ISSN 0040-7712 ^' 3 MODEL/ Graupner elektro-UHU Razpetina kril pribl. 1200 mm RV-e!ektromotorni model Izgotovljeni deli iz solidpora Nar. št. 9400 - hitro sestavljivi komplet z izgotovljenimi deli in priborom za povezavo krmilnih površin Trgovina Mibo Stara c. 10, 1370 Logatec tel.: 01/759 01 01 faks: 01/759 01 03 e-pošta: trgovina@mibomodeli.si e-trgovina: http://trgovina.mibomodeli.si GRAUPNER GmbH & Go. KG Postfach 1242 ■ D-73220 Kirchheim/Teck ■ www.graupner.de ■ Enodelno krilo s karbonskim nosilcem, trup z integrirano motorno gondolo. Celoten pogon z zložljivim CAM-propelerjem je ob trših pristankih na nos zaščiten pred poškodbami in ponuja optimalen izkoristek. ■ Pritrditev kril z dvema plastičnima vijakoma M 4 (skrita pod krilom). Enodelni že izgotovljeni trup s karbonsko okrepitvijo. RV-komponente so lahko dosegljive. Ob namestitvi podvozja so mogoči realistični vzleti z gladkih površin. ■ Za pogon se priporoča krtačni motor 400 s potisnim propelerjem. Skrbno izbran profil krila in zložljiv propeler zagotavljata dobre jadralne letalne sposobnosti modela. Natančnejši opis lahko najdete v Graupnerjevem katalogu FS in v novostih. AZ 186 KAZALO Revija za tehniško ustvarjalnost mladih MAREC 2009, LETNIK XLVII, CENA 2,50 € POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠT11102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: Blaž de Costa Odgovorni in tehnični urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Katarina Pevnik Trženje oglasnega prostora: Bernarda Žužek Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, brezplačna številka: 080 17 90 faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@TZS.si internet: http://www.TZS.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, e-pošta: mojca.borko@TZS.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslov uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 2,50 €, naročnina za prvo polletje pa 12,50 €. Transakcijski račun: 07000-0000641745 (Gorenjska Banka, Kranj) in 02922-0012171943 (NLB, Ljubljana). Celoletna naročnina za tujino znaša 50 €. Devizni transakcijski račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana, d. d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana IBAN: SI56029220012171943 Koda SWIFT: UBASI2X Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Računalniški prelom in izdelava filmov: Studio Luksuria, d. o. o. Tisk: Delo tiskarna INPO, d. o. o. Naklada: 5.000 izvodov Publikacijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad za znanost ter Urad za šolstvo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: HPI savage je že vrsto let med modeli najzmogljivejši in najbolj razširjen tovornjak »monster« na svetu. Foto: Janez Nebec KAZALO 4 8 10 14 NOVOSTI IZ SVETA MALIH ŽELEZNIC . . MANTUA OFF-ROAD CHALLENGE 2009 FOURNIER RF4 IZDELAJMO ISTRSKO BATANO S POLKROŽNO KRMO (2. DEL) 19 KOLEDAR MODELARSKIH PRIREDITEV ZA LETO 2009 30 SAVAGE-X FLUX 32 TIMOVO IZLOŽBENO OKNO POLGOSENIČAR SD. KFZ. 10/4 38 OBNOVIMO STARI FLEXER (6. DEL) Z ZVITE ŽICE MAČIC IZ PAPIRJA 44 ŠKATLICA ZA NAKIT Naročnike obveščamo, da naročnina na revijo TIM ne velja samo za eno leto, pač pa do pisne odpovedi. TIM' marec 2009 REPORTAŽA Novosti iz sveta malih železnic IGOR KURALT Tradicionalni sejem igrač v Niirnbergu (5.-10. 2.) je letos praznoval 60 obletnico. Ob tej priložnosti so pripravili odmevno otvo¬ ritveno slovesnost, na kateri je bila prisotna celo nemška kanclerka Angela Merkel. V tem prispevku se bom osredotočil na nekaj najzanimivejših novosti s področja mo¬ delnih železnic in opreme. Stresno dogajanje na trgih v minulem letu in prihajajoča sveto¬ vna kriza je tako kot druge gospodarske pa¬ noge prizadela tudi trg modelov in maket, ka¬ mor spadajo male železnice. Kljub težavam pa so sodelujoči proizvajalci pripravili privlačno sejemsko predstavitev, na kateri so napoveda¬ li številne novosti za prihajajoče leto. Ni manj¬ kalo niti prevzemov posameznih podjetij ter blagovnih znamk in združevanja v koncerne. Glede cenovne politike so proizvajalci ubrali različne poslovne prijeme. Nekateri so svojim izdelkom dvignili cene, po drugi stra¬ ni pa ponujajo posojila za nakup modelov. Drugi so glede na trenutno situacijo v svetu cene obdržali na ravni lanskoletnih. Našli so se tudi taki, ki so cene celo nekoliko znižali, vendar se je to odražalo pri kakovosti mode¬ lov, ki so slabše detajlirani, ali pri izdelavi za¬ nje uporabili cenejše komponente. Pri vseh proizvajalcih je bilo opaziti kak model, ki je bil napovedan že za lansko leto, a bo luč sveta ugledal šele letos. Nekateri modeli so resnič¬ ne novosti, čeprav prevladujejo že znani mo¬ deli v novih različicah ali tehnično izpopol¬ njeni stari modeli. Odslej vsi proizvajalci omejujejo števila izdelanih modelov v posamezni seriji in se prilagajajo prednaročilu trgovcev ali njihovih distributerjev. Za takšen ukrep so se odločili, ker želijo zmanjšati zaloge in ustaviti pada¬ nje cen modelov, ki jo je povzročila spletna prodaja nekaterih ponudnikov, ki včasih za lastno promocijo modele prodajajo celo po nižjih cenah od nabavnih. Med razstavljavci modelnih železnic je Marklin letos praznoval visok jubilej - 150 let obstoja. Ob začetku sejma je družba Kings- bridge Capital, ki je lastnik holdinga Marklin, zaradi velikih kreditov in plačilne nesposob¬ nosti najavila likvidacijo podjetja. Ker je Mar¬ klin nemški nacionalni ponos, so bili odzivi na to novico zelo ostri in kritični glede poslo¬ vanja vodstva Marklina. Tako so banke kredito- dajalke že 10. 2. zamenjale vodstvo, ki je takoj sprejelo prve ukrepe. Po zagotovilih novega vodstva bo proizvodnja modelov vseh treh blagovnih znamk, Marklin, Trix in LGB, tekla tudi v prihodnje. Kljub nastali situaciji je Mar¬ klin izmed vseh razstavljavcev pokazal največ Nemška parna lokomotiva DB 39 s posebnim zalogovnikom (HO) bo izdelana posebej za člane Mdrklinovega kluba Insider (med njimi so tudi člani iz Slovenije). Model bo v celoti kovinski in opremljen z naj¬ sodobnejšo elektroniko. Pri Mdrklinu se lahko v poletnih mesecih v enkratni seriji nadejamo modela avstrijskega »krokodila«, električno lokomotivo OBB 1020 (HO). Za ljubitelje modelov švicarskih železnic bo v merilu 1:87prava po¬ slastica kovinski model luksuznega šestdelnega elektromotornika se¬ rije RABe, imenovanega »Siva miš« (Marklin). 4 Povsem na novo konstruiran kovinski model parne lokomotive DB 23 s posebnim zalogovnikom v merilu 1:87 (Marklin in Trix) V merilu 1 : 32 (1) ali v t. i. kraljevskem razredu bo Marklin izdal model nemške parne zalogovniške lokomotive DB 064. Izdelan bo iz kovine in opremljen s 16 različnimi svetlobnimi in zvočnimi funkci¬ jami. Uporabnikom Marklinovih malih železnic bo letos na voljo nova, še bolj izpopolnjena digitalna enota »mobile station« za vodenje vlakov. marec 2009 rm' V spomladanskih mesecih bo v enkratni seriji na voljo model elektri¬ čne lokomotive OBB 1012 velikosti HO (Marklin). REPORTAŽA Člani Minitrixovega profi kluba bodo letos lahko kupili poseben mo¬ del drezine v merilu 1 : 160 (N), ki bo serijsko opremljen z dekodir- nikom. novosti. Ob častitljivem jubileju so ponudili kar 23 različnih kompletov lokomotiv z vago¬ ni, od začetniških kompletov do ekskluzivnih kompletov za zbiralce. Med temi je še poseb¬ no izstopal komplet treh švicarskih lokomotiv »krokodil« iz različnih obdobij. Nekaj novih Liliput se je spustil tudi na področje vrtnih železnic G v merilu 1:22,5- Predstavljena je bila dizelska lokomotiva Vil. modelov lokomotiv in vagonov v merilu 1 : 87 (HO) so bile tudi vnovične izdaje modelov iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja, vendar so bile vse lokomotive tokrat v digitalni izvedbi. Med letošnjimi jubilanti je tudi Minitrix, ki je 50 let svojega obstoja obeležil z izdajo Katov začetniški komplet modela hitrega vlaka TGV thalis v merilu 1: 160 (N) jubilejnega začetniškega paketa s tovornim in potniškim vlakom v merilu 1 : 160 (N) in z novo digitalno centralo. Nepoučene je presenetila združitev Flei¬ schmanna in Roča. Roco se bo v prihodnje osredotočil predvsem na tehnične inovacije in zagotavljal celostno ponudbo modelov v merilih 1 : 87 (HO), 1 : 120 (TT), na modele na izmenično napetost, modele različnih tu¬ jih lokomotiv in vagonov ter domače modele od petega železniškega obdobja naprej. Flei- L. S. Models je za letos v HO napovedal 16 različnih modelov SNCF BB16500 iz obdobij 3, 4, in 5. Modeli bodo izdelani pri proizva¬ jalcu Modem Gala. A. C. M. E. pripravlja nove potniške vagone v merilu 1 : 87 (HO) z oznakami JŽ iz II. železniškega obdobja. Pri Giltzoldovih modelih DB 52 (HO) je novo zgolj drugo oštevilčenje in nekateri drobni detajli na kotlu. Modeli so podobni lokomotivam SŽ 33, razlike so le v dodatkih na kotlu. TIM’ marec 2009 Pri Piku so predstavili model dizelske lokomotive SNCF BB 663695 razreda hobby v merilu 1:87. Taje zelo podobna lokomotivi SŽ 643- Kljub likvidacijskemu postopku se je v Niirnbergu predstavil tudi Me- hano. Na sliki je model dizelsko-električne lokomotive vossloh 333-3 (HO) v barvah španske družbe Acciona. Model iz serije Prestige od¬ likujejo natančna izdelava in številni kovinski detajli. 