav tega pokreta povsem potrdil pravilnost in utemlienost japonskega stališča, ki ga je v svojem ekspozeju pred kratkim obrazložil zunanji minister Hirota. Poročila s kitajskih bojišč Tokio, 10. oktelbra. AA. O voJaskBi operacijah na Kitajskem je ajrenet^a Do-mej izdala naslednje poročilo: Nla severni fronti so japonske čete včeraj popoldne zavzele Pinglo, ki leži sredi poti med Ju-jiuijean in Cočeivom, kakšnih 120 km juž-nozapadno od Tatunga. V pokrajini Sui-juanu je bila izredno aktivna mongolska, konjenica, ki je zavzela mes to čteijkng, 40 km severno od Sujnana. Japonsko vojno letalstvo je včeraj bombardiralo Cinčev in vse vojaške kitajske naprave v tem mestu. V zaledju šamghajske fronte so japonski hidroavijoni izvršili daljši polet vzdolž proge Tiencin-Pukeo ter bombardirali posamezne kitajske vojaške transporte. Druga skupina japonskih vodnih letal pa je v bližini Kučeva bombardirala železniško križišče in glavno progo Kantcn-Hamkev. General Franco mobilizira žene in dekleta Odredil je obvezno službo v pomožnih organizacijah za ženske od 17* do leta Salamauca. 10. oktobra. AA. General Franco je podpisal odlok o obvezni službi pri socialnih organizacijah >španske falange« za vse žene in dekleta od 17 do 35 leta starosti. Te službe so proste le omožene žene, katerih možje so na fronti, vdove, ki imajo več ko po 2 otroka, žene v d.ržavni ali samoupravni siužbi in one, ki so za tako službo nesposobne zaradi svojega slabega zdravja. Republikanska ofenziva Valencija. 10. oktobra. A A. Vrhovno poveljstvo republikanske vojske poroča, da so se morale republikanske čete na sektorju Alkmu de San Quilles na vzhodni fronti umakniti s svojih dosedanjih postojank na koti 43(>. Borba pa se tam še ni končala. Nacionalisti so osvojili glavni del griča, vendar so imeli velike izgube. Pri Reni Bu-gani so nacionalisti prešli v napad, a so bili krvavo odLiti. Tudi tam je padlo večje število nacionalistov. Prav tako je bil odbit nacionalističen napad na Posoblanco. Na vsej aragonski fronti se je davi nadaljevala oefnziva vladne vojske. Posebno pomembni uspehi so bili doseženi na teruellskem sektorju. Jugovzhodno od Gijona so republikanci dosegli nekaj pomembnih uspehov. Predvsem so zavzeli koto, ki je strateško največjega pomena za vso nadaljno akcijo. ^ Salamanra. 10. oktobra. Nacionalistično vrhovno poveljstvo je izdalo komunike v katerem pravi: V Asturiji so naše čeie prodrle do reke tarde in vzdolž nje zavzele nekaj vasi. Na l»nski fronti .te bil nasprotnik potisnjen proti prelazu Begarardi. V teh bojih je ime. mnogo izgub. Na aragonski fronti so nacionalisti na odseku v bližini Sasina-niga zavzeli koto 170 in še nekatere druge vrhove, ki so večjega strateškega pomena Tudi tam je padlo mnogo nasprotnikov. Na aragonski fronti so nacionalisti na odseku v bližini ^asinaniga zavzeli koto 170 in še nekatere druge važne vrhove, ki so večjega strateškega pomena. Tudi tam je padlo mnogo nasprotnikov. Na južnem bojišču pa je v bližini Penarroje nasprotnik prešel v protinapad. Pri tem mu je pomagalo večje število ruskih tankov. aT protinapad je bil odbit. Dva tanka sta bila razdejana. Vesti iz Beograda Beograd, 10. oktobra, p. Nocoj je zapustil Beograd dolgoletni francoski poslanik grof Dampier, ki je imenovan za poslanika v Otawi. Za časa bivanja predsednika vlade dr. Stojadinoviča v Parizu bo ostal. v Parizu, nato pa bo odpotoval na svoje novo službeno mesto. Na poti v Pariz je potoval davi skozi Beograd bolgarski knez Ciril. Novoimenovani poslanik v Rimu R'stič je nocoj odpotoval v Rim. Člani Sv. Sinoda na čelu z zagrebškim metropolitom Dositejem so se včeraj poklonili na Oplencu ln opravili molitve na grobu kralja Zedinitelja. V dvorani Invalidskega doma je bila danes letna skupščina šumarskih zvanič-nikov. Razpravljali so o svojih stanovskih zadevah. V dvorani nove univerze je bila danes letna skupščina Zveze zdravstvenih zadrug, nato pa je bila otvorjena razstava zdravstvenega zadružništva. Sodelujejo tudi bolgarski zadružniki. V Novem Sadu se je pričel danes 18. kongres jugoslovenskega zdravniškega društva. Kongresu predseduje docent dr. Ivan Matko iz Ljubljane. Kongres razpravlja predvsem o borbi proti alkoholizmu in proti tuberkulozi. Med referenti je tudi dr. Meršol iz Ljubljane. V Stari Pazovi je bil danes velik cerkveni zbor, ki se ga je udeležilo okrog 20.000 ljudi. Glavni govornik je bil me-tropolit Dositej ter episkopa Serafin in Zlaton. Pot stoletja ie deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja! »JUTRO* pooe&frE« b&ijs Pone3WieE. IT. X. T93T Odkritje spominske kralju Zedinitelju Lepe nacionalne slovesnosti v Domžalah se je udeležilo okrog 3000 ljudi Domžale, 10. oktobra Nacionalne Domžal« eo doživele danes lep dan. Narodna odbrana je odkrila na domžalski osnovni šoli spominsko plošč) pokojnemu kralju Uedinitelju. Prisrčna komemoracija Že snoči ee je vršila v dvorani Sokolske; ga doma žalna spominska svečanost, pri kateri je imel inženir Skok lep nagovor o življenju, delu in smrti našega velikega kralja Aleksandra, potem pa eo sledili nastopi šolske dece in nazadnje lepa živa slika, ki je predstavljala *rob pokojnega kralja, nad katerim se je sklanjala žalujoča Jugoslavija, hkratu pa se je že kazala zarja novega dne. Proslave se je udeležilo toliko ljudi, da niso mogli priti vsi v veliko dvorano. Za danes je bila napovedana slavnost-odkritja spominske plošče. Ze z jutrnjimi vlaki je prispelo lepo število gostov iz Ljubljane, med njimi stotnija naših vojakov in vojaška godba. V sprevodu so gostje odšli v Sokolski dom. Kmalu so začeli prihajati tudi zastopniki sokolskih in dragih društev iz domžalske okolice. Vreme zjutraj ni obetalo nič dobrega, toda dopoldne se je zjasnilo in napravil se je najlepši dan. Domžale so bile vse v zastavah in zelenju. Pred odkritjem Ob pol 11. je bil zbor udeležencev na sokolskem letnem telovadišču. Zvrstile eo se čete vojakov z oficirji, Sokolov, Narodne odbrane, četnikov, dobrovoljcev, gasilcev in skavtov in številno občinstvo, ki so potem med igranjem godbe odkorakali proti osnovni šoli. Ob cesti se je nabralo mnogo domačinov, ki so s cvetjem obsipavali vojake in Sokole. Pred osnovno šolo se je zbrale vsega okoli 3000 ljudi. Ob 11. je otvoril svečanost lastopnik Narodne odbrane poštni upravnik g. Slavko Bizjak, ki je moral v poslednjem trenutku nadomestiti' predsednika, ker je bil ta neogibno zadržan. Pozdravil je _ vse navzočne, zlasti pa zastopnike naše vojske, divizijskega generala Toniča, poveljnika artiljerije brigadnega generala Popadiča, komandanta kamniške 6modnišnice, sreeke-ga podnačelnika g. Vadn.ala, župana gosp. Vrečarja, župnika g. Bernika in še številne druge zastopnike naših narodnih organizacij. Z veseljem je poudaril, kako velike množice so se zbrale, da proslave ta za Domžale tako pomembni dogodek. Govor župnika Barleta Potem je stopil na oder slavnostni govornik župnik g. Janko Barle, navdušeno pozdravljen od vseh navzočih. Med grobno tišino je začel- govoriti. Dejal je med drugim: »Pred mesecem sem bil na Oplencu. V tihoti sem čul vzdihe, jok in žalost. Pogledal sein o": ali sete, videl stare izkušene može in mlade, kako so jim tekle solza po licu. Zakaj? Zgodovina nam ne pove, da bi kje narod romal na grob in. jokal na grobu svojega vladarja, a na grobu našega kralja M'7Čenika še dan za dnem teko_ solze. Ko sem tako gledal, sam si želel, da bi bil Zveličar poleg mene! Rekel bi mu bil: Kakor si nekoč poklical Lazarja, tako pokliči tudi njega. Narod ga ljubi in potrebuje. Toda takega čudeža ni mogoče zahtevati in ga tudi ni treba: Naš kralj živi med nami. Ko je prišla vest o njegovi smrti, nam je zastala saps: Kaj pa zdaj? Zobe smo stisnili za trenuten molk. Pred našimi očmi in dušami je vstala prelepa podoba njega, in rekli smo bili: Ubili ste nam kralja pastirja in hoteli, da bi se razkropila njegova čreda. Tod - ne, njegov duh stoji pred nami, kakor je stal prej on sam. Njegova srčna kri je kanila na naša srca in vžgala v njih ogenj. . „.,..