5 REPORTAŽA Vitrainsova novost so dvodelni modeli dizelskih motornikov ALn 668 italijanskih železnic. Fallerjev železniški nadhod »Neustadt/Wienstrasse« (HO) Maketa nakladalnega bunkerja za premog iz tridesetih let prejšnjega stoletja v merilu 1:87 (Auhagen) schmann pa bo pod svojo blagovno znam¬ ko ponujal najrazličnejše modele v merilu 1 : 160 (N) ter posebnosti v merilu 1 : 87 (HO), kot npr. modele nemške zgodovinske deželne železnice in nostalgične modele. Roco bo že marca poslal na trg štiriosni tovorni vagon taems z napisi Slovenskih že¬ leznic v železniškem obdobju 5b. Zanimiv bo tudi model lokomotive »adria transport«. Izdelovalec cestnih miniatur Brekina bo v merilu 1:87 izdal zanimivo samovozno tirno vozilo (drezino) Klv-20 na osnovi Volkswagnovega transporterja, imenovanega tudi »Bulli«. Bencinska črpalka ARAL v merilu 1: 87 (Faller) V Buschevem kompletu tovornega skladišča bodo lasersko izrezani sestavni deli iz lesa. Prava takšna lokomotiva vsak dan vozi po slo¬ venskih progah na relaciji Koper-Ljubljana- Jesenice. Ljubiteljem bo na voljo sredi leta. Liliput načrtuje izdelavo tridelnega elek- tromotornika FLIRT družbe BLB (Berchtes- gadener Land Balin) in štiridelnega elektro- motornika FLIRT švicarskih železnic SBB. Oba modela bosta opremljena z 21-polnim ESU-jevim zvočnim dekodirnikom. Nova trojna kretnica velikosti N s profilom tira code 55 (Peco) Hobbvtrain proti koncu leta v merilu 1 : 160 (N) napoveduje modele električne lo¬ komotive tipa 1216 avstrijskih železnic OBB, in sicer enega v rdeči barvi, drugega v bar¬ vi rekorderke, poleg njiju pa še modela OBB 1216 EU-AT in OBB 1216 RTS. Pri Bernu je pozornost pritegnil eksklu¬ zivni kovinski model parne zalogovniške lo¬ komotive serije Mallet G 2/3+2/2 29. Na trgu naj bi bil v maju. Jeseni bomo pri Nochu lahko izbirali med cenovno ugodnimi pakiranji miniaturnih drevesc, ki si jih bomo lahko sami sestavili. Nochov kamniti most bo primeren tako za cesto kot za dvotirno progo v merilu 1:87 (HO). marec 2009 rni' Pri Nochu bodo od junija dalje na voljo tunelski oboki za vrhunsko izdelavo notranjosti predorov. Iz lasersko izrezanega trdega kartona bo lahko modelar izdelal tudi večdelno remizo za lokomotive na o-kretnici v merilu 1:87 (Noch). Brawa proti koncu leta napoveduje prihod dveh popolnoma novih modelov v merilu 1 : 87 (HO). Prvi je model parne lokomotive s po¬ sebnim zalogovnikom BR 19.1, drugi pa je model parne zalogovniške lokomotive BR 74 DRG. Piko je v merilu 1 : 87 (HO) pokazal nekaj novih začetniških pa¬ ketov z že obstoječimi modeli. Kot novost je v istem merilu napove¬ dan vzhodnonemški dvonadstropni potniški členkasti vlak. V merilu 1 : 120 (TT) pripravljajo model tovorne električne lokomotive DB 151. Ker pri Piku svojo ponudbo širijo tudi na področje vrtnih železnic v merilu 1 : 22,5 (G), so za to priložnost kot novost predstavili model dizelsko-hidravlične lokomotive BR260. Med vodilnimi ponudniki gradiv za izdelavo maket in dioram je bil tudi letos v ospredju Noch. Povečal je ponudbo figur in upodobitve različnih prizorov v velikosti N, TT in HO. Dopolnil je tudi izbor gra¬ div za izdelavo dioram in maket, kot so različne trave in posipi. Noch je tokrat presenetil z lasersko izrezanim rastlinjem, kot so na primer Mostovno dvigalo na odpadu za raztovarjanje in nakladanje starega železa (Vollmer) REPORTAŽA Kovinski železniški most v merilu 1 : 87 (HO). Material za izdelavo modela je po posebni tehnologiji lasersko izrezan trši karton (Noch). Sončna elektrarna v merilu 1:87 (Kibri) Viessman je letošnjo ponudbo dopolnil s premikajočimi se figuricami v merilu 1:87, ki predstavljajo najrazličnejše prizore iz vsakdanjega življenja. RV-gasilski avto rosenbauer v merilu 1:87 (HO) z vsemi pripadajočimi svetlobnimi in zvočnimi signali je novost proizvajalca Wiking. V kratkem bo na voljo še gasilski tovornjak MANTGL. mr marec 2009 7 MODELARSTVO Wiking dopolnjuje svojo paleto kmetijskih strojev v merilu 1 : 32 (1) in 1 : 87 (HO) z novim modelom traktorja deutz-fahr agro- tron (HO). praprot, vodna trava, lokvanj, koleraba, rabar¬ bara, korenje ali fižol, za makete velikosti HO. Za jesen napovedujejo novo maketo velikosti 150 x 130 cm in z višino okoli 47 cm, ki jo bo mogoče samostojno izdelati, saj bodo kom¬ pletu priložena vsa gradiva in navodila za gradnjo v obliki filma na DVD-ju. Busch je predstavil niz novih modelov lesenih stavb, ki jih modelar sestavi iz laser¬ sko razrezanih lesenih delov. Zgradbe so zelo preproste in jih lahko sestavi vsake začetnik, končni izdelek pa je presenetljivo podoben pravemu objektu. Novejša izboljšana ESU-jeva centrala ima zdaj poleg barvnega zaslona na dotik tudi novo programsko opremo. ESU omogoča s svojim navigatorjem brez¬ žično krmiljenje železniških maket (vlaki, kretnice, luči...). Najnovejši dekodirnik M4 deluje v vseh siste¬ mih napajanja, hkrati pa ponuja možnost, da se na centrali izpišejo vse funkcije, ki so shranjene v dekodirniku, če ima seveda cen¬ trala možnost sprejema. Dekodirniki M4 so na voljo s 6-, 8- in 21-polnim vmesnikom. Mantua off-road challenge 2009 JANEZ NEBEC V letošnjem letu bo potekala že dru¬ ga serija tekmovanj Mantua off-road challenge. Tekmovanja, ki so namenjena terenskim modelom radijsko vodenih avtomobilov, so bila že v minulem letu najbolje obiskana tekmovanja avtomo¬ bilskih modelarjev v Sloveniji, saj se jih je v sezoni 2008 skupno udeležilo 57 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške. Letos bo večina tekmovanj potekala na modelarski progi za off-road na Lav¬ rici pri Ljubljani, ki je zgrajena tako, da omogoča hitro in tehnično zahtevno vožnjo z modeli različnih kategorij. No¬ tranji, približno 200 m dolg del proge, z različnimi ovirami in skoki je namenjen modelom v merilu 1 : 8, celotna proga dolžine 400 m z dolgimi ravninami in hitrimi ovinki v zunanjem delu pa je na¬ menjena večjim modelom v merilu 1 : 5, ki jih poganjajo bencinski motorji. Potek tekmovanj Na tekmovanjih tekmovalci vozijo modele v treh najbolj razširjenih kate¬ gorijah: buggy 1 : 8, truggy 1 : 8 in HPI baja 1 : 5. Po treh petminutnih kvalifi¬ kacijskih vožnjah se najboljši štirje tek¬ movalci uvrstijo neposredno v 30- ali 45-minutno finalno vožnjo, ostali tek¬ movalci pa se pomerijo še v 15-minutnih polfinalnih vožnjah. Po trije najboljši tekmovalci iz vsake od dveh polfinalnih voženj se pomerijo še v finalu. Finalne vožnje za modele v merilu 1 : 8 trajajo 30 minut, za modele v merilu 1 : 5 pa 45 minut. Najuspešnejši tekmovalci v lanski sezoni (z leve proti desni): Zdenko Gačar, skupno 2. mesto na DP 2008 z modelom LRP S8BX; David Jagodic, skupno 4. mesto na Mantua off-road chal¬ lenge 2008 z modelom LRP S8BX; Zdenko Gačar, državni prvak 2008 z modelom LRP S8BX; Grega Hrovat, skupno 2. mesto na Mantua off-road challenge 2008 in skupno 5. mesto na DP 2008 z modelom LRP S8BX; Aleš Ogrinec, zmagovalec Mantua off-road challenge 2008 in skupno 3- mesto na DP 2008 z modelom LRP S8BX Pogled z vozniškega odra na levi del proge na Lavrici, kjer poteka večina tekmovanj za Mantua off-road challenge. marec 2009 MODELARSTVO Modeli buggy v merilu 1:8 so formula 1 tekmovanj off-road. Tekmovalci z mojstrskim voden¬ jem in natančno nastavljenimi modeli na tehnično zahtevnih progah dosegajo najhitrejše čase voženj v posameznih krogih. minuti. Gorivo za te motorje je sestav¬ ljeno iz metanola, olja in nitrometana, zato jih imenujemo tudi »nitro« motorji, čeprav je delež nitrometana v gorivu le približno 25 %. Truggy 1:8 Modeli truggy so konstrukcijsko po¬ dobni buggyjem v merilu 1 : 8. Modeli istega proizvajalca si po navadi z različi¬ co buggy delijo več kot 90 % delov, raz¬ like pa so v daljšem podvozju in s tem daljši medosni razdalji, daljših nihajnih rokah in širših kolesih z večjim preme¬ rom. Pri modelih truggy prostornina motorja ni omejena, zato večina tekmo¬ valcev uporablja motorje s prostornino 4,6 cm 3 ali več. Vožnje z modeli tipa truggy so zelo atraktivne, saj so modeli izredno stabil¬ ni in vodljivi tudi na neravnem terenu. V primerjavi z buggyji so si časi voženj v posameznih krogih zelo podobni, pri Tekmovalne kategorije Buggy 1 : 8 Modeli buggy so pri nas najbolj raz¬ širjeni, saj omogočajo začetnikom ce¬ novno najugodnejši vstop v svet avto¬ mobilskih modelarskih tekmovanj. Tekmovanja se lahko udeleži tudi za¬ četnik s preprostim modelom RTR iz kompleta, če ta ustreza omejitvam ka¬ tegorije. Kategorija buggy 1 : 8 se vozi tudi na državnem prvenstvu, evropskih in svetovnih prvenstvih, zato na teh tek¬ movanjih nastopajo tudi zelo izkušeni tekmovalci, ki znajo izkoristiti različne nastavitve na podvozjih modelov. Modeli buggy v merilu 1 : 8 imajo šti¬ rikolesni pogon, dve ločeni zavori spre¬ daj in zadaj, tri diferenciale, popolnoma nastavljive oljne blažilnike in geometri¬ jo podvozja. Poganjajo jih zelo zmoglji¬ vi motorji z žarilno svečko, ki dosegajo prek 2 KM pri več kot 30.000 vrtljajih v Modeli truggy v merilu 1: 8 imajo večja kolesa, daljše medosne razdalje in močnejše motorje. Na razgibanih terenih so skoraj enako hitri kot modeli buggy. Bencinski modeli v merilu 1 : 5 HPI baja so zaradi svoje vzdržljivosti in zmogljivosti vedno bolj priljubljeni. marec 2009 čemer so modeli buggy hitrejši v ostrih ovinkih, truggyji pa jih prekašajo na ne¬ ravnih terenih. HPI baja challenge Modeli HPI baja v merilu 1 : 5 tek¬ mujejo v svoji kategoriji. Te mnogo več¬ je modele poganjajo zmogljivi bencinski motorji s prostornino 23 cm 3 ali 26 cm 3 , ki delujejo na mešanico bencina in olja za dvotaktne motorje. Čeprav imajo pogon samo na zadnji kolesi, so zelo stabilni in dosegajo izredno visoke hitrosti v dolgih ovinkih ter na ravnih delih proge. Vožnja z njimi je zelo atraktivna, tehnika vožnje pa je podobna tisti s pravimi avtomobili. Tekmovanja Mantua off-road challen¬ ge si lahko ogledate na dirkališčih (pre¬ težno na modelarski progi za off-road na Lavrici), več podrobnosti o tekmovanjih in lokacijah posameznih dirk pa najdete na spletni strani organizatorja, www,man- tua-model.si, kjer si boste lahko ogledali tudi rezultate in fotografije s tekmovanj. 