„..,. Gledali smo njegovo življenje. Sklenili smo da tomo živeli, kakor nas je on učil in vodil. naš največji junak, vitez, največji vojskovodja in državnik. Vsakomur se je približal, z vsakomer je govoril v domači besedi. Tega sem se spomnil takrat. Gledali smo njegovo podobo, zravnano glavo, poslušali smo njegov glas in mu prisegli, da bomo čuvali Jugoslavi io. Umrli kralj je bil junak, vitez, vojskovodja. Kaj je pretrpel v življenju, se ne da reči. Od začetka vojne je padla na malo Srbijo velika avstrijska vojska. Prišla je ce~ srbske reke in zasedla velik del Srbije. Tedaj je srbska junaška vojska e svojim kraljem junakom vrgla tujce nazaj čez reke in ujela nad 50 000 ujetnikov. Svet je ostrmel. Kako je to mogoče? Toliko junaštvo! V tej vojski je živel njegov duh: svoboda ali smrt, nikoli suženjstva in jarma! Ko so prišle potem ogromne nemške čete in so vpa-dli še drugi v hrbet, se je umaknil z vojsko čez Albanijo. Kalvarija je bila ta pot za vse, a ni klonil. Ko so prišli do morja, je prišla ponj francoska ladja, da bi ga odpeljala. Toda on tega ni sprejel. »Dokler ne bodo na varnem vsi moji vojaki in bolniki, ne pojdem na ladjo«. In ko ie po Kal-variji prišla Velika noč. je dal svojim vojakom tale ukaz: »Iz teme groba je vstal Kristus! Tako bosta iz trpljenja vstali tudi naša vojska in naša domovina, ker pravica mora zmagati. Mi bomo zmagali v Kristu«. Naš vladar je bil veren. In po zmagoslavnem prodoru si ni dal pokoja. V nekaj dneh je s svojo vojsko dobil nazaj vse. kar so bili sovražniki v letih zavzeli. A to mu še ni bilo dovolj. Tam živi še narod, ki se boji, da ne bi ostal pod tujcem. In njegova vojska je hitela dalje do nas. Tudi na Gosposvetsko polje je stopila njegova vojska. Lastni domovi so bili še razdrti, a on je šel naprej. Prišla je Jugoslavija. Njen prvi sin je postal najbolj 6krben za njeno ureditev. Vzel je v roke meč peresa in izdal zakone. Mnogo je trpel, ko je videl, da ne gre tako, kakor bi moralo iti. Plemenske strasti so ee spet razvnele. Nastala je nevarnost, da se razruši to, kar je bilo ustvarjeno. Tedaj je napravil odločen konec. >Med me- Zeraunska vremenska napoved: Hladno vreme, vedro v gornjem Primorju. Polagoma se bo nebo razvedrilo v vseh za-padnih krajih držaive. Oblačno pa bo ostalo §e v ostalih deKh. Dežja bo morda še nekoliko v vzhodnih in južnih krajih države. noj in narodom ne sme biti ovire«, je rekel »Sam vzamem usodo v roke«. Narod je z veseljem sprejel njegove besede, saj je vedel, da so izvirale iz ljubezni do njega in države.. Ni pustil, da td se vmešavali tujci med nas. Za tujce imamo prostor za grobove, a naša zemlja je sveta in nedotakljiva Združil nas je in skrbel za naš dvig. Sklenili smo balkanski pakt. Potem je šel v Francijo, da še bolj utrdi našo pot miru. Takrat ga je zadela, plačana od tujca, morilčeva roka, ker se je tujec bal močne Jugoslavije. A zaman je sovražnik čakal našega konca. Duh pokojnega kralja je zaplaval nad nami in še zdaj nas vodi. Za njimi pojdemo in njegov spomin nam to svet. Mladina naj ee od njjga uči, kaj je žrtev in kaj je delo. Mnogi se ga spominjajo, ko je hodil med nami, ko se je približal vsakemu človeku, mu dal roko ali dar. če je bilo potrebno. Bil je ljudski kralj. Ni se zapiral v dvore, šel je mer] narod prisluškovat njegovim težavam in zato bo vedno ostal v našem spominu. Kadar pojdete mimo te plošče, mislite na njega, ki je bil vzor Jugoslovena in junaka. Sokol je bil in rekel je, naj sokoteki duh prevzame mladino. Njegova 6lika nam bo ostala večno v spominu. Sam sem govoril z njim. spoznal sem vso lepoto njegove duše. spoznal sem, kako nas je ljubil in kako nam je hotel dobro. Ostanimo ntn zvesti, njemu in njegovem« 6inu, kralju Petru II. Predaja spominske plošče Potem je zastopnik Narodne odbrane g. Bizjak nagovoril šolskega upravitelja gosp. Ivana S te novca, in mu v imenu svoje organizacije izročil ploščo v varstvo s pozivom. naj učitelj6tvo vzgaja otroke v duhu, ki ga je želel pokojni kralj. Ko je s spomenika padel zastor, je vojaška četa oddala častno salvo, nato pa je godba zaigrala narodno himno, ki so jo navzočni poslušali odkritih glav. G. Stenovec se je v imenu učiteljstva in dece zahvalil g. Bizjaku za zaupanje in obljubil, da bo storil vse, kar bo v njegovih močeh, da bo ta spomenik res služil namenu, ki mu je določen. Na plošči, ki je iz belega marmorja, je v zlatih črkah vklesan naslednji napis: >9. X. 1934. je padel v Marseillu Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj mučeniške smrti za svoj narod. Čuvajmo Jugoslavijo!« Plošča ima ozek okvir iz temnosivega marmorja. Potem je sledilo nekaj otroških nastopov. Učenci in učenke domžalske šole 6o pred-našali priložnostne deklamacije in govore. Najbolj se je pri tem izkazal s svojo pesmico mali Boris Miiller. Najlepši je bil prizor. ko je starosta domžalskega Sokola v imenu Sokolstva pokleknil pred ploščo ip izrekel tam sokolsko zaobljubo pokojnemu Velikemu vladarju. Ves čas svečanosti je nad šolo in njeno okolioo krožilo vojaško letalo in zbujalo pozornost s svojimi drznimi poleti tik nad st.rehami hiš. Po končani slavnosti se je vnovič razvrstil sprevod in kreni! od spominske plošče po domžalskih ulicah, mimo kraljevega spomenika, ki je bU ves v zastavah in v cvetju, nazaj k Sokolskemu domu, kjer je bil razhod. V sprevodu je Mla deležna posebnih ovacij naša narodna vojska. Domžale so doživele lep dan, ki bo ostal neizibrisno zapisan v srcih domačinov in gostov. Sokolstvo spominu kralja Zedinitelja Komemoracija v soboto zvečer je bila lepo obiskana Ljubljana, 9. oktobra Med žalnimi spominskimi svečanostmi, ki so bile v teku včerajšnjega dneva prirejene v Ljubljani v čast blagopokojnega vladarja Aleksandra I. Zeddnitelja, je napravila na ljubljansko občinstvo gotovo najgloblji vtisk komemoracija, ki jo je na večer tretje obletnice tragične smrti narodnega voditelja priredilo ljubljansko Sokolstvo v velilkii dvorani Narodnega doma. V večernih urah, ko je narahlo ro-sil jesenski dež na mesto, so množice v velikih gručah hitele v nacionalno trdnjavo pod Tivoli jem, da se oddolže spominu tragično preaninilega