9 SAŠO BABIČ V poplavi raznoraznih akrobatskih in 3D-modelov bo ta, izdelan po načrtu v prilogi te številke, najbrž prava osve¬ žitev. Gre za model francoskega motor¬ nega letala fournier RF4, ki je nastalo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Pravo letalo je enako kot model v celo¬ ti izdelano iz lesa. Vsa letala serije RF so znana po svoji trpežnosti, zelo nizkih stroških letenja in vzdrževanja. Poleg t. i. »cross-country« letenja so zelo pri¬ ljubljena tudi za izvajanje akrobatskega programa. RF4 je na prvi pogled skoraj enak prejšnjim modelom od RF1 do RF3, vendar gre tokrat za akrobatsko izve¬ denko. Letalo meri čez krila 11,2 m, pri¬ pravljeno na akrobacije skupaj s pilotom tehta 365 kg, zmore obremenitve od +6 do -3 g, hitrost križarjenja je ugodnih 180 km/h, poraba goriva 91 na uro, drsno razmerje pri jadranju pa 1: 20. Atraktiven akrobatski program z letali tega tipa izva¬ ja akrobatska skupina »Sykhawks«. Zanimive lastnosti letala sem po¬ skusil posnemati tudi pri modelu: ob uporabi poceni pogona in drugih RV- komponent sem si zamislil razmeroma majhen in praktičen model z odstran- Ijivim krilom v enem kosu. Model naj bi brez težav zmogel osnovne akrobacije, tuje pa naj mu ne bi bilo niti jadranje na pobočju. Skratka, gre za model za za¬ bavo in rekreativno letenje, s katerim smo lahko aktivni že zgodaj spomladi in v pričakovanju lepšega vremena, ko se modelarske steze povsem posušijo in so nared za letenje z »velikimi« modeli. Gradnja Model ima klasično konstrukcijo in je poenostavljen, kolikor se le da. Ker je namenjen izkušenejšim modelarjem oziroma tistim, ki so kak model že zgra¬ dili, je opis gradnje bolj skop. Ne glede na to, da vsi delovni koraki niso podrob¬ no opisani, je iz načrta razvidno vse, kar je pomembno, v pomoč pa so tudi slike poteka gradnje. Ključ do lahke in trdne konstrukcije je dobro naleganje stičnih površin pri lepljenju. Pri izdelavi sestavnih delov in razrezu potrebnih letvic se nam na¬ tančnost vsekakor obrestuje. Lepimo z belim, mizarskim lepilom. Večina sodob¬ nih belih lepil nam omogoča nadaljnje delo že po dobri uri sušenja. Za podla¬ go načrta uporabimo ravno smrekovo desko, ki jo dobimo v trgovinah s ho- bijskim materialom, ki omogoča dobro pritrditev lepljenih delov z zabadanjem bucik v relativno mehko podlago. De¬ sko in nanjo pritrjen načrt zaščitimo s prozorno folijo za živila. Repne površine Konstrukcija repnih površin je po¬ vsem preprosta. S pomočjo ostrega mo¬ delarskega noža in kovinskega ravnila iz 5 mm debele balze izrežemo potrebno količino 4 mm in 8 mm širokih letvic ter Vse repne površine imajo paličasto kon¬ strukcijo iz balze 5 mm. Pri brušenju upo¬ rabimo brusilno deščico, da so površine po¬ vsem ravne. Višinski in smerni stabilizator se v trup eno¬ stavno zatakneta. V za to pripravljena utora ju z belim lepilom prilepimo po prekrivanju modela. nekaj drugih delov (sredina višinskega stabilizatorja in pritrditev smernika). Na šablonski deski čez načrt prilepimo vi¬ šinski in smerni stabilizator s krmilom. Ko se lepilo posuši, vse repne površine previdno prebrusimo (pazimo, da na površini ne povzročimo neravninl). Na stabilizatorjih samo zaoblimo sprednje naletne robove, krmilne površine pa konično pobrusimo v 2 mm debel iztek. Pri tem nam prav pride modelarski ob- lič, ki pa mora biti za uspešno delo zelo oster. Krilo Krilo začnemo sestavljati na šablon¬ ski deski. Z bucikami naprej pripnemo zadnjo balzovo letvico in sprednjo spod¬ njo oplato iz 1,5-mm balze, nato nanjo prilepimo spodnjo letvico krilnega no¬ silca. Na tako začeto konstrukcijo krila nanizamo krilna rebra iz 2-mm balze. Ob Na desko pritrdimo zadnji letvici in sprednjo spodnjo oplato. Na oplato prilepimo spod¬ njo smrekovo letvico in nato na pripravlje¬ no nanizamo krilna rebra. Utori v zadnjih letvicah so v pomoč pri gradnji in povečajo trdnost krila. 10 marec 2009 mr PRILOGA Na ustrezna mesta prilepimo 2-mm balzo- vo stojino, čeznjo pa poveznemo zgornjo smrekovo letvico. S tem je krilni nosilec pri¬ pravljen. Sledi zgornja sprednja opiata; pri njenem pritrjevanju po obliki krilnih reber si pomagamo z bucikami. Pred lepljenjem krilnih polovic »na suho« preizkusimo njuno medsebojno prileganje in prileganje bajoneta kril iz vezane plošče. Na sliki je vidna prečna balzova ojačitev pred zadnjo letvico krila, skozi katero po¬ zneje privijemo krilo na trup. s pomočjo 4-mm bajoneta iz letalske ve¬ zane plošče, ki krilu zagotovi ustrezen V-lom. Na označenih mestih na prvem rebru, natančneje med letvicama krilne¬ ga nosilca, s skalpelom naredimo utor, v katerega vtaknemo bajonet. Pred leplje¬ njem bajonet »na suho« namestimo na svoje mesto in preverimo, ali se nagib prvih reber krilnih polovic popolnoma ujema in ali med njima ni nobene reže. Le tako bo krilo dovolj trdno. Šele ko smo z naleganjem bajoneta in stikom krilnih polovic zadovoljni, krilo zlepimo. Končano krilo na trup pritrdimo z zatičem in vijakom M4 na mestih, pred¬ videnih za pritrditev. Tu lahko nekoliko prihranimo pri masi modela, če v trupu Sledi samo še lepljenje preostalih krilnih opiat na zgornji strani krila. Preden krilno polovico odstranimo s šablonske deske, mora biti lepilo popolnoma suho. Tudi tokrat je spodnji del trupa škatlaste oblike. Do tretjega rebra sta stranici trupa vzporedni, kar zelo olajša začetek izdelave. tem ne pozabimo na stojino, ki krilnemu nosilcu zagotavlja ustrezno trdnost. Sto¬ jino iz 2-mm balze lepimo šele od druge¬ ga krilnega rebra naprej. Letnice v balzi za stojino morajo potekati pokončno. Pazimo tudi na to, da prvo rebro prilepi¬ mo pod ustreznim kotom, kot je označe¬ no na načrtu. Ko se lepilo posuši, lahko na krilo namestimo še zgornje opiate in letvico, ki pri krilcu za nagib poskrbi, da je krilo tam zaključeno. Zaradi velikosti krilca za nagib tega pozneje izdelamo iz ne uporabimo vtisnih matic, temveč navoj M4 za vijak vrežemo neposredno v les. Trup Vsa rebra trupa so izdelana iz 3-mm topolove vezane plošče. Delo si lahko olajšamo z uporabo električne rezljače. Poleg reber potrebujemo še stranice tru¬ pa iz balze 2 mm, nekaj 1,5 mm debele balze za dokončanje zgornjega dela tru- polne balze. Krilu tako manjka samo še sprednja nosna letvica, ki jo med bruše¬ njem polovic obdelamo v ustrezno kap- Ijičasto obliko. Krilni polovici združimo Pri združevanju stranic trupa na repu je treba notranje letvice konično pobrusiti. Fournier RF-4 KONSTRUKTOR: VRSTA MODELA: VRSTA POGONA: RAZPETINA KRILA: MASA MODELA: KRLLNA OBREMENITEV: KONSTRUKCIJA: RV-NAPRAVA: Sašo Babič rekreacijski model brezkrtačni elektromotor (pribl. 150 W) 1342 mm 450g (odvisno od RV-opreme) ~ 33 g/dm 2 klasična najmanj 5-kanalna UPRAVLJANJE: MODEL JE PRIMEREN: nagib, smer, višina, plin za zabavo Preden se lotimo prekrivanja zgornjega dela trupa z balzovimi opla- tami, dokončamo spodnji del trupa, da preprečimo njegovo zvijanje. Letnice balze zaradi večje trdnosti usmerimo prečno na trup. TIET marec 2009 11 PRILOGA Hrbet trupa prekrijemo v dveh delih. Ukrivljenost ni tolikšna, da bi morali balzove opiate pred tem omočiti. Pred začetkom lepljenja opiat v trup vlepimo še cevki bovdna smernega in višinskega krmila. Na prekrivanje pripravljen model tehta dobrih 140 g, k čemur je tre¬ ba dodati še maso folije za prekrivanje, zasteklitve kabine in pokro¬ va motorja. Prekrit model brez RV-opreme tehta 220 g. Pred izdelavo ogrodja odstranljivega dela trupa trup zaščitimo s ku¬ hinjsko folijo ali lepilnim trakom. Vse dele dobro pritrdimo z bucika¬ mi in pustimo, da se lepilo dobro posuši. Pozitivni pramodel iz stirodura s pomočjo risb oblikujemo postopo¬ ma po ravninah. Za laminat zadostujejo tri plasti steklene tkanine 50g/m 2 , prepojene s kakovostno, 24-urno epoksidno smolo. pa, kotne balzove letvice 5x5 mm in kos debelejše lahke balze, ki ga potrebujemo za zaključek trupa na repu med smernim in višinskim krmilom. Osnova trupa na spodnjem delu ima škatlasto obliko. Od požarne stene do za¬ dnjega roba krila sta stranici vzporedni. Pri oblikovanju stranic še posebno pa¬ zimo na natančen izrez profila krila, s čimer krilu zagotovimo pravilen vpadni kot. Na stranici nalepimo kotne balzove letvice 5x5 mm in notranje ojačitve tru¬ pa. Nato lahko začnemo sestavljati trup. Med stranici vlepimo prva rebra Rl, R2 in R4, tako da je trup obrnjen na bok, pri čemer pazimo na pravokotnost in si¬ metrijo. Za trdnejše spoje si pomagamo s svorami. Nato trup obrnemo pokonci. Ko sta prilepljeni tudi rebri R5 in R6, trup s spodnje strani zapremo s prečno oplato in tako preprečimo njegovo zvi¬ janje pri obračanju. Vlepimo še manj¬ kajoči rebri Ria in R3. Trup na zadnjem delu z zgornje strani zaključimo z bal¬ zo 1,5 mm, na