narodnega voditelja kraljevskega rodu. V nabito polni dvorani, kjer je bila v črnino in zelenje zavita slika blagopokojnega kralja in pred njo poleg narodne trobojnice prapor Soikola Ljubljane I. In trofeja najboljših sokolskih tekmovalcev dragoceni Aleksandrov meč, oboje dar velikega pokojnega pokrovitelja Sokolstva, je domačin starosta Ljubljanskega Sokola brat Kajzelj pozdravil številno zbrano občinstvo, M se je v takso častnem številu odzvalo povabilu ljubljanskega Sokolstva, naj se pokloni spominu velikega vladarja. Doanačinova posebna laahvtala jfe Velj&la udeležbi celotnega oficirskega zbora ljubljanske garoizije, ki je prihitel na svečanost s komandantom dtttaivslke divizijstke oblasti divizij skim generaflotm Laao Toničem, pomočnikom komandanta dravske divizijske oblasti generalom Dodičem, komandantom artiljerije generalom Popadi-čem in vsemi komandanti polikorv na čeku, nadalje častni dvorni dami Pranji Tavčarjevi, podpresedniku mestne občine ljubljanske dr. Vladimiru Ravniharjju, francoskemu konzulu Gabrielu Remerandu, češkoslovaškemu konzulu inž. Stamiislavu Minovskemu, ki ga je zastopal tajnik konzulata, belgijskemu konzulu dr. Milanu Dularju, danskemu konzulu inž. Tomu Knezu, narodnima poslancema dr. Riku Fuxu in Rajtou Turku, zastopniku Jugo-slovensko-češkoslovaške lige predsedniku dr. Egonu Staretu, predsedniku českoslo-venske obce Ryški, predsedniku Jugoslo-vensko-bolgarske lige ravnatelju Rastu Pustoslemšku, predsedniku Zveze kulturnih društev ravnatelju Jeranu, zastopniku Jadranske straže Verbiču. močnemu odposlanstvu primorskega emigrantskega dru- štva »Soče«, župniku Janku Barletu, pro-tojereju Djordju Budimim predsedniku pravoslavne cerkvene občine prof. Ju rito -viču, mohamedansloemu svečeništvu, bivšemu prosvetnemu šefu gum. direktorju Brezniku, korporativni udeležbi dobrovoljcev, rezervnih oficirjev in četnikov, mnogoštevilno zastopanemu narodnemu žen-sfcvu, zastopnici Kola jugoslovenskih sester Fernandi M):-jaronovi, zastopnici Društva kneginje Zorke Grassellijevi, naposled pa še polnoštevilno zastopanemu ljubljanskemu Sokolstvu, ki se je zbralo okrog prvega podstarešine Sokola kraljevine Jugoslavije Engelbeirta Gangla in namestnika načelnika SSKJ Josipu Jerasu in ruskemu Sokolstvu, ki ga je zastopal starosta Tkačev. V obširnem govore je dobrovljec prof. dr. Ernest Turk orisal vso predvojno in povojno zgodovino naših nacionalnih prizadevanj, ki so bila že od rane mladosti pa do tragične smrti na francoskih tleh tesno povezana z življenjem nepozabnega in nenadomestljivega kralja. Vsa razvojna doba nam kaže, da so hude borbe nacionalnega prizadevanja posegle že v oblikovanje njegovih mlac?:h let, katerih brazskrbnost je moral zamenjati z veliko odgovornostjo mladega regenta v najtežavnejših letih naše zgodovine. Ko je z ramo ob ramo s svojimi zvestimi bojevnik: pretrpel dobo največje strahote, se je potem po smrti svojega očeta kot kralja poprijel državnega krmila in kot prvi državljan neposredno delal na izgraditvi mirnega in srečnega doma združenih Jugoslovenov za njih lepšo in boljšo bodočnost. Govornik je zaključil &voja izvajanja s pozivom, naj narod, za katerega je veliki pokojnik toliko delal in trpel in naposled položil svoje življenje na žrtvenik njegove svobode in sreče, hodi po brazdah, ki jih je on zarezal, do končnega smotra, ki ga je bil v svojih prizadevanjih zamislil in zaslutil. V globoko tišino je občinstvo trikrat zaklicalo »Večna mu slava!« in sokolska godba je zaigrala državno himno, katero je zbrano občinstvo poslušalo stoje. Ko je nato še brat Viktor Markič občuteno recitiral Ganglovo »Kralju Mučeniku«. je domačin Kajzelj zaključil svečanost s ponovno iskreno zahvalo vsem prisotnim, ki so z lepo udeležbo dvignili spominsko svečanost Gledališki igralci so zborovali Ljubljana. 10. oktobra Davi se je vršil v ljubljanski operi 19. redni letni občni zbor ljubljanske sekcije Združenja gledaliških igralcev, ki je jasno pokazal težavno stanje našrih gledaliških umetnikov. Zborovanje, ki je poteklo v najlepšem soglasju, je otvoril dolgoletni zaslužni predsednik g. Lujo Drenovec in v uvodu naglasi! globoko vdanost visokemu pokrovitelju Nj. Vel. kralju Petru II. Nadalje se je zahvalil tudi našemu časopisju za ljubeznivo naklonjenost, ki jo je karalo združenju v teku poslovnega leta. V nadaljnjih izvajanjih jc g predsednik govoril med drugim: »Kljub mnogim, med njimi Zelo hudim oviram, je imelo delo naše organizacije v teku poslovnega leta lepe moralne in materialne uspehe. Zavedamo se, da bo potrebno še mnogo truda za dosego naših osnovnih pravic, a smo opimisti. Pri tem naj omenim pokojninski sklad, ki se zelo razveseljivo razvija in ima zdaj blizu 700 rednih članov, pokojnino in podporo pa prejema trenutno 55 članov. Drugi naš sklad, to je podporni, katerega dohodki so prispevki članstva takse in honorarji in dohodki prireditev, je tudi zelo aktiven. Oba sklada sta zelo važna za sedanjost, še bolj pa za bodočnost, za starost in onemoglost. Upam, da bodo naše pravične zahteve deležne čedalje večjega odmeva. Odbor, kateremu načelujem, je storil vse, kar je mogel m kar je v danih razmerah smatral za potrebno.« S toplim aplavzom so številni zborovalci sprejeli presednikovo poročilo. Naslednji je izpregovoriJ tajnik g. Jerman in orisal položaj stanovske organizacije in njenih Iz fusflosaga fioffottl« jc bito ta*r vidno, da se mora članstvo boriti z velikimi finančnimi težkočami in je prav zaradi tega v stalnem boju z našo upravo gledališča. ki že šesto leto ne plačuje redno mesečnih prejemkov in na ta način ne vrši niti svojih osnovnih dolžnosti, kar tudi močno ovira delovanje organizacije. Tež* koče se pojavljajo tudi v napredovanju članstva in ie Ljubljana menda edina, ki nima urejenih razmer, kakor jih imajo vsa naša druga gledališča. Ob koncu svojega poročila le razpravlja! še o notranjem delu v organizaciji, o delovanju stalne koncertne poslovalnice združenja in o prireditvah. Tajniško poročilo je bilo enako z odobravanjem vzeto na znanje. Blagajnik g. Mencin, ki že 14 let najvest-neje upravlja blagajno združenja, je podal poročilo, iz katerega se zrcali bedno stanje gledaliških igralcev zaradi malih plač. Da pomaga združenje svojemu članstvu, mu je dalo posojil skupno za 309.729 dinarjev. Blagajnik je poročal tudi o bolniškem skladu, za katerega je združenje izdalo skupno 66.483 dinarjev. Pri tej priliki se je toplo zahvalil primariju g. dr. Ješetu, ki je tudi to leto ponovno vrnil vseh 40 nakaznic, češ da ne sprejme nikakega honorarja za izvršene ordinacije. Prav tako se je zahvaliti tudi g Volavšku, ki ima največ opravka s članstvom, kateremu je popusti! 