hrbet pa prilepimo trak 3-mm balze in ga z modelarskim obličem ustrezno oblikujemo. Pri izdelavi balzo- vih zaključkov med višinskim in smer¬ nim stabilizatorjem na zadnjem delu tru¬ pa pa si pomagamo z majhnim trikom. Na trup zgolj začasno prilepimo 5-mm balzove podloge, ki naredijo med deli tak razmik, kot ga bodo pozneje vleplje- ni stabilizatorji. Vmesne dele lahko ne¬ ovirano obdelamo. Podloge odstranimo šele po prekrivanju, ko utora za stabiliza¬ torja pred lepljenjem očistimo. Zaradi lažjega dostopa do pogonskih baterij v notranjosti trupa je sprednji zgornji del trupa odstranljiv. Ta pokrov izdelamo tako, da ga oblikujemo na tru¬ pu, zaščitenem s folijo za živila. Na ta način dosežemo njegovo brezhibno pri¬ leganje trupu. Pokrov je na sprednjem delu zataknjen v trup, zadaj pa ga lahko pritrdimo z zatičem ali z magnetki. Ko je trup končan, obdelamo njegove robove in jih spodaj ustrezno zaoblimo. Za gro¬ bo brušenje uporabimo brusilni papir zrnatosti 120, za fino brušenje pred pre¬ krivanjem pa 320. Pokrov motorja Pokrov motorja izdelamo s tehniko laminiranja steklene tkanine in epok- sidne smole na pozitivnem pramodelu iz stirodura. Postopek je bil v reviji že večkrat opisan, zato ga bomo tokrat pre¬ skočili. Z malce iznajdljivosti si lahko pokrov motorja izdelamo tudi iz balze in tanke vezane plošče. Vsekakor pa ne pozabimo na hladilne odprtine na zadnji strani obeh gub pokrova, saj elektromo¬ tor za dobro delovanje potrebuje tudi ustrezno hlajenje. Prekrivanje in sestavljanje modela Pred prekrivanjem model še enkrat previdno prebrusimo z brusilnim papir¬ jem 320. Prekrivanje krila je tokrat ne¬ koliko zahtevnejše, saj ima krilo še kril¬ ca za nagib. Da še tu prihranimo nekaj gramov in krilca popolnoma zatesnimo, tečaje krilc izdelamo iz folije za prekri¬ vanje. Enak sistem uporabimo tudi pri višinskemu krmilu, le pri smernemu še vedno uporabimo tri majhne klasične ali CA-šarnirje. Seveda lahko te upora¬ bimo na vseh krmilnih površinah. Ker imamo tokrat opravka s precej majh¬ nim modelom, moramo biti pri prekri¬ vanju previdni. Folija za prekrivanje se pri gretju z likalnikom in sušilnikom za lase močno krči ter lahko povzroči zvi¬ janje konstrukcije modela, posebno pri repnih površinah in krilu, kar pa nepo¬ sredno vpliva tudi na letalne lastnosti modela. Celotna konstrukcija trupa in repnih površin je zamišljena tako, da se rep v trup enostavno zatakne in prilepi. Seve- 12 marec 2009 TIE.C’ PRILOGA Naj vas elegantna oblika in vitka krila modela ne zavedejo - poleg mirnega križarjenja in jadranja na pobočju zmore prepričljivo izpe¬ ljati tudi nabor osnovnih triosnih akrobacij. Čeprav je model majhen, je v njem dovolj prostora tudi za pogonski paket Li-po 3S 1800 mAh. Servomehanizma sta umaknjena za rob kabine, baterije in sprejemnik pa so s sprijemnim trakom pritrjeni na ploščico iz topolove vezane plošče. To pred montažo komponent prilepimo v trup. da je treba za to na stičnih površinah prej odstraniti folijo za prekrivanje, najlažje kar z vročo konico spajkalnika, ki folijo na označenih mestih stali in ne poško¬ duje balze pod njo. Stabilizatorje v trup prilepimo z belim lepilom. Pri lepljenju pazimo na simetrijo in pravokotnost. Po že opisanem postopku »kuhanja« si s pomočjo pramodela iz stirodura iz¬ delamo še zasteklitev kabine modela. Tako izdelano zasteklitev natančno obre¬ žemo, da se lepo prilega odstranljivemu pokrovu trupa. S pomočjo 5 mm širokih trakov folije jo enostavno zalikamo na odstranljivi del trupa. Pokrov motorja pritrdimo na trup z majhnimi samoreznimi vijaki, ki jih skozi pokrov motorja privijemo v prvo rebro trupa. Navoje v lesu, ki smo jih vrezali z vijačenjem, nato utrdimo še z redkim se¬ kundnim lepilom. Vgradnja RV-opreme Krmilne ročice za vsako krmilo (smerno, višinsko in krilca za nagib) iz¬ delamo iz 1 mm debele vezane plošče ali vitroplasta, v krmila jih vlepimo s sekundnim lepilom. Servomehanizme privijemo ali kako drugače pritrdimo v svoja ležišča. Že med gradnjo smo skozi trup napeljali in prilepili plastične cev¬ ke bovdnov (2 mm/0,8 mm). Če vodilne cevke niso dovolj trdno pritrjene, imamo v taki krmilni povezavi veliko zračno¬ sti. Skozi cevke potisnemo krmilne žice debeline 0,8 mm in z njimi povežemo servomehanizma in krmila. Na strani kr¬ mila zadošča preprosto v »L« upognjena žica, ki jo zataknemo v luknjico na krmilni ročici ter jo pred snemanjem zavarujemo s koščkom ter- moskrčljive cevke in kapljico sekund- Krmilni povezavi krilc za nagib sta iz jekle¬ ne žice 1,5 mm, ki jo pred iztikanjem zavaru¬ jemo s koščkom termoskrčljive folije in kap¬ ljico sekundnega lepila. Krmilni povezavi za smer in višino sta enaki, a z žico 0,8 mm. Povezave servomehanizmov s smernim in višinskim krmilom izdelamo iz jeklene žice 0,8 mm. Žico zataknemo v krmilne ročice iz vitroplasta (ali tanke vezane plošče) ter za¬ varujemo s koščkom termoskrčljive cevke in kapljico sekundnega lepila. Spoj mora biti gibljiv. nega lepila. Po¬ skrbeti moramo, da se žica v krmil¬ ni ročici prosto vrti. Način vgrad¬ nje servomeha¬ nizmov za nagib v krilo prepuščam graditeljem, sam pa sem servomehanizme kar prilepil na ustrezno mesto v krilo. Krmilne poveza¬ ve so tu lahko iz 1,5-mm jeklene žice, ki jo na obeh straneh zvijemo v »L« in zava¬ rujemo s termoskrčljivo cevko. Motor pritrdimo na trup, seveda pa je način pritrditve odvisen od izbrane¬ ga motorja. Nekateri imajo priložene ustrezne nosilce, pri drugih pa je po¬ trebne malo improvizacije. Na prototipu je uporabljen brezkrtačni elektromotor emax 2812 s propelerjem 7x6, krmilni¬ kom vrtljajev 18 A in akumulatorji Li-po 3S. Zadošča že kapaciteta 900 mAh. Tako sprejemnik, krmilnik vrtljajev kot aku¬ mulatorje na ustrezno mesto pritrdimo s sprijemnim trakom. Krmilnik vrtljajev naj bo čim dlje od sprejemnika, zato ga namestimo povsem v nos, kjer mesto najdejo tudi pogonski akumulatorji. Hodi krmil naj bodo vsaj za prve lete na¬ stavljeni na tiste, ki so predvideni v na¬ črtu. Da se bo model v zraku mehkeje odzival, posebno na povelja za nagib in višinsko krmilo, si ta »zmehčamo« s 15 % eksponentnega odklona. Letenje in Pravilen položaj težišča zlahka do¬ sežemo samo s premikanjem pogonskih akumulatorjev brez dodajanja obtežila. Če eksperimentiramo z različnimi po¬ gonskimi baterijami, potem vsakokrat preverimo položaj težišča, saj so tudi mase paketov različne. Pred vsakim po¬ letom rutinsko preverimo še smeri od¬ klanjanja krmil in pogledamo, ali smo v oddajniku izbrali pravi program. Model nima podvozja in je kot tak namenjen za štart iz roke ter pristanek na trebuh. Iz¬ brani pogon mu omogoča prepričljiva vzpenjanja. Model je v zraku precej sta¬ bilen, tako da omogoča mirno jadranje, zmore pa tudi osnovni nabor akrobacij. Ker zaradi svoje krilne obremenitve, dokaj velike čelne površine in dodat¬ nega upora zaradi propelerja razen ob zelo ugodnih pogojih ni primeren za ja¬ dranje na ravnini, pa bo svoje jadralne zmogljivosti dobro pokazal na pobočju. Njegova silhueta v zraku je zelo elegant¬ na. Želim vam obilo veselja ob toplem spomladanskem letenju. TIEI 7 marec 2009 13 MAKETARSTVO Batani (spodnji dve) s polkrožno krmo konec 19. stoletja v Piranu, kjer jih je bilo takrat veliko. Batane s polkrožno krmo na začetku 20. stoletja v mandraču Novi- grada, kije bil eno od središč za tovrstne batane. SLOBODAN SIMIČ-SIME Ogrodje je končano in večji del te¬ žav pri gradnji zahtevne makete batane s polkrožno krmo je za nami. Ogrodje, ki smo ga ali ga še bomo naredili, tvori od 63 do 67 kosov, kar je dokaz, da ta tip batane ni tako preprost, kot so druge. Te batane so bile pogosto tudi nekoli¬ ko večje od drugih tipov istrskih batan. Zaradi močnejše konstrukcije so lahko plule tudi dlje od obale. V razvojno-kon- strukcijskem smislu pa so bile nekakšna »povezava« med preprostimi ribiškimi plovili batelinami in batanami ter dovr¬ šenimi in zahtevnejšimi plovili, kot sta topo ali bragoc. Imele so en jambor, na katerega se je dvigalo trapezno jadro po sredini zgornjega penona. Druge batane so znane po vpetju jadra »al terzo«, kar pomeni na tretjini zgornjega penona. V tem nadaljevanju se bomo posveti- Kosi, ki po krajši stranici prečkajo letnice, ne držijo in radi pokajo vzdolž letnic. Tako kot vedno, tudi tokrat svetujem, da si najprej vse natančno preberemo in se potem lotimo nadaljevanja gradnje makete. Nadaljevanje gradnje Ko smo madir zvili in v grobem ob¬ likovali njegov lok, ga najprej položimo na mesto, kjer bo stal. Ko ga vstavimo na svoje mesto in začasno vpnemo, bo pre¬ kril del predhodnega madirja (slika 1). Z notranje strani zdaj zarišemo »pre¬ sežek«, ki ga moramo odrezati, odstra¬ nimo madir, ga odrežemo in položimo nazaj na svoje mesto. Le redkokdaj je to dovolj. Običajno ga je treba še enkrat bomo zdaj najprej končali dno, da nam bo pozneje lažje, ko bomo polagali spod¬ nje bočne, veliko bolj zahtevno krojene madirje. Brez vsakršnih težav najprej pritrdi¬ mo deščice dna tesno skupaj drugo ob li izdelavi opiate, ki je pri tem tipu batan še posebno zahtevna. Les zanjo smo že kupili in ga pripravili oziroma stanjšali na ustrezno debelino. Kako zvijamo ma¬ dirje, smo se poučili že v prejšnji števil¬ ki. Čeprav verjamem, da vsi, ki se boste lotili te batane, že veste, kako se pravil¬ no izžagajo usločeni kosi, naj za vsak primer manj izkušene opozorim, naj ne žagajo usločenih kosov, kot so rebra, ašte, deli opiate in podobno, prek lesnih vlaken in letnic, ampak naj se vlakna kar najbolje prilegajo vzdolžnemu poteku rezanega kosa (glej risbo). do dvakrat sneti in popraviti, vse dokler se popol¬ noma ne prilega tako na ašto in rebra kot tudi na sosednji madir. Temu postopku pravimo krojenje madirja. Čeprav ni nuj¬ no in bi lahko položili še en ma¬ dir vzdolž boka, 14 marec 2009 mt’ drugo. Vsako deščico, seveda pod pri¬ bližnim kotom, najprej odrežemo, da ne mečemo materiala proč (slika 2). Ko smo deščice pritrdili, model obrnemo ter na stičišču bokov z dnom s pomočjo ozke robove še zbrusimo, da se bočne linije dna lepo iztečejo. Med dnom in robom reber ne sme biti niti najmanjše »stop¬ ničke«. Tudi na krmi vse lepo oblikuje¬ mo in obrusimo, da se bodo spodnji ma¬ so namenjeni vezanju plovila k obali in vezanju manevrirnih vrvi jadra. Pone¬ kod so krmne mankule uporabljali tudi pri veslanju in manevriranju z vesli pri ribolovu. letvice točno zarišemo lok dna (slika 3). Nadaljujemo z natančnim oblikova¬ njem robov dna po zarisani liniji in nato dirji bokov točno ulegli prek ašt, reber in robov dna. Končano dno vidimo na sliki 4. Ko pritrdimo nadrebra in mankule, nadaljujemo s polaganjem spodnjih bo¬ čnih madirjev, kot je opisano v navodilu Na vrsto so prišla nadrebra in man- kuli. Z njihovo izdelavo in pritrjevanjem ne bo težav, saj pri tem tipu batan ni¬ majo kartabonov, ampak so postavljeni pravokotno na oplato (slika 5). Nadre¬ bra držijo nadboke in bokoščitnice ter ščitijo rebra pri morebitnem bočnem zaletavanju. Če bi nadrebra bila le nada¬ ljevanje bočnih delov reber, kar je zna¬ čilno za nekatere druge tipe plovil, bi se pri bočnem udarcu lahko poškodovala cela rebra, ki pa jih je veliko težje zame¬ njati kakor majhna nadrebra. Mankuli o krojenju madirjev. Ko smo položili še zadnjega, oplato bokov po robu dna ob¬ režemo (slika 6). V tej fazi pritrdimo še paramezal in šoleto, kar je silno preprosto. Ne pozabi¬ mo izvrtati luknjice na sredini odprtine za peto jambora v šoleti, da se pod peto ne bo nabirala voda, saj bi v nasprotnem primeru jambor tam začel hitro gniti. Na slikah 7, 8 in 9 je iz več zornih kotov prikazano, kako morata biti videti opiata in konstrukcija batane po tej fazi gradnje. TIE.C marec 2009 15 MAKETARSTVO Upam, da ste izdelano ogrodje prej dobro zaščitili z firnežem, lanenim oljem (ki pa se zelo počasi suši, zato predlagam firnež) ali kakšnim drugim premazom za zaščito lesa, saj do prekri¬ tih površin zdaj ne moremo več. Izdelava palube je zahtevna pred¬ vsem na robnih deskah, torej tistih, v katere se vrezujejo utori za nadrebra. Da to naredimo, je treba najprej izdelati ša¬ blone iz šeleshamerja (slika 10). Obliko s pomočjo šablon nato prenesemo na les. Pri izrezovanju utorov uporabljamo predvsem modelarsko krožno žago, s ka- bočne površine ter preprečujejo plju¬ skanje manjših valov na palubo. Nameščanje nadbokov je nadvse preprosto, zato predlagam, da nadboke naredimo iz enega kosa. Nekaj dela bo z njimi le na krmni ašti, kjer se morata oba boka lepo spojiti. Več pozornosti za¬ hteva paluba. Vsi sprednji in zadnji ro¬ bovi madirjev palube morajo biti vedno položeni na neko oporo: spone, trikot¬ ne ojačitve, protiašto, zojo ... Koničasti madirji morajo tik pred koncem konice imeti oporo, spono (slika 13). Če bi ko¬ nice »štrlele« preveč čez spono, bi vibri- tero napravimo zareze in nato s plošča¬ timi kleščami odlomimo sredino. Naklo¬ ne in kote nato dodelamo s koničastim skalpelom in po potrebi še z drobnimi pilicami. Delamo previdno in večkrat preverimo ujemanje. Ko smo natančno izrezali vse robne deske palube, jih pritrdimo na svoje me¬ sto (na sliki 11 je prikazana zadnja faza preizkušanja pred pritrditvijo). Pazimo, da se palubni madirji stikajo na sredini trikotnih opor in spon, kot je prikazano na sliki. Sledi najobsežnejše brušenje povr¬ šin. Tu je nenadomestljiv tračni brusil¬ nik, s katerim pobrusimo dno, boke, ro¬ bove palube in nadrebra, da nanje lepo sedejo nadboki, ki pridejo na vrsto v na¬ slednji fazi. Brusimo obvezno zunaj ali v kleti pri odprtem oknu z masko za zaščito dihal. Na vrsti je pri¬ trjevanje nadbo¬ kov in zapiranje palube (slika 12). Nadboki skupaj z bokoščitnico (pri tem tipu batane sega bokoščitnica nad zgornji rob nadboka) prepre¬ čujejo, da bi pred¬ meti s palube po¬ padali v morje in hkrati dvigujejo rale in povzročale neprestano puščanje palube. Opozorilo za tiste, ki bodo zgornje okovje za krmilo namestili pod nadbo¬ ke na krmni ašti, torej pod palubo, in ne tako, kot je prikazano na načrtu. Ti naj srednjih madirjev palube na krmi zdaj še ne pritrjujejo, sicer ne bodo mogli tega okovja priviti z notranje strani (ta okovja se vedno privijajo z maticami in ne zabijajo z žebljički!). Problem nam lepo izpostavi slika 14, ki je sicer iz po¬ znejših gradbenih faz, ko se izdeluje in pritrjuje krmilo, o čemer bo govora v naslednjem prispevku. Če na to poza¬ bimo, kot sem jaz, bo treba izruvati dva srednja madirja na krmni palubi in ju iz¬ delati na novo, kar seveda ni kaj hujšega, vendar pa povsem nepotrebno. Ce pa marec 2009 TIM' 16 okovje pritrdimo po načrtu na nadboke, torej nad palubo, lahko to zdaj v celoti pritrdimo. V tej fazi pritrdimo še klop, ki smo jo že prej pripravili oziroma ustrezno zvili, izvrtali luknjo za jambor in z obeh strani luknje pritrdili zatika bracar. Ta faza je končana, ko ob robove klopi pritrdimo še naslona ali podpornika bracar. Naša batana zdaj že počasi dobiva svojo končno podobo (slika 15). Kako smo bili natančni pri krojenju madirjev, lahko ugotovimo tako, da batano usme¬ rimo proti svetlobi in z notranje strani pogledamo širino rež (slika 16). Tu si lahko pomagamo z manjšim digitalnim fotoaparatom, saj glave ne moremo po¬ tisniti pod palubo. Slika 17 prikazuje no¬ tranjost batane v smeri proti krmi. Ker bomo v naslednjem koraku pri¬ trjevali sajerje, to je okvir bokaportov, predlagam, da s spodnje strani palubnih odprtin po robu (seveda samo na levi in desni strani, ker so na premčni in krm¬ ni strani že spone) pritrdimo letvice. S tem bo bočni del palube stabilnejši in pritrjevanje sajerjev preprosto, ker jih bomo imeli v kaj pritrditi. Tako so bile pogosto narejene tudi prave tovrstne batane, da se je pri hoji po boku paluba manj usločila. Namestimo bokoščitnice in sajerje. Sajer se mora natančno prilegati odprti¬ ni - bokaportu. Ta okvir bokaporta na¬ mreč nima estetske vloge, pač pa okrepi in stabilizira robove palube ter prepre¬ čuje predmetom in vodi, da bi padali v batano. Na sliki 18 so robne deske krm¬ nega bokaporta narezane in postavljene ter še niso pritrjene z žebljički. Na premcu namestimo zojo in vanjo s po dvema žebljičkoma pritrdimo nad¬ boke. Zojo z enim ali dvema močnejši¬ ma žebljičkoma pritrdimo skozi palubo v premčno protiašto (ali podpalubno zojo, če smo jo namestili). Ostalo nam je še, da pritrdimo kover- telo. Nadrebra je zato treba točno po¬ ravnati z zgornjim robom bokoščitnice. Če je vprašanje le desetinka milimetra ali dve, bomo nadrebro le pobrusili, če pa je razlika večja (sam pri »paličastih« kosih vedno puščam kakšen mm rezer¬ ve, ki jo potem odstranjujem), potem je smotrno presežek odžagati s ploščato žago (slika 19). Pod žago podstavimo tanko pločevino, kot je tista od konzerv, da se ne poškoduje rob bokoščitnice. Linijo kovertele narišemo na mate¬ rial, iz katerega bomo izrezali kovertelo (slika 20). Za svoj model sem uporabil 3,5 mm debel furnir smreke in sem ko¬ vertele izdelal iz enega kosa. Če izdelu¬ jemo kovertele iz dveh delov, jih spajajte na način A, kakor je prikazano na skici pod sliko 20. Na vrsti je pritrjevanje kovertele. Ta ima dve pomembni vlogi. Omogo¬ ča gladko drsenje mreže pri spuščanju ali dviganju (spuščanju ribiške mreže v MAKETARSTVO morje se reče kalanje) in preprečuje nje¬ no zatikanje ob robove nadreber. Hkrati zapira nadrebra z zgornje strani, kjer so prerezana lesena vlakna in je največje vpijanje vlage. Če ne bi bila zgoraj zapr¬ ta, bi nadrebra hitro začela gniti (verjet¬ no ste že opazili, da kmetje na kole, ki držijo trto, fižol ali kaj podobnega za za¬ ščito nataknejo plastenke). Pri pritrjevanju kovertele v nadrebra si pomagamo s »papagajkami« (slika 21). Žebljev ne zabijamo neposredno ali brez predhodnega povrtavanja, saj bomo s tem razrahljali ali celo poškodovali mo¬ del. V vsako nadrebro pribijemo kover¬ telo s po dvema žebljičkoma. MAKETARSTVO Sledi končno brušenje in morebit¬ ni drobni popravki (slika 22). S tem je najzahtevnejši del konstrukcije, trup batane, končan in lahko se lotimo povr¬ šinske zaščite. Dobro jo znotraj in zunaj premažemo s firnežem ali kakim dru¬ gim zaščitnim sredstvom za les. Noben del ne sme ostati nezaščiten. Na vrsti so zdaj čepki. Luknje na premčni ašti zapremo s čepki in jih po- brusimo (slika 23) ter prek celotne ašte (tudi 3-5 cm dna) pritrdimo kovinsko zaščito (slika 24). Uporabimo približno 0,5 mm debelo dekapirano, pocinkano ali medeninasto pločevino. Odrezati tako pločevino z ročnimi škarjami za pločevino ni preprosto, ker se tanki trakovi radi krožno zvijejo in jih je po¬ tem težko poravnati. Zato priporočam, da nam vse kose iz pločevine na mero odreže kak obrtnik oziroma za to zapro¬ simo prodajalca, kjer kupimo pločevi¬ no, če seveda ima ustrezne