20°/o. Organizacija je imela v preteklem poslovnem letu 1,279.246 dinarjev prometa, gotovine pa ima danes 157.414 dinarjev. Kakor vsa poročila je bilo tudi blagajni-kovo sprejeto s toplim priznanjem. V imenu nadzornega odbora je izjavil g. Cesar, da je našel knjige in blagajno v najlepšem redu. Predlagal je občnemu zboru, da i zre* im marljivemu blagajniku vse priznanje hi zahvalo za. njegovo nesebično delo. Pred volitvami je predsednik g. Lujo Dre-aovec izročil g. Jermanu za njegovo desetletno organizacijsko delovanje majhno darilo in se mu v prisrčnih besedah zahvalil. Sledile so volitve, pri katerih je bil soglas- no ponovno izvoljen g. Lujo Drenovec m predsednika, v odbor pa gg. Neffat, Jerman, Mencin, Jan, Marčec, Ribič, Cesar in Primožič. Pri živahni diskusiji, ki se j« razvila po volitvah, je članstvo ponovno razpravljalo o nerednem mesečnem izplačevanju m o raznih obljubah. Maribor preko nedelje Maribor. 10. oktobra Dostojno je naš obmejni Maribor počastil spomin tretje obletnice mučeniške smrti kralja Zedinitelja, o čemer smo poročali že v nedeljski številki. Najveličastnejša pa je bila poklonitev mariborskega sokolstva spominu nepozabnega kralja. Globoka hvaležnost mariborskega in obmejnega sokolstva je prišla do izraza na snočni komemoraciji v Narodnem domu Velika dvorana Narodnega doma je bila vsa v črnini in loči so bile zastrte. Na okrašenem odru kip Viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja. Dvorana z galerijami in stranskimi prostori je bila nabito polna nacionalnih Mariborčanov. Resnobno je spominjal napis »Čuvajte Jugoslavijo« na poslednje ustno izročilo velikega kralja. Toplo občutene uvodne besede je izpregovo-ril predsednik meddruštvenega odbora mariborskih sokolskih društev br. prof. Struna, ki je poveličeval lik velikega kralja. Sledila je zanosna spominska beseda žup-nega prosvetarja br. Pirca,- ki je orisal poslednjo pot Viteškega kralja v Francijo, da utrdi mir Vračal se je mrtev v domovino, »okolstvo pa v nemi boli brez pre-stanka objokuje prerano mučeniško smrt velikega tvorca in dobrotnika. Z vzklikom »Slava Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju« je zaključil svoja izvajanja, nakar je sledil dveminutni molk zbrane množice. V okviru spominskega večera sta bili tudi ljubki deklamaciji sokolskih naraščajnikov Ivčeta Pregrada in Draga Lutarja. Zatem so ubrano odpeli dve resni naši vrli Jadra-novci pod vodstvom svojega zborovodje prof. Vrabca. Z izpodbudnimi besedami br. Strune se je zaključil impozantni žalni zbor mariborskega sokolstva. v katerega sredo so prihiteli tudi nekateri mariborski odlič-niki s krajevnim poveljnikom generalom Stanojlovičem in bivšim mestnim načelnikom dr. Lipoldom. Maribor koroškim bratom Ni pozabila naša obmejna prestolnica Koroške ob 17. obletnici koroškega plebiscita. V natlačeno polni veliki dvorani Narodnega doma je bilo danes ob pol 11. spominsko zborovanje, ki sta ga sklicala tukajšnja podružnica Branibora in Klub koroških Slovencev. Današnji zbor je živo izpriča! bratsko zvestobo nacionalnih Mariborčanov rodnim bratom v Korotanu. Po uvodni Jenkovi »Molitvi«, ki so jo odpeli združeni mariborski pevski zbori pod vodstvom zborovodje Ipavčeve pevske župe g. Horvata, je otvoril spominski zbor predsednik podružnice Branibora g. Franjo Avse-nak in naglašal, da je naloga Branibora predvsem ta, da poživi narodnoobrambne naloge in dolžnosti ob severni meji. Oris dogodkov do plebiscita, ob plebisc:tu in po plebiscitu je izčrpno podal prof. Lojze Struna. Poudarjal je, da je treba postopati v razmerju do nemške narodne manjšine pri nas recipročno s postopanjem in odno-šaji, v katerih živijo naši bratje v Korotanu. Veliko odobravanje večtisočglavo množice je zbudil oni puus njegovega govora, v katerem je podčrtaval, da bomo nu- dili koroškim bratom največjo moralno pomoč, ako bomo pokazali pri sebi složnost in edinstvo in če živimo in delamo v Maistrovem in Malgajevem duhu. Drugi govornik je bil prof. šedivy, ki je očrtal narodnostne razmere v Korotanu in k temu omenjal, kako postopajo z našim življem v Korotanu oni »katoliški« Avstrijci, ki sicer kažejo veliko zanimanje za misijonske akcije in zamorčke. Viharno ploskanje je sledilo njegovi izjavi: Mar smo mi manj vredni kakor oni zamorčki? Mar je naš jezik za bogoslužje v cerkvi manj vreden kakor latinščina, ko se v »katoliški« Avstriji iztreblja slovenščina iz cerkva? Ob zaključku je zahteval iste narodne pravice za naše koroške brate, kakor jih imajo Nemci pri nas. Močan učinek je napravila toplo občutena recitacija Ziljanke Marice Zviterjeve v narodni noši, ki je deklamira-la Pregljevo »Tožbo Korošcev«. Z odpet-jem vseslovanske himne »Hej Slovani« se je zaključit spominski zbor, ki je dokazal, da Maribor ni pozabil rodnih bratov ob Gospe svefi, v Podjuni in Ziljski in Rožni dolini. Po zboru je bila v frančiškanski cerkvi maša zadušnica za padle borce v koroških bojih, popoldne pa so številni mariborski nacionalisti pohiteli skupno z Glasbeno matico v Guštanj, kjer je bila danes popoldne v tamošnjem Sokolskem domu krasno uspela spominska plebiscitna svečanost. „Pasja procesija" skozi Maribor Pasante ob glavnih inaril orskib ulicah je danes precej zanimal tradicionalni obhod živali, ki mu hudomušni Mariborčani pravijo »pasja procesija";. Ta svojevrstni sprevod je krenil z Zrinjskega trga po Aleksandrovi cesti na Kralja Petra trg in ee je zatem vrnil ob živahnih komentarjih gledalcev nazaj na Zrinjskega trg. Sprevod je vodil znani organizator ljubiteljev živali in po-bornik za zaščito živali veterinarski nad-svetnik Pirnat. V programu današnjega obhoda živali sta bila tudi odmor pred frančiškansko cerkvijo in blagoslovitev živali. Mariborski kriminal Mariborska policija je izsledila vlomilca v Kokošenikovo vilo v Počehovi. Tat je bil odnesel kaseto z zlatnino v vrednosti okoli 4000 dinarjev, razen tega pa tudi 3100 dinarjev gotovine. Keseta je bojda zakopana pod nekim drevesom v Počehovi. Prvotno «o domnevali, da je bila ukradena tudi zlau moška ura z briljauti, a so jo potem na^ v nekem drugem predalu. Poročali smo ie o 54ietnem Francu Roparju s Pobrežja, ki je hotel krasti kure pri posestniku Ertlu, a ga je zalotil Eriio" hlapec in ga krepko udaril s cepcem po glavi. Korparja so odpravili v sodne zapore, kjer je zdaj za posledicami poškodb na glavi umrl. Za carinarnico bo danes dopoldne organ! finančne kontrole prijeli nekega moškega, pri katerem so našli 25 ksaharina. Are-tiranec je izjavil, iia je saharin, ki ^e bil seveda vtihotapljen. dobil od nekega neznanca v svrho razpečavanja. Moža »o zaprli, saharin pa zaplenili Foizvelbe zame-govimi sokrivci pa se nadaljujejo. Razkrinkana tatinska družba ki Ima na vesti okrog 50 koles Ljubljana., 10. oktobra Poslednje čase so bile tatvine koles na dnevnem redu. Najštevilnejše pritožbe so prihajale iz Ljubljane. Tatvine pa so se dogajale tudi po vseh ostalih krajih Slovenije. Oblastfva so končno prišla na sled dobro organizirani družbi tatov koles in dva izmed njih ©ertanec in Doblekar, doma iz okolice Vač, sta že aa varnimi zapahi. Oba aretirane a sta imela vrsto po-magačev. Oha imenovana in njuni pajdaši so imeli nsivado, da so ufcaadai nekaj koles v Ljubljani.' pa so se potem odpeljali na njih v Celje, Maribor, Ptuj in v druge večje kraje, kjer so jih spravili v denar. Pri kupcih so tožili, da so trenutno brez dela in da 30 šli z doma za delom. Ker ga nikjer ne dobe in jim primanjkuje sredstev za preživljanje, so primoraoi prodati svoja kolesa. Za izkupiček so si p ivoščili nekaj dni prijetnega življenja. Domcv pa sc seveda niso vrnili ne peš ne z vlakom. Poisksi 90 prvo ugodno priložnost in so spet pokradli kolesa ter se vrnili z njimi domov. V Ljubljani ali že med potjo so jih spet spravila v denar, nato pa spet pokradli. Večni krogotok tatvin in prod'?