industrijske škarje. Krojenje madirjev Krojenje in nameščanje madirjev opiate je eno od zahtevnejših opravil, o katerem je treba vedeti vsaj nasled¬ nje. Metod in načinov nameščanja madirjev je v tradicionalnem ladjar¬ stvu več. Za batane takega tipa, kot jo zdaj izdelujemo, se je nameščanje bočne opiate najpogosteje začelo s pr¬ vim zgornjim madirjem, cento ali cen- tulinom, položenim brez krojenja ali z manjšimi popravki le po zgornjem robu že položenega madirja. Nagibi in oblike (zakrivljenost) reber in ašt v bistvu določajo zgornji rob ali bočno linijo plovila. Vse ostale madirje pa je treba krojiti, da bi se lepo prilegali, in jih je zato treba proti premcu in krmi tanjšati. Pri tovrstnih batanah vedno uporabljamo dvodelne madirje. Ni¬ koli jih ne spajamo v predelu, kjer je ukrivljenost madirjev velika (predela B na risbi). Zaporednih madirjev ne spajamo na istem rebru (A), temveč na način, kot je narisano (cik-cak). Posebno zahtevni so spodnji madirji. Prava batana tega tipa ima na boku štiri do šest madirjev. Prva dva ali tri¬ je madirji se oblikujejo le s preprostim tanjšanjem z zgornje strani. Spodnjih robov teh madirjev torej ne obdelu¬ jemo. Če želimo, da se spodaj opiata lepo izide oziroma konča z enim ma¬ dirjem, ne pa na premcu in krmi z mnogimi trikotnimi »vložki«, je treba vsaj zadnja dva madirja oblikovati tudi s spodnje strani. Tako oblikovan madir nam kaže risba d. Priporočam, da si pripravimo načrt izdelave teh madirjev, lahko pa tudi papirnate ša¬ blone, da batane ne bomo zapirali s številnimi koščki. Na splošno sta razširjena dva pri¬ stopa. Pri prvem se uporabita krojeni široki deski, ki v celoti zapreta dno. Njuna površina na premcu ali krmi pa je zelo velika in nagnjena k. po¬ kanju ter ima slab izkoristek (velik del deske je treba na sredini odrezati, kar kaže risba e). Zato je pogostejši drug način, pri katerem uporabimo ustrezno ozko in oblikovano desko ter preostali vrzeli (črtkana črta - C) zapremo še z dvema kratkima madir- jema. Vendar previdno! Ta dva kosa naj ne potekata zgolj od ašte do pr¬ vega rebra, pač pa naj segata vsaj še prek enega ali dveh reber. To doseže¬ mo tako, da predvidimo in natančno ukrojimo prejšnje madirje. Čeprav je v praksi pogosto, pa ni dobro, da se ta dva madirja končujeta v konico in pribijata na deske dna, pač pa je pra¬ vilen način prikazan na povečanem delu skice. Če torej želimo, da se bo opiata lepo iztekla, bomo morali spodnja dva madirja ukrojiti, kot kaže risba d (s to črko smo označili tudi predza¬ dnji madir na naši risbi). Če se še ved¬ no ne bo iztekla, pa bo treba ob prem¬ cu in krmi dodati še kratka koničasta madirja, kot je bilo že prej opisano. Za konec tega druženja ob robu pa¬ lube izvrtamo še nekaj lukenj vzdolž nadbokov, da voda s palube lahko od¬ teka nazaj v morje. Te izvrtine so lahko okrogle ali pa jih oblikujemo vzdolžno. Kot vrtanja naj bo čim manjši, zato sa- jerje zaščitimo s tanko pločevino, da jih z glavo vrtalnika ne poškodujemo (sli¬ ka 25). Najtežje je za nami. Zdaj vidimo, kako je bila videti batana s polkrožno krmo, ki so ji ob naši obali zaradi krme, ki je podobna limoni, popularno rekli tudi batana s krmo »na limon«. Takšne so bile in na skoraj enak način so jih izdelovali vsaj dve stoletji, dokler niso pred kakimi štiridesetimi leti za vedno izginile z morij. Kolikim valovom so se postavljale po robu, kolikim ribičem so pomagale preživeti in koliko zgodb je skupaj z njimi potonilo, seveda nikoli ne bomo izvedeli. V naslednjem delu bomo naredili in pritrdili okovja, kalafatali (zatesnjevali) ter izdelali še vso nujno potrebno in do¬ datno opremo. 18 marec 2009 TIM’ MODELARSTVO KOLEDAR MODELARSKIH PRIREDITEV ZA LETO 2009 Datum Kategorija lme prireditve Rang Kraj Organizator Kontakt/tel./e-pošta/splet RANG TEKMOVANJA MK - medklubsko; Pokal SLO - medklubsko; DP, DP - čl. - člansko državno prvenstvo; DP - ml. - mladinsko državno prvenstvo; MN - mednarodno; FAI - mednarodno po koledarju FAI; FAI - WC - mednarodno po koledarju FAI in svetovni pokal; EC - evropski pokal; EP - evropsko prvenstvo; SP - svetovno prvenstvo marec 2009 19 MODELARSTVO LADIJSKO MODELARSTVO - razred F5G - RV-jadrnice 32. SREČANJE MLADIH TEHNIKOV LJUBLJANE tehnično-raziskovalno-proučevalni del: - konstruktorstvo - tehnologija obdelav - razstava tehničnih izdelkov 20 marec 2009 TEE.C 7 MODELARSTVO Datum Kategorija Ime prireditve Rang Kraj Organizator Konta kt/tel./e-pošta/splet T": marec 2009 29 MODELARSTVO O Savage-X f lux JANEZ NEBEC V množici modelov avtomobilov v merilu 1 : 8 z brezkrtačnimi elektro¬ motorji je HPI-jev savage-X flux zagoto¬ vo ena izmed najbolj zaželenih novosti. Pred kratkim smo imeli priložnost novi HPI-jev model preizkusiti, zato vam predstavljamo prve vtise s preizkusne vožnje. Za letošnjo sezono so vsi proizvajalci avtomobilskih modelov predstavili svo¬ je že znane modele in tudi nekaj novih modelov v merilu 1 : 8, ki so vsi prire¬ jeni za močne brezkrtačne elektropo- gone. HPI je tudi v tej kategoriji naredil velik korak naprej od konkurence, saj elektromotorja ni le preprosto vgradil v model avtomobila, kot to lahko vidimo pri večini modelov, ampak je svoj znani model savage-X popolnoma prilagodil novemu električnemu pogonu. Rezultat so neverjetne vozne zmogljivosti, ki jih doslej pri modelih te velikosti nismo po¬ znali. HPI savage je že vrsto let med mo¬ deli najzmogljivejši in najbolj razširjen tovornjak »monster« na svetu, zato pred¬ stavlja odlično osnovo za predelavo na električni pogon. Model v merilu 1 : 8, ki je v osnovni različici namenjen motor¬ jem z notranjim zgorevanjem, je ohranil prejšnje dimenzije podvozja. Nihajne roke in osrednji del pogonskega sklopa so enaki kot pri starem modelu, med¬ tem ko je podvozje izdelano na novo in prilagojeno vgradnji elektromotorja in komponent. Močan motor flux tork 2200 prihaja iz hiše Castle Creations, ki je znana po svojih pogonih mamba, in je z dvema močnima nosilcema pritrjen nizko na podvozje. Krmilnik vrtljajev je name¬ ščen na zgornjem srednjem delu mode¬ la, kjer je dobro zaščiten pred udarci. Nosilca za dva pogonska akumulatorja sta postavljena simetrično levo in desno ob najnižji del podvozja. Zaradi večje teže modela so dvojne amortizerje kla¬ sičnega savagea nadomestili z enojnimi blažilniki z večjo prostornino. Vsebina kompleta in priprava za vožnjo V kompletu dobimo že sestavljen model, ki je pripravljen na vožnjo. Kom¬ plet RTR vključuje HPI-jevo volansko RV-napravo, v modelu pa je že vgrajen močan servomehanizem za zavijanje, ki povsem zadovoljivo opravlja svojo na¬ logo. Karoserija je že pobarvana in na¬ meščena, zato je vse, kar moramo storiti pred vožnjo, to, da vstavimo pogonske akumulatorje, ki jih ni v kompletu. Pogonski akumulatorji Model sprejme skorajda vse pogon¬ ske akumulatorje, ki so na voljo. Upora¬ bimo lahko po dva paketa 7,2-V ali 8,4-V akumulatorjev Ni-MH ali dva paketa Li po s 7,4 ali 11,1 V. Pri uporabi akumu¬ latorjev moramo biti pozorni le na to, da uporabimo dva enaka paketa. Vožnja Zdrsljiva sklopka na tem modelu ni zgolj za okras, zato je treba pred vsako vožnjo obvezno preveriti nastavitev sklopke, ki pogonski sklop varuje pred poškodbami. Prvo presenečenje, ki smo ga do¬ živeli že med tem, ko je HPI-jev tehnik nastavljal model, je bilo, da se model tudi pri zelo hitrih in ostrih zavijanjih na podlagi z dobrim oprijemom ne pre¬ vrne. Ker je dom tovornjakov monster predvsem neurejen teren, ki ne nudi dobrega oprijema, se nekateri modeli pri vožnjo po asfaltu hitro prevrnejo. Lastnost HPI-jevega savagea v primerja¬ vi s podobnimi modeli je bila že doslej mnogo boljša lega v zavojih, novi motor flux pa je s svojo nekoliko večjo težo in mnogo nižje postavljenim težiščem ne¬ verjetno presenetil in dokazal, da ima lahko tudi tovornjak monster v ovinkih neverjetne zmogljivosti. Nizko namešče¬ ni akumulatorji in motor so težišče ob¬ čutno znižali v primerjavi z motornim modelom, k boljši legi pa je prispevala tudi drugačna razporeditev mas in novi blažilniki z veliko prostornino. 30 marec 2009 TEM 7 MODELARSTVO tornim pogonom je vsa moč elektromo¬ torja na voljo že na začetku, zato lahko pozabimo na kakršno koli grobo doda¬ janje plina. Model se na povelje odzove trenutno, zato ima sunek plina ob startu za rezultat preval na mestu. Moči je v ce¬ lotnem območju dovolj oziroma preveč, zato nekoliko odločnejše dodajanje pli¬ na tudi pri večji hitrosti model postavi na zadnji kolesi. Zaradi izjemne moči motorja na velikem asfaltnem parkirišču mi modela ni uspelo peljati hitreje, kot to dopušča približno polovica plina. Zaviranje Model zavira s pomočjo motorja. Za¬ vora na krmilniku vrtljajev je propor¬ cionalna in zelo močna, zato omogoča vse od natančnega blagega zaviranja do sunkovitih zaviranj, pri katerih se model postavi na sprednja kolesa. Zaključek HPI je z najnovejšo predelavo tega modela postavil nova merila v prihaja¬ jočem avtomobilskem razre¬ du. Izboljšanim voznim last¬ nostim preizkušenega pod¬ vozja z znižanim težiščem 50 dodali pogonski sklop z neomejeno zalogo moči, ki 51 jo bo zaželel marsikateri voznik, ki je doslej prisegal na »nitro« pogon. Električni pogon je tokrat dokazal, da je zmogljivejši v vseh po¬ gledih. Model odpira nešte¬ to možnosti za predelave, Preveč moči je dovolj Avtomobilski modelarji se nikoli ne zadovoljimo s pri¬ merno močnim motorjem, ampak si vedno želimo pre¬ močnega, čeprav bi morda s šibkejšim motorjem dosegali boljše čase krogov na tekmo¬ valni stezi. Bistvo modelov sa- vage nikoli ni bilo doseganje najhitrejših krogov na stezi. Model je vedno navduševal z brutalnim pospeševanjem, dvigovanjem na zadnja kolesa, zelo dolgimi nadzorovanimi sko¬ ki in z neverjetno sposobnostjo prema¬ govanja zelo zahtevnih terenov. Za poskusno vožnjo sta bila v model nameščena dva serijska paketa LRP-jevih akumulatorjev Li-po, 7,4 V, 5300 mAh, torej »srednja« izbira napajanja, ki do¬ pušča približno 70 % največje zmoglji¬ vosti motorja. Ko mi je HPI-jev voznik z velikim nezaupanjem podal RV-napravo sem zelo previdno in počasi začel do¬ dajati plin. Krmilnik vrtljajev deluje zelo natančno, zato je model mogoče peljati tudi počasi. V nasprotju z običajnim mo- predvsem pa se bo zanimivo ukvarjati s programiranjem zmogljivih RV-naprav, ki bodo nadzorovale odzivnost elektro¬ motorja. Več podrobnosti o modelu lahko naj¬ dete na spletni strani proizvajalca, kjer boste našli tudi videoposnetke vožnje z modelom. L LLvk marec 2009 31 MAKETARSTVO Nemški polgoseničar sd. kfz. 10/4 z 20-mm protiletalskim topom flak 30 (Italeri, kat. št. 6395, M 1 : 35) MITJA MARUŠKO Nemška industrija je v drugi svetov¬ ni vojni izdelala skoraj 95.000 pol- goseničarjev in sd. kfz. 10/4 z 20-mm protiletalskim topom flak 30 sodi med številčnejše v družini teh vozil z vlečno močjo ene tone. Sd. kfz. 10 je nastal iz prototipa demag DII 3 v letu 1937. Sd. kfz. 10/4 s topom flak 30 so izdelo¬ vali do 1941, ko je njegov top flak 30 nasledil nekoliko hitrejši flak 38 istega kalibra. Italeri je maketo sd. kfz. 10/4 (kat. št. 6395) v merilu 1 : 35 na trg pospremil z mikavno naslovnico, čeprav ta make¬ ta ni Italerijev izvirnik. Že leta 1981 jo namreč najdemo v ponudbi italijanske¬ ga podjetja Esci, ki je v svojem katalogu ponujal osnovno transportno izveden¬ ko demag 7 (kat. št. 5007), sd. kfz. 10 z lahko havbico M18 (kat. št. 5008) in sd. kfz. 10/4 s topom flak 30 (kat. št. 5018). Italeri je Escijevemu izvirniku dodal še prikolico za strelivo. Maketi kljub njeni starosti ni kaj do¬ sti očitati. Deli so dobro oblikovani, pri¬ ložena je mreža za gibljivo stojišče ob topu, odtisi izmetovalnih stožcev na od¬ tisih so redki in lahko odstranljivi. Le na lafeti topa je treba pokitati nekaj lukenj, ki nastanejo ob vlivanju delov. Navodila za sestavljanje so izvrstna in pametno jim je slediti. Ljubitelji kovinskih do¬ datkov lahko na začetku gradnje sežejo po Eduar- dovem kompletu s kat. št. 35693, kjer najdejo vrsto dodatkov za šofer¬ ski prostor, instru¬ mentno ploščo in površinske detajle na pokrovu motorja. Kolesje gosenične- ga dela je treba pobarvati pred vgradnjo in Eduardove maske XT087 so v veliko pomoč pri tem opravilu. Ločene člene gosenic sestavimo pred vgradnjo celo¬ tnega goseničnega sklopa na maketo. Vlečno jeklenico na sprednjem delu lahko zamenjamo s pleteno žico. Nosil¬ ci za šest pušk na sprednjih blatnikih so preveč poenostavljeni, zato jih na¬ domestimo s kovinskimi jedkanimi deli. Platforma okrog topa je sicer lepo ob¬ likovana in ponazoritev kovinske mre¬ že s plastično zelo sprejemljiva, vendar lahko na trgu dodatkov najdemo več kompletov kovinskih dodatkov češkega podjetja Extratech, ki omogočajo grad¬ njo zelo verodostojne pregibne ograje za topovsko platformo. Žal ti deli terjajo kar precej izkušenj in jih začetnikom ne priporočamo. Dele za prikolico je k Escijevemu iz¬ izjemno popestrili sicer razgibano make¬ to. Sestavni deli za top nam omogočajo izdelavo dobre replike izvirnika. Na trgu maketarskih dodatkov najdemo alumi¬ nijaste stružene cevi. Najboljšo ponuja španski Jordi Rubbio (kat. št. JR3553). Figuram vojakov lahko dodamo kovin¬ ske pasove in oznake (Eduard TP501). Zaščitni oklep na topu in vrsto drugih dopolnitev topa najdemo med Eduardo- vimi dodatki (kat. št. 35693). V škatli najdemo oznake za štiri vozi¬ la, tri v značilni črnosivi barvi zgodnje¬ ga obdobja kamufliranja in eno vozilo v puščavski peščeni barvi enot iz sestava Afriškega korpusa. Maketa zaradi velike¬ ga števila sestavnih delov sicer ni idea¬ len izdelek za maketarske začetnike, ni pa prezahtevna in jo vsem toplo pripo¬ ročamo. Eduardove kovinske dele je mo¬ goče dobiti pri Združenju graditeljev je odlično, notra¬ njost prikolice pa ponuja priložnost za dodatno detajli- ranje. Z uporabo kovinskih delov poljskega proizva¬ jalca Aber (kat. št. 35A89) za izdela¬ vo nabojnikov za 20-mm top bomo virnemu kalupu dodal Italeri. Pod¬ vozje z blatniki plastičnih maket Slovenije, p. p. 8, 1001 Ljubljana. Maketo za oceno v reviji je priskrbel Metronic Komet iz Trbovelj. 32 marec 2009 TIM' ULTRAMAT 14 Graupnerjev ultramat 14 je cenovno ugoden mikroprocesorsko krmiljen polnilnik z mož¬ nostjo priklopa na 12-V enosmerne ali 240-V izmenične napetosti. Zmore polnjenje celic Ni-Cd, Ni-MH, Li-po in Li-lo. Na preglednem, dvovrstičnem LCD-prikazovalniku lahko s po¬ močjo štirih programskih tipk nastavite vse za polnjenje potrebne parametre. Maksimalni polnilni tok je 5 A (maks. 50 W). Zanj boste odšteli 79,00 €. Mibo modeli, d. o. o., Stara cesta 10, 1370 Logatec, tel.: 01/759 01 00, 041/669 111, e-pošta: shop@mibomodeli.si http://shop.mibomodeli.si KYOSHO GP 4WD MFR MONSTER TRUCK Kyoshov model avtomobila GP 4WD MFR monster truck v merilu 1 : 10 poganja motor z notranjim zgorevanjem. Model ima dve pre¬ stavi za vožnjo naprej in kot novost že serijsko vzvratno prestavo. Doseže zavidljivo hitrost 75 km/h in ima pogon na vsa štiri kolesa. Posebnost je zagon motorja, ki je izveden prek elektromotorja. V ta namen potrebujete samo še 7,2-V baterijo. Model je naprodaj že sestavljen in ima pobar¬ vano karoserijo. V kompletu je priložen še drobni material in najnujnejše orodje. Cena je 419,00 €. Trgovina Modelar, Tovarniška 10, 8250 Brežice, Nakupovalni center Intermarket, tel.: 07/496 20 72, 041/945 531, faks: 07/496 20 73, e-pošta: trgovina.modelar@siol.net, www.trgovinamodelar.com OPTIMIST, SAINT MALO IN MARE NOSTRUM Pri Mladem tehniku so razširili ponudbo lese¬ nih maket plovil proizvajalca Artesania Latina. Izbirate lahko med maketami popularne za¬ četniške jadrnice razreda optimist (27,76 €), zanimive francoske dvojambornice s konca 19- stoletja Saint Malo (65,92 €) ali ribiške bar¬ ke Mare Nostrum (89,42 €). Slednja je na voljo tudi v kompletu »plus« - z vsem modelarskim MODELARSTVO orodjem, ki ga potrebujete za izdelavo makete (skalpel, kladivo, brusilni pribor, pile, vrtal¬ nik, klešče za krivljenje letvic). Vse omenjene makete so v merilu 1:35. Mladi tehnik, trgovina, d. o. o., Šmartinska 152, hala D - pod Emporiumom, 1000 Ljubljana, tel.: 01/541 00 50, e-pošta: mladitehnik@siol.net, www.mladi-tehnik.si MINICOPTER 2,4 GHz Mini helikopter z nasproti vrtečima se rotor¬ jema je zaradi zelo stabilnega letenja prava izbira za učenje osnov letenja z modeli heli¬ kopterjev. Najnovejša različica Ripmaxovega miniheli- kopterja s koaksialnima rotorjema ima na pre¬ izkušeni zanesljivi mehaniki nameščen na¬ tančno izdelan trup v pomanjšanem merilu. V modelu so vgrajene večbarvne LED-luči za letenje v zmanjšani vidljivosti, krmiljen pa je z 2,4-GHz RV-napravo, ki je ne morete motiti z drugimi RV-napravami. V kompletu dobite ves pribor, ki je potreben za letenje z modelom, potrebujete samo še osem baterij velikosti AA za napajanje oddaj¬ nika RV-naprave. Vsebina kompleta: sestavljen model minicop- ter, že nameščeno ohišje trupa v natančnem pomanjšanem merilu, vgrajene delujoče pri¬ stajalne LED-luči, vgrajena 2,4 GHz RV-napra- va, pogonski akumulator Li-po in polnilnik za akumulator Li-po. Komplet stane 99,9 €. Mantua Model, d. o. o., C. Andreja Bitenca 36, 1210 Ljubljana - Šentvid, tel.: 01/512 03 20, e-pošta: info@mantua-model.si, www.mantua-model.si ZGRADITE OSEBNO ZBIRKO PLASTIČNIH MAKET FIRME ITALERI IN SE SPREHODITE SKOZI ČAS. KAKOVOSTNE MAKETE SO DOSEGLJIVE V DOBRIH TRGOVINAH Z IGRAČAMI, V SPLETNI TRGOVINI BAMBI IN NA NASLOVU: nfo@metronic-komet.si OPEKARNA 5,1420 TRBOVLJE, SLOVENIJA www.metronic-komet.si tel.: 03 56 33 280, faks: 03 56 33 285 www.bambi.si TEE.! 7 marec 2009 33 MAKETARSTVO Maketa s premikajočimi se vozili na cestah (6. del) SAŠA OGRIZEK Cestišče iz kartona V petem delu serije prispevkov o maketah s premikajočimi se vozili na cestah so bili predstavljeni elementi ce¬ stišča iz plastične mase, ki jih izdeluje to¬ varna Faller. Ta proizvajalec ponuja tudi sistem dvopasovnih vozišč iz kartona. Slika 1. repa, kar preprečuje zatikanje vozil in zagotavlja zanesljiv stik s sosednjimi deli cestišča (slika 3). Celotno vozno pot zgradimo s spaja¬ njem posameznih kartonskih delov, ki jih na spodnji strani z dvostranskim sa¬ molepilnim trakom prilepimo na osnov¬ no ploščo (slika 4) V utora za obe smeri vožnje na ce¬ stišču nato napeljemo krmilno žico ter vozišče prekrijemo s folijo. Samolepilna folija lahko povzroča težave pri name¬ ščanju, zato prej na kartonu označimo Slika 5. Slika 3- srednji del karton¬ ske osnove. Pre¬ ostala dela poveže¬ mo s samolepilnim trakom tako, da ohranimo proste vezne dele v obliki lastovičjega repa za povezavo s so¬ sednjimi elemen¬ ti. Enopasovno cestišče dobimo tako, da vzdolžno prepolovimo kar¬ tonsko osnovo. Slika 2. oba njena konca in jo s