< jim je nudil dovolj sredstev, da so mladi tatovi imeli nekaj mesecev brezskrbnega življenja. Oblastva so ugotovila, da ima ta tatinska družba na vesti okrog 50 koles. Kakor javljajo iz Zagreba in Kariov-ca. so zahajali z ukradenimi kolesi tudi na Hrvatsko, seveda pa so za povratek spet nak radii potrebno število koles. Dasedanje preiskave kažejo, da je razkrita »izredno (dobro cr§)an.i2f:rana tatinska družba, ki je bife poslednje čase strah naših kolesarjev. V neki samotni dolini v okolici Vač to imeli tatovi praivcato mehanično delavnico. Tam so oddajali stara kolesa, j:h na spreten način razdirali in potem sestavljali dele različnih koles. Pred to tatinsko družbo bodo imeli zdaj kolesarji neksj časa mir. Koncert Zlate G]iing]enčeve Naša priljubljena primadonn ga. Zlata Gjungjenčeva ki si je v teku svojega umetniškega ustvarjanja pridoi iia upravičen sloves, se bo prihodnji petek poslovila od Ljubljane s koncertom, ki ga priredi Ljubljanska Filharmonija. Odlična umetnica bo pela ob sprcmljevanju filharmoničnega orkestra francoske pastirske pesmi iz 18. 6tolet^: »Bergere legere«, »Jeunen fillet-tes«. »Maman. ditfs-moi<. dalje Lajovičevo »Begunko cb zibeli« in »Pesem o tkalcu«, škerjančevo »Vizijo«, fttritofovega »Polžka« in »Micka bi rada Jurka dobila«. Čajkov-skega sceno Tatjane s pismom, Puccin ie-vo arijo iz opere »La Boheme« in prav tako njegovo arijo iz opere »Madame But-terfly«, M.'6senetovo arijo iz opere »Ma-non« in Veniijevo ari.y> iz opere »Travia-ta«. Koncert, ki bo v prid poiporne akcije LjuNjanske Filharmonije, bo v dvorani Filharmonije ob 20. Dirigent Niko Štritof. Naše gledališče OPERA Ponedeljek. 11. zaprto. Torek, 12.: Pesem s ceste. Premierski abonma. O B A M A Ponedeljek. 11.: Vrag na vasi. Gostovanje Mlakarjevih ja frtiito. fev^fc Samomor ali nesreča Ljubljana, 10. oktobra VI'k. ki prihaja v Ljubljano iz Trsta ob 0.45, je v bližini železniškega prelaza p\i Aleščevi ulici povozil neznanega moškega. O tem je bila takoj obveščena policija. ki je poslala na lice mesta komisijo. Kakih 100 m daleč od prelaza so našli sredi med tračnicami moško tn'P'° z razbito glavo in prerezano levo roko in levo nogo. Ugotovili so. da gTe za. krojaškega mojstra Antona Jakšeta. rojenega. 1. 1889. v H ras t ju, pristojnega v Ore-hovee, iPrez Novo mesto, st&nujočega v Zapužah. Policijski zdravnik je mogel ugotoviti samo smrt. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Križu. Vse kaže, da gre za samomor. Tiskarna splitske „Nove Dobe" pogorela Split, 10. oktobra o. Davi ob 4. je nastal požar v Hrvatski tiskarni, v kateri se tiska splitska »Nova Doba«. Tiskarna je imela svoje prostore na Narodnem trgu pri Dioklecianovi palači in Je grozila nevarnost, da 23!jame ogenj tudi to palačo. Gasilci so imeli nad štiri ure napornega dela, predno se j&m je posrečtilo ogenj omejiti in pogasiti. Tiskarna in uprava lista »ta popolnoma uničeni in sega škoda v milijona. Sumijo, da je bil ogenj podtak J^esu »JUTRO« ponedeljka izdaj« Ponecloliefc. 11. X. 1P37 jlal neuspeh v Var&avi V Izločilni tekmi za svetovno prvenstvo je nf-^^S?1 ^^ povedala - Zaslužena zmaga Poljakov -Hiigl težko ranjen Varšava, 10. oktobra Po častnem porazu v Pragi je jugo-slovenska nogometna reprezentanca bila danes postavljena pred težko, toda častno nalogo. V prvi izločilni tekmi za svetovno prvenstvo je nastopila v Varšavi proti poljski enajstorici ter popolnoma — odpovedala. Ugled, ki si je jugoslovensko moštvo pridobilo po lepi igri v Pragi, je zopet uničen. Toda ne samo to. Poraz Jugoslovenov je tako visok, da obstoji le malo upanja, da bodo naši igralci v drugi izločilni tekmi, ki se bo vršila v Beogradu, premagali dobre Poljake vsaj s 5 goli razlike. To pa pomeni, da bodo Jugosloveni izpadli iz nadaljnega tekmovanja za nogometno svetovno prvenstvo. Poljska : Jugoslavija 4 s 0 (2 s 0) Pred 30.00 gledalci je jugoslovensko moštvo nastopilo v naslednji postavi: Glaser — Hiigl, Matošič — Lechner, Stevovič, Kokotovič — Medarič, Moša Marjanovič, Valjarevič, Vujadinovič, Pleše. Kakor se vidi je hotel jugoslovenski savezni kapetan ojačiti svoje moštvo s Stevovičem in Mošo Marjanovičem. Bilo pa je baš obratno. Oba igralca sta samo oslabila jugoslovensko reprezentanco. Stevovič je igral zelo slabo ter je zaradi svojih surovih izpadov povzročil incidente in mnogoštevilne proteste občinstva. Marjanovič ni v formi, zaradi česar sedaj nikakor ni spadal v reprezentanco, ki je morala iti v težko borbo. Najslabši v jugoslovenskem moštvu je bil Matošič, ki je bil bolan ter zaradi tega ni mogel izpolniti svoje dolžnosti. Odlikoval pa se je drugi branilec Hiigl, ki pa je bil v 37. minuti drugega polčasa tako težko poškodovan, da ga je moral rešilni oddelek odpeljati v bolnico. Dokler je bil v igri, je moral zaradi slabosti Matošiča opraviti dvojno delo. Vsaj nekoliko so se odlikovali Lechrier in Kokotovič, v napadu pa Pleše in Valjarevič, čeprav so slednja ves čas dobro krili. Medarič ni pokazal vseh svojih sposobnosti in tudi Vujadinovič je bil slab. Glaser v golu je kljub temu, da je dobil štiri gole, večkrat v lepem stilu obranil zelo nevarne strele. To moštvo je torej doživelo popoln neuspeh. Domačini so bili v vsakem pogledu boljši, zlasti v startu, požrtvovalnosti in vzdržljivosti. Po običajnih pozdravih in sviranju državnih himen, se je pričela igra in takoj so Poljaki v napadu. 2e v prvih minutah je imel Glaser priliko obraniti nekaj ostrih strelov Pionteka in ljubimca poljskih športnikov Vilimovskega. Ze v 4. minuti prodre Vodarž lepo v sredino, odda Pionteku, ki zabije krasen gol. Isti Piontek je v 20. minuti postavil rezultat prvega polčasa. Glaser je sicer odbil žogo, toda Piontek je na mestu in plasira v gol. V drugi polovici je bila premoč Poljakov še bolj vidna. V 11. minuti zaključi Kerbas generalni napad Poljakov s tretjim golom. V 30. minuti pa so Poljaki po krivdi bolnega Matošiča zopet uspešni. Zadnji gol za Poljake je zabil Vi-limovski. Bitko, ki se je končala s popolnoma zasluženo zmago Poljakov, je vodil francoski sodnik Lecqlair, kateremu sta kot stranska sodnika pomagala Poljak Steiner in Jugosloven Paranos. Sodnik je bil strog, vendar pa je prišlo do incidentov. Ze v 2. minuti je surovi Stevovič zrušil poljskega vodjo napada Kerbasa, kar je povzročilo viharne proteste. V 20. minuti je bil zrušen Vili-movski, ki so ga odnesli z igrišča, vendar pa se je po 5. minutah zopet vrnil. V 37. min. drugega polčasa pa je prišlo do že omenjene poškodbe Hiigla. Občinstvo je po končani tekmi s silnim navdušenjem pozdravilo svoje igralce, ki so skozi 90 minut igrali z nepopisnim elanom in požrtvovalnostjo. Naša reprezentanca bi morala iz Varšave odpotovati v Zlin, kjer bi igrala pod imenom »Kombinacija ligaških klubov«. Naš savez pa je telefonično odpovedal to tekmo. Zanimivo prvenstvo LNP Večino tock.so pobrali favoriti — Slaba forma podsavez-nega prvaka železničarja še traja Prvenstvo LNP je že prispelo v peto Kolo in postaja vedno bolj zanimivo. Omeniti je treba vsekakor dejstvo, da se podsavezni prvak mariborski Železničar nahaja v zelo slabi formi. V njegovem moštvu bo treba precej remedure, sicer se more zgoditi, da bo Železničar končal precej na koncu tabele. Obsojati pa je treba, da je prišlo v Celju do incidentov, ki gotovo ne bodo dobro vplivali na občinstvo V naslednjem poročila: Ljubljanska skupina V ljubljanski skupini so se odigrale vse štiri tekme na ljubljanskih igriščih. Dve zunanji moštvi, Bratstvo in Kranj, sta odnesli s seboj tri točke, pač značilno za »moč« nekaterih ljubljanskih prvorazrednih klubov. Kar je bilo zadev med samimi ljubljanskimi moštvi, tudi ni bilo mnogo boljše, dasi so ostale točke, ker že drugače ni šlo, doma. Tako je Reka z veliko srečo obvladala Svobodo, a Hermes je že moral biti vesel, da je proti izredno šibkemu Slovanu mogel še odnesti zdravo kožo! Bratstvo : Mars 4 : O (2 : o) Marsovci, ki so še lani v drugem razredu toliko obetali, letos v prvem razredu kar ne morejo z zadnjega mesta. Od štirih odigranih tekem so vse štiri zgubili, sedaj celo proti Bratstvu. Jeseničani so zaigrali razmeroma dobro, vidi se, da je v moštvu neka; nepristnih (ali svežih) Jeseničanov. Tako je najnovejša pridobitev Bratstva.4 bivši »ligaš« Zavrl močno dvignil kvaliteto moštva, v napadu pa se je odlikoval Tri-funovič, tudi precej znan v ljubljanskih športnih krogih. Zabil je tri gole. Marsovci so igrali sicer ostro, ali bre? vsakega uspeha — Sodil ie dobro g. Dorčec. Jadran : Kranj X : 1 (1: O) Trnovčani so pričeli z mnogoobetajočimi napadi in so imeli tekom prvega polčasa mnogo od igre. Toda njihov tempo je od minute do minute pojemal, in kar so si pridobili naskoka tekom prvega dela igre, so ga zapravili v drugi polovici. Kranjčani so šele tekom drugega polčasa prišli do močnejše besede. Med Jadranaši se je dobro držala ožja obramba z Ma-roltom na čelu, stranska krilca pa sta bili najšibkejši mesti v moštvu. Tudi gostje so imeli v obrambi najboljši del moštva, dobro se je držal Unterreiter. — Sodil je dobro g. Pečar. Hermes : Slovan 3 : 2 (1: 2) Hermežani so se morali tja do konca trdo boriti za drugo točko. Pričakovalo se je sicer, da bodo Šiškarji brez vsake težave visoko zmagali nad moštvom izza Kolinske tovarne, saj je znano, da se Slovanci nahajajo v težki krizi. Toda prišlo je precej drugače in je dolgo kazalo, da bodo Šiškarji ostali na svojih tleh brez točke v borbi proti outsiderju. Slovanovci so prišli dvakrat v vodstvo, obakrat sicer po enajst-kah, toda upravičenih (zagrešil ju je Fran-cot, ki malo spada v prvorazredno mošt-Eo polčasu so HgrmgžanJ i mitim žavo zenačili, a zmagonosni gol je padel šele tik pred poslednjim piskom. Od Her-mežanov je omeniti Derendo, ki so ga mnogo premalo zaposlili, agilen je bil še Ice, o drugih ni kaj prida povedati. Slovanci so pokazali precej požrtvovalnosti, drugega pa ne. — Sodil je g. Vrhovnik dobro (če odštejemo melodiozno piskanje). Reka : Svoboda 3 : O (1 : O) Vičani so imeli v gosteh Svobodaše in so proti vsakemu pričakovanju zmagali, kajti v zadnjem času slovi moštvo Svobode kot zelo močno. S to nezgodo beleži svoj prvi letošnji poraz. Rečani so bili sicer na momente nekoliko boljši od Svo-bodašev, toda v splošnem sta bili moštvi precej zenačeni. Le večjo voljo so domačini, ves čas podžigani od številne publike, pokazali. Vratar Markič je tokrat zelo dobro branil, dober je bil tudi Primožič kot stranski krilec, a v napadu sta dobro delala Legat in Jež. Svobodaši so imeli dobre moči v obrambi, zelo medlo pa je igrala srednja vrsta, napadalci pa so se odlikovali po neodločnosti. Omeniti je Sinku-leta na branilcih in Šlambergerja v napadu — Sodil je dobro g. Doberlet. Mariborska skupina Maribor, 10. oktobra. Današnja prvenstvena nedelja je bila zelo važna za placement mariborskih klubov. Na sporedu sta bili tekmi med Rapi-dom in ČSK ter lokalni »derby« Železničar Maribor. Tretja tekma v tej skupini se je odigrala v Čakovcu, kjer je Mura pomerila svoje moči s tamošnjlm Gradjanskim. Obe tekmi v Mariboru sta se vršili na Rapidovem igrišču, kjer je bilo danes po dolgem času zopet praznično življenje. Že dolgo ni bilo na naših igriščih toliko gledalcev. Tekmama je prisostvovalo nad 1200 oseb. V glavnem pa so bili vsi razočarani. Rapid : ČSK 2 s 1 (1:1) Ze uvodna tekma je imela polno hišo. Oni, ki so ji prisostvovali, so lahko zadovoljno ugotovili, da so videli lepšo tekmo kot oni, ki so prišli gledat samo glavno bitko. Rapid si je danes priboril obe točki z veliko srečo m po zaslugi vratarja Zelcerja, ki je bravurozno branil svoje svetišče. Bil je tudi nedvomno najboljši mož na polju. V glavnem je Rapid dal precej revno in pohlevno igro, zlasti napadalna vrsta se ni mogla povzpeti do smiselne skupne igre. Če je ta napad kljub temu zabil dva gola, je to rezultat izredne požrtvovalne igre. s katero so Rapidovci pa-ralizirali tehnično premoč nasprotniki. SinkoviČ ni vodja napada, to je moral opaziti vsak lajik. Razen dveh, treh uporabljivih predlo*kov ni nudil nič posebnega. pokvaril pa je mnogo. NajslabSi V napadu pa je bil Kreiner na levem krilu. Krilci so ves čas tekme plavali ter so morali Vso svojo pozornost posvetiti defenzivnemu poslu. V tej formaciji je bil izrazito slab srednji krilec Černišek Obramba je bila edina formaciji ki iS svoje delo Tudi gostje so imeli močno zaslombo v ožji obrambi, ki je s svojim žilavim razdiralnim delom onemogočila nasprotniku izkoristiti redke napadalne akcije. Krilci so bili dobri v obeh smereh. Napad je v polju zelo lepo zaigral. Tudi si je znal ustvarjati lepe situacije, manjkalo pa je zanesljivega strelca. Gostje pa so bili zapuščeni od vsake sreče, kajti iz neštetih zrelih pozicij so dosegli le častni gol. Izid tekme ne odgovarja poteku igre, ker so bili Cakovčani večji del v tako očitni premoči, da bi lahko dosegli zmago. Igra je bila napeta ln zanimiva, in to po zaslugi gostov, ki so se na vso moč trudili, da bi odnesli domov obe piki. Goli so padli v 10. min. po Janžekoviču, v 42. min. pa po čakovčanu Breslauerju. Zmagonosni gol je v 5. min. drugega polčasa zabil Verbnik. Sodil je g. Veble iz Celja objektivno in dobro. Maribor: Železničar 3:1 Ta tekma ni nudila onega užitka, kakor prva Zadovoljilo ni niti eno, niti drugo moštvo. Igra je bila precej raztrgana. Napad Maribora je vsaj na trenutke pokazal nekoliko več agilnosti, do pravih zaključnih potez pa se je le redkokedaj povzpel. Dobro je funkcionirala obramba, branilca pa proti napadu, ki ga je postavil nasprotnik, niti nista imela prevelikega dela. Srednja vrsta je zadovoljivo pokrivala nasprotni napad in je bila prav dobra. Železničarji so bili povsem iz koncepta. Upravičili so zadnja poraza v Cakovcu in v Murski Soboti. Najslabši del moštva je bil napad. Slabi sta bili zlasti obe zvezi, krili pa sta bili premalo zaposleni. Krilci so bili preveč defenzivni in tudi obramba je bila zelo nesigurna. Tudi je moštvo zaigralo brez vsakega elana' in požrtvovalnosti Lahko trdimo, da je enajstorica Železničarja v zadnjem času padla za cel razred. Železničarjev poraz je docela zaslužen. Goli so padli v 16. min. po Priveršku in v 29 min. po Pavlinu. V drugem polčasu je v 6. min. zakrivil vratar Železničarja Švajghofer lasten gol, v 30. min. pa je Miloš postavil končni rezultat. Sodil je g. Devičič iz Zagreba. Mura: Gradjanski 3:0(1:0) Cakovec, 10. oktobra. Za današnjo prv. tekmo je vladalo v čakovcu veliko zanimanje. Muraši 90 pred vedli lepo kombinacijsko igro ter so bili ves čas tekme v vidni premoči. Pokazali so, da upravičeno spadajo v I. razred. Zaigrali so ■ takim elanom in požrtvovalnost- cp, J ASPIRIN SPREDAJ ZADAJ Oglas, je reg. pod S. Br. 181 od 1. III. 1937 jo, da je bilo domače moštvo brez prave moči. Gole so zabili v 33. min. Stare, v drugem polčasu pa v 9. in 42. min. Hojer. Sodil je odlično g. Reinprecht iz Celja. Celjsko-trboveljsk a Amater 2 s 1 (2 s 1) Celje, 10. oktobra. Na Glaziji se je danes pred 500 gledalci odigrala prvenstvena tekma, v kateri je Celje tesno, toda zasluženo zmagalo. Postavi obeh moštev sta bili v splošnem enakovredni. Napad sta izvajala s podporo kril-ske vrste hitre in nevarne akcije. Od kril-skih vrst je bila celjska enotnejša in uspešnejša. Ožji obrambi sta bili na mestu. Tekma je bila zlasti v prvem polčasu živahna in napeta. V 3. min. diktira sodnik kazenski trel proti Amaterjem in Dobrajc plasira žogo iz 16 m tik pod prečko v gornji desni kot. Napadi se menjavajo in v 37. min. uspe Amaterju izenačenje. Dve minuti pred odmorom hoče vratar Amaterja intervenirati, Ahtik pa dvigne žogo preko vratarja v prazen gol. V 30. min. drugega polčasa igralec Amaterja napade igralca Celja, ki se mu postavi v bran. Pristaši Amaterja udrejo na igrišče, po dveh minutah pa je red vzpostavljen. Sodnik je izključil omenjena dva igralca, nakar je igra postala raztrgana in nezanimiva. — Sodil je g. Kopič točno in objektivno. Prvenstvena tekma med Atletiki in Olimpom je bila odpovedana, ker je bilo igrišče pod vodo. Na Olimpovem igrišču je Žalec v drugorazredni tekmi premagal Laško s 3:1 (2:1). Ostale prvenstvene t^me Ljubljana: Korotan : Zalog 6:0 Grafika : Mladika 5:2 Reka : Jadran jun. 3:2 Hermes : Svoboda jun. 3:1 Mars : Korotan jun. 4:0. Na Vrhniki: Vrhnika : Javom-k »:0 (3:0). Celje premagalo S 54 : 49 so celjski lahkoatleti nadvladali zastopnike državnega prvaka Celje, 10. oktobra Nestrpno pričakovano srečanje med državnim lahkoatletskim prvakom Concordi-jo iz Zagreba in celjsko reprezentanco na Giaziji v Celju se je zaključilo z lepo zmago odličnih celjskih predstavnikov. Solčno vreme po večdnevnem deževju ni pripomoglo, da bi bile naprave v brezhibnem stanju. Posebno se je poznalo to na razmočenem skakališču, zaradi česar niso bili doseženi še boljši rezultati v skokih. Proga pa je bila razmeroma v dobrem stanju. Zanimanje občinstva, ki se ga je nabralo okrog 500, je bilo izredno in bi delalo čast marsikateremu večjemu lahkoatletskemu centru. Toda žal moramo na račun občinstva pripomniti, da se ni strogo držalo navodil prirediteljev in rediteljev, ker so mnogi gledalci preveč silili v ospredje in s tem ovirali hitrejši potek tekmovanja. Prireditev se je sicer nekoliko zavlekla, vendar moramo ugotoviti, da je potekla v redu. Na račun državnega lahkoatlet-skega prvaka Concordije pa moramo iznesti nekaj pripomb. Lepo in športno pač ni, da državni prvak javi svojo kompletno moštvo, kar je bilo iz reklame razvidno, pa pride potem na igrišče nekompletno. To napravi na eni strani slab vtis na občinstvo in prireditelje, na drugi strani pa ne služi propagandi lahkoatlefke. ki bi jo moral ravno državni prvak v prvi vrsti š;rit*. Cu';!mn ?q°. dR se ravno iz vrst državnega prvaka sli«ro vritike o delovanju naše lahko*t'etike s-^oh, sami pa postopajo v prak^d čast posameznikom, ki so prišl: v Cel'e Ver fo se berili športno. Teh s° ?rnve pioombe ne tičejo. Celjani so s* dri&Mi oljčno. Prevzeli so takoj v za5®Mru vodstvo in so ga obdržali do konca. P z^-ir^njem so potrdili sloves celiske 'ahkoatlet. Oslo: Norvefika : Iraka 3:2 (1:1). Praga: Prvenstvo. Slavija T Plzen 5 : 0, Sparta i Nachod 5 : 3, Viktorija žižkov : šlezka Ostrova 2 :1, Viktorija Plzen : Kladno 2 : 2, Bratislava : Prostejov 5 : L, Židanlce ! Pardubice 4 :1. Rim: Prvenstvo. Juveirtue t Nape® 2 :1, Milano : Lazio 2 : 2, Roma J Lucbese 5 : 0, Fiorenttaa : Bari 1:1, Ltvorno ! A tafetnta 1:1, Triesttaa : Liguria 1 : 0. Bologna 1 Ambrosiana 1 : 0, Genova : Torino 2 : L Budimpešta: Szeged i Budai 2 : L, Sokolska proslava v Celju Celje, 9. oktobra, p. Celjsko Sokolstvo je nocoj svečano počastilo spomin na pokojnega kralja Aleksandra. K ornem orači-ja je bila v veliki dvorani Narodnega doma, v kateri so se zbrali zastopniki civilnih in vojaških oblasti, uradov, šol, kor-poracij in društev. Na odru je bil postavljen kip pokojnega vladarja, obdan z zelenjem in črnino. Starosta sokolskega društva Celje-martJ-ca dr. Milko Hrašovec je otvoril spominsko svečanost in orisal lik pokojnega vladarja ter naglasil, da so Sokoli v prvi vrsti pozvani čuvati oporoko mučeniškega kralja. Profesor Janko Orožen je v lepih izvajanjih podal življenje in nesmrtno delo vladarja kot vojaka, zedinitelja tn diplomata. Po lepi svečanosti se je nacionalna mladina spontano zvrstila v sprevod in z državno zastavo na čelu krenila po mestnih ulicah. Vzklikala je: Slava mučeniškemu kralju! živel kralj Peter! živela Jugoslavija! Mladina je vmes prepevala nacionalne pesmi. Odstop turške luke Angliji Ankara, 9. oktobra. b. Turčija in Velika Britanija s'a s^ sporazumeli gieie odstopa turške luke Cestne pri Smirni Veliki Britaniji. ki bo zaradi izvajanja pomorske kontrole v vzhodnem Sredozemlju zgradila tr.inVaj svoie pomorsko oporišče. Nekatere angleške ladje so že prispele v to t«rško luko. Pomen ozemlja, na katerem leži Česme, je še bolj poudarjen s tem, da eo se prav te dni začeli v bližini Smirne veliki manevri turške vojske, katerim pripisujejo v turških uradnih krofih zelo velik pomen. Mussolinijev sin odpoklican iz Amerike Washington, 9. oktobra, b. Navzlic de-ntijeui i:a!ija»skeo Rooeeveltovem govoru v CHicajri odpoklican v domovino ter j" že \če'a.j o 1 potoval r Italijo z letalom. Nenavadne nesreče Newyork, oktobra. AA. V Garrvju (In-diana) se je pripetila nenavadna proiretna nes-e"a. Ob zanornici s'a trčila dva avto-mobila. ravro ko jp voz.il mimo potniški vlak. Lokomotiva je zgrabila oli\ avtomobila :n ju zdrobila. 7 ljmli je obležalo mri-v li 1 so i>a '»ili hudo ranjeni. Mibn, 9. oktoHra. AA V neki tovarni v Kreaciji "f je podrla strelja nad strojno Ivorano. ko so jo delavci ravno poprav-Ijili. 1." delavcev je zasulo. Doslej so potegnili izpod razvalin dve trupli in osem nevarno ranjenih delavcev. »JUTRO« ponedeflsEi izife$t Pfmedeljek. 1L X. 1937 Teden dni filma »Dama s kameli jami« z Greto Garbo Prftocinje dni Kako dosežeš dobre posnetke v domu«, »Obračilni postopek za nove Voigt-landerjeve filme« (z natančnimi recepti!), >Zvok k filmu«, to so naslovi nekaterih prispevkov v oktobrski številki, ki kažejo v prakso usmerjeni značaj te cenene revije. Slike, mnogo prvovrstnih, e poučnimi podatki opremljenih slik, to je posebnost Voigtlanderjeve revije »Der Satrap«, ki jo znajo dobro ceniti tudi naši amaterji. Članki so namenjeni v prvi vneti tistim, ki uporabljajo k/im ^re in fotografski material te tvrdke, napisani p* so vedno tako, da se morejo z njim okoristiti tudi drugi amaterji In to veija tudi za zadnjo, oktobrsko številko. Iz amaterskega gibanja Fotoklub Ljubljana. V petek 15. t m. ob 20. odborov« seja. Dnevni red: priprave za III. mednarodno razstavo v Ljubljani, klubski tečaji za začetnike in naprednejše amaterje ter redni letni občni zbor. čez drn in stra... Zmeda na Ruskem »Daily Telegraph« potrjuje vest, da je bil s svojega mesta odstavljen poveljnik sovjetske mornarice Orlov. Na njegovo mesto je imenovan poveljnik sovjetskega bro-dovja admiral Viktorov. (»Slovenec«, 2. X.) Kdo se bo še v teh sovjetskih zagatah spoznal? Zdaj so začeli v Rusiji poveljnike mornarice že izmenjavati s poveljniki brodovja. Huda nesreča brez posledic Pod dvovprežni voz je padel 6-letni železničarjev sin Franc Jug. Voznik je sicer videl nesrečo, ni pa mogel hitro usta\'iti konj. Tako so kolesa težkega voza šla preko dečkovega trupla. Na svoje veliko presenečenje pa je voznik ves srečen ugotovil, da se dečku ni prav nič pripetilo. (»Slovenski narod«, 2. X.) Zgodba, ki vnovič potrjuje, da v resnici živimo nenavaden čas: težki vozovi gredo preko otroških trupel, otroci pa vstajajo celi in zdravi izpod njih. Zastonj in za denar Mož že nekaj let zdravi ljudi z izbranimi naravnimi zelišči, iz katerih se kuha čaj... Razumljivo je. da se zdra\miki silovito bore proti n jemu, vendar mu oblasti ne morejo do živega, ker zdravi mož le z naravnimi zelišči in ne pobira nobenih honorarjev. Pač pa zaračunanja svojim pacientom stroške za zelišča, ki jih daje potem toliko časa brezplačno, dokler bolnik ne ozdravi. (»Slovenski dom«, 4. X.) V resnici spoštovanja vreden mož, bela vrana med zdravniki, padarji in mazači: zastonj daje zelišča, dokler bolnik ne ozdravi. Le kako bi bilo treba to razumeti, da svojim pacientom zaračunava stroške za ta brezplačna zelišča? Še zmeda na Ruskem Listi poročajo »z Moskve, da so biti v zadnjih 24 letih ustreljeni zopet številni pristaši Trockega v zadnjih delih sovjetske Rusije. (»Slovenec«, 5. X.) Da, takšenle je boljševiški raj. Že 24 let streljajo v so\'jetski Rusiji pristaše Trockega, čeprav so proglasili sovjetsko Rusijo šele pred 20 leti. Kirurški izvid P ode se k je šel čez kretnico ter je v nogo obtičal v tračnici. V tistem hipu pa je bila kretnica prestavljena in je Podesku zdrobila desno nogo od kolena do gležnja na treh mestih. Na levi nogi pa mu je odtrgalo desno peto. (»Slo\renec«. 6 VIII.) Odlomek iz romana Solze so ji zalile oči — solze, ki sta ph izvabljali sladka zavzetost in hvaležnost. Misel, da je ta mož, ki mu je tolikokrat odrekla zaupanje, še v spanju storil svoje telo zaslon njene varnosti, ji je čudno globoko segala v srce. (»Jutro, 7. X.) Usoda V Beograd se je vrnil znani Jevtičev poslanec Tanasije Dinič, katerega je bil pred dobrim letom in pel državni tožilec vzel v precep zaradi suma, da je bil soudeležen pri pripravah za atentat na ministrskega jrred-sednika dr. Milana Stojadino. po lo Din (15o ooo.} Znamke se niso smele uporabljati za navadno fran-kat.uro. Na njih so opazili samo dve na-pž-ki, in sicer je bil na vrednoti po 3 Din cirilski »B« podoben številki 3, pri vrednosti po 10 dinarjev pa so l'se na letalu. Znamka po 3.— je bila izdsna na tanjšem papirju, oo smrti kralja Aleksandra pa so del naknde p-eiisniii !"nim robom Znamke se še zdaj dobe na poštah, a le *e v manjših ko1;x-'nah. Filatelisti naj se za-lože z njim' loto le'o nnrr je dalo tu li žalne znamke, ki so bile tiskane v več nakladah in imajo obilo napak. Tu je toliko specieimh vrst. da se podrobneje z njimi ne moremo ukvarjati. Naklade so bile zelo različne. Največ je bilo izdane znamke po 1.50 Din in sicer okoli 45,000.000. Najvišje vrednote je izš'0 446.000. Med znamkami nad 1.75 Din ni nobena po svoji nakladi presegla 5,000.000. Pri tej seriji opažamo tudi različne vrste zobčanja. Leta 1935. smo dobili prve redne znamke s sliko kralja Petra II. Prihajale so v promet postopno, kakor zmanjkovalo znamk s črnim robom. Do ko loa letoš.tj.?ga avgusta sc izšle naslednje količine poa-mer^ik znamk: Po 25 par 31,000.000, po 50 par 12.000.000, po 75 par 33.ooo.ooo, po 1 Din 19,ooo.ooc, po 1.75 Din 2.4.000.000, po 3 Din 5.5. mil., po 3.50 Din 7.5 mil., po 4 Din (zelena) 4.5. mil., do 10 Din 2.3. mil., po 15 Din 1 mil., po 20 Din 1.1 mil. in po 30 Din tudi 1.1 mil. Pri tej seriji so odkrili razna pogrešna zobčania in znamke, pri katerih ie nekakšna točkasta mreža, ki ie nasta'a zaradi nepravilne obdelave takoimenovaneea zaščitnega papirja. Ista napaka se ie pokazala že tudi pri znamkah s "liko kralja Aleksandra, toda Pešič tega ne omenja. Za obletnico marsejskega atentata je izdala naša markarnica spominske znamke s kraljevsko sliko v admiralski unife Serija je obsegala 5 vrednot. Nižji dve sta imeli naklado po 300.000, višje tri pa po 100.000 kosov. Serija se je prodajala brez pribitka in so razen malenkostnih os-Ipnkov, ki so jih pozneje sežgali, vse porabili v rednem poštnem prometu. Posebnih napak ta serija nima: -xiina napaka je to, da je izdelana skrajno neokusno. Leta 1935. smo dobili tudi prve znamke za zimsko pomoč, ki so bile tiskane v offsetu, ne pa knjigotisku. kakor trdi Pe- šič. Serija je obsegala dve vrednoti in sicer po 1.50 Din in 3.50 Din. Pri nižji vrednoti je bil pribitek 1 dinar, pri višji pa 1.50 Din. Naklada je znašala pri vsaki znamki 200.000, prodalo pa se je prve znam ke komaj 91.000, druge pa niti 78.000. Ostanki so bili sežgani. Serija je dandanes že precej redka. Leta 1936. smo dobili posebne znamke, ki so bile izdane v korist Jugoslovanske unije za zaščito otrok. Na njih je slabo izdelana slika kraljice Marije. Serija obsega štiri vrednote, tiskana v offsetu, in sicer po 0.75 Din, 1.50 Din, 1.75 Din in 3.50 Din. Pribitek znaša 0.25, 0.50, 0.75 in 1 Din. Tiskanih je bilo 100000 serij, ostalo pa je posameznih vrednot po 13—21.000 in so jih potem sežgali. Zaradi slabe izdelave znamke niso dosegle tistega uspeha, ki so ga pričakovali. O novejših in portovnih znamkah bomo govorili prihodnji ponedeljek. Nov klub na Gorenjskem Pretekle nedelje so se zbrali filatelisti z Jesenic in iz okolice in sklenili ustanoviti filatelističen krožek na Jesenicah. Prihodnjo nedeljo (17. t. m.) bo ob 3. popoldnen ponoven sestanek v kavarni Novak. Resni zbiralci znamk naj se ga udeleže! Preklic. Preklicu jem kot neresnično vse, kar sem koncem julija 1937 govoril žaljivega o Kranjc MarijL Justin Leon. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Pran Jeran. — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi i Ljubljani.