pomočjo gumijastega va¬ lja pritisnemo na osnovo, pri če¬ mer iztisnemo vse zračne mehurčke (slika 5). Vsi kartonski deli so dvopasov- ni. Lahko se zgo¬ di, da je ravni del cestišča predolg in ga je zato treba skrajšati. V takem primeru odreže¬ mo ustrezno dolg Odcepi Dogajanje na maketi popestrijo odce¬ pi. Za spremembo vožnje v levo ali desno uporabimo element s tovarniško številko 161 662. Komplet vsebuje odtisnjeno ce¬ stišče z odcepom v levo oziroma desno, krmilno žico in samolepilno folijo. Odcep sestavljata dela za vožnjo na¬ ravnost in v zavoj. Glede na želeno smer zavoja odstranimo nepotrebni del kar¬ tonskega zavoja in uporabimo odtis z utorom za krmilno žico v potrebni sme¬ ri, pri čemer ta del utrdimo s samolepil¬ nim trakom (slika 6). Del elementa, ki vodi naravnost, ima izrez za vgradnjo elektromehanskega V kompletu z oznako 161 650 dobimo šest 300 mm dolgih ravnih delov. Dva kosa ukrivljenih 90-stopinjskih in štirje 45-stopinjski kosi s polmerom 212 mm sestavljajo komplet s številko 161 660, štirje 45-stopinjski krivinski elementi s polmerom 424 mm pa tvorijo paket 161 665 (sliki 1 in 2). Dele cestišča tvorijo osnova iz kar¬ tona z utorom, v katerega položimo kr¬ milno žico ter samolepilne folije v barvi asfalta s talnimi oznakami cestišča, ki jih prilepimo čez kartonsko osnovo. Po¬ samezni elementi vozišča so med seboj povezani z utori v obliki lastovičjega Slika 4. Slika 6. 34 marec 2009 TIK’ MAKETARSTVO elementov bodo predstavljeni v nadalje¬ vanju. Popravila cestišča Poškodbe cestišča se ne pojavljajo le pri pravem cestnem prometu, ampak tudi pri modelih. Obraba zgornjega dela cestišča ne nastane le zaradi premikanja koles po podlagi, ampak še bolj zara¬ di drsenja vodila po cestišču. Te težave rešujemo tako, da s kartonske osnove odstranimo sa- Krmilno žico, ki se prikaže izpod folije, premažemo z mavčno maso (kat. št. 180 500) in s pleskarskim valčkom prebar¬ vamo s cestno barvo (180 506). Tovarna Noch ponuja samolepilno folijo iz krep papirja v barvi asfalta oziroma betona (kat. št. 60410 oziroma 60490) in po¬ sebno zanimivo ponazorjeno cestišča v obliki granitnih kock (60430), oboje pa je primerno za samogradnjo cest na ma¬ keti, kar bomo v nadaljevanju tudi pred¬ stavili. Slika 8. Slika 9- pogona (element 161 676), ki s pomočjo premične kulise, v katero vložimo del¬ čka krmilne žice, določa smer vožnje vozila (sliki 7 in 8). Omenjeni pogon je lahko nameščen nad ali pod raven cestišča. Kuliso premi¬ kata električni navitji, vgrajeni v ohišju, ki ju krmilimo z 12 do 16 volti izmeni¬ čne ali enosmerne napetosti. Rumeno žico pogona povežemo z enim priklju¬ čkom vira napetosti, preostali modri žici pa prek stikala za kretnice, ki ob pritisku na tipko nudi kratek impulz in katerega izhod je povezan z drugim pri¬ ključkom vira napetosti. Križišče Križišče dvopasovnih cest ima tovar¬ niško številko 161 661 (slika 9). Pri vseh križanjih velja, da se krmilne žice ne smejo dotikati. Zato je priporočljivo, da krmilno žico približno 1 mm pred kri¬ žanjem prekinemo in s tem preprečimo neželene smeri vožnje modelov velikih tovornjakov in avtobusov kot tudi manj¬ ših vozil. Mesta zaustavitve Vozila lahko ustavimo na določenem mestu tako, da uporabimo element za zaustavitev s tovarniško številko 161 675, ki ga namestimo pod cestišče. Lah¬ ko pa uporabimo tudi element (kat. št. 161 674), ki nameščen pod vozno pot nudi trajno zaustavitev in ob elektri¬ čnem impulzu znova aktivira vožnjo vo¬ zila. Podrobnejši opis in lastnosti obeh TEKE marec 2009 Pregled cestnih elementov TIMOV NAČRT 1 TIMOV NAČRT 2 TIMOV NAČRT 3 TIMOV NAČRT 4 TIMOV NAČRT 5 TIMOV NAČRT 6 TIMOV NAČRT 7 TIMOV NAČRT 8 TIMOV NAČRT 9 TIMOV NAČRT 10 TIMOV NAČRT 11 TIMOV NAČRT 12 TIMOV NAČRT 13 TIMOV NAČRT 14 TIMOV NAČRT 15 TIMOV NAČRT 16 TIMOV NAČRT 17 TIMOV NAČRT 18 TIMOV NAČRT 19 TIMOV NAČRT 20 TIMOV NAČRT 21 TIMOV NAČRT 22 TIMOV NAČRT 23 TIMOV NAČRT 24 TIMOV NAČRT 25 TIMOV NAČRT 26 TIMOV NAČRT 27 TIMOV NAČRT 28 TIMOV NAČRT 29 TIMOV NAČRT 30 - motorni letalski RV-model basic 4 star - RV-jadrnica lipa I - RV-jadralni model HOT-94 - polmaketa letala cessna 180 - RV-model katamarana KIM I - Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke - RV jadralni model HOT-95 - Timov HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke - tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model - polmaketa lovskega letala polikarpov 1-15 bis - jadralni RV-model gita - racoon HLG-3 - akrobat 40, trenažni motorni RV-model - maketa vodnega letala utva-66H - RV-model trajekta - spitfire - trener 40 - lupo, elektromotorni RV-model - P-40 warhawk, RV-polmaketa za zračne boje - potepuh, RV-model motorne jahte - bambi, šolski jadralni RV-model - Slovenka, RV-jadrnica metrskega razreda - e-trainer, trenažni RV-model z električnim pogonom - P-51 B/D mustang, RV-polmaketa za zračne boje - messerschmitt BL109E, RV-polmaketa za zračne boje - RV-polmaketa aeronca L-3 - fokker E III, RV park-fly polmaketa - vektra, RV-model z električnim pogonom v potisni izvedbi - Eifflov stolp, 1 m visoka maketa iz vezane plošče - maketa bagra CAT 262 o> o o > (D flj (C O N CU (U ffl c E E 4 ’ t 8> W 0) — CD E ® cc E >“3 S ®°. d o’ L (D >O >(0 0) 35 ELEKTRONIKA GREGOR KRESNIK Čar radijsko vodenih modelov je v tem, da opazujemo gibanje modela v okolju in se hkrati zavedamo, da model leti, pluje ali se vozi tako, kot ga krmili¬ mo z oddajnikom. Užitek je toliko večji, če gre za maketo pravega vozila, letala ali plovila. Vsak modelar oziroma make- tar stremi k čim bolj natančni izdelavi modela in piko na i lahko doda tudi kr¬ miljenje sklopov modela, ki sicer nimajo vpliva na gibanje modela, vendar pouda¬ rijo kak detajl na modelu. Boljši oddajniki imajo polno stikal, ki jim lahko namenimo točno določen kanal na sprejemniku, vendar ima veči¬ na modelarjev ta stikala po navadi ne¬ izkoriščena, čeprav kar kličejo, naj jih uporabimo. Z njimi lahko vklapljamo in izklapljamo različne lučke, manjše elek¬ tromotorje (npr. črpalka na modelu ga¬ silskega vozila ali plovila), zvočna vezja itd. Možnosti je nešteto. V nadaljevanju prispevka sta predstavljeni vezji, in sicer osnovno vezje on/off za vklop in izklop, npr. LED-diode, ter vezje za vklop in iz¬ klop utripajočih navigacijskih luči, ki jih lahko namestimo na model letala. Vezje on/off To vezje je zelo enostavno in osnov¬ no tako glede električnih povezav kot tudi možnosti uporabe. Iz sheme na sli¬ ki 1 je razvidno, da ga sestavlja samo pet komponent: mikrokontroler, blokirni kondenzator Cl, bazni upor Rl, NPN- tranzistorja Tl in silicijeva dioda Dl. V mikrokontrolerju je zapisan program, ki preverja širino impulza, od katere je odvisno stanje izhoda na nožiči mikro- kontrolerja GP2. Konektorja JI in J2 ni¬ sta elektronska elementa, temveč samo predstavljata priključne točke na tiska¬ nem vezju za priključna kabla. Dioda Dl zmanjšuje napetost na mi¬ krokontrolerju za vrednost 0,7 V. Doda¬ na je zaradi preprostega razloga. Razpon obratovalne napetosti mikrokontroler- ja je med 2 in 5,5 V. Če prekoračimo ti dve vrednosti, mikrokontroler ne delu¬ je ali se ob previsoki napetosti celo uni¬ či. Večina sprejemnikov je priključenih na štiri zaporedno vezane celice Ni-xx, ki ob delovanju dajejo napetost okrog 4,8 V. Sprejemniške baterije pogosto pol¬ nimo kar na terenu, kar lahko povzroči, da je napetost na baterijah po polnjenju še nekaj časa večja od 5,5 V. Če takšne baterije takoj uporabimo, se utegne zgo¬ diti, da naše vezje ne bo delovalo. Na konektor JI lahko priključimo breme, skozi katerega lahko teče največ tok 100 mA. Za priključitev LED-diode ji je treba na napeljavi zunaj vezja zapo¬ redno vezati upor R x . Ustrezne vredno¬ sti upora za maksimalno svetilnost dio¬ de izračunamo po naslednji enačbi: Rx = ((U vddpic -0,7)-(U LED ))/I LED . Za priključitev bele LED-diode z na¬ zivno napetostjo U LED = 3 V in maksimal¬ nim tokom I LED = 20 mA dobimo vred¬ nost predupora 30 £2. Vezje za navigacijske luči Za izvedbo tega vezja uporabimo dva mikrokontrolerja (slika 2). Mikro¬ kontroler PIC2 zajema in preverja širi¬ no vhodnega impulza ter ob ustreznih vrednostih spreminja stanje pina GP4 iz nizkega v visoko in obratno, LED-dioda D3 pa nam signalizira stanje tega pina. Diodi Dl in D2 imata enako funkcijo kot pri prejšnjem vezju. Mikrokontroler PICI ima vpisano programsko kodo, ki ustvarja fazne zamike utripanja posa¬ meznih LED-diod (D4 do D7). Pin GP1 je povezan s pinom GP4 mikrokontro¬ lerja PIC2. Kadar je stanje na pinu GP1 visoko oziroma »1«, se vključi utripanje LED-diod, ob stanju »0« pa se izključi. 36 marec 2009 TIM’ Izdelava vezij Za izdelavo vezij bomo potrebovali material, naveden v seznamih elemen¬ tov 1 in 2. Za vezje vklop in izklop bomo potrebovali enostransko tiskano vezje, medtem ko bo vezje za navigacijske luči narejeno na dvostranskem tiskanem vezju. Seznam elementov 2 (vezje za navigacijske luči): Postopek izdelave tiskanega vezja je že bil objavljen v TIM-u, zato ga ne bomo ponavljali. Za osvetlitev ploščice vezja on/off uporabimo film na sliki 3, za zgor¬ njo stran vezja navigacijskih luči film na sliki 4, za spodnjo stran pa film na sli¬ ki 5. Ko bomo vsa vezja izjedkali in pri¬ pravili za spajkanje elementov, najprej sprogramiramo mikrokontrolerje. Hex- datoteke programov lahko dobite tudi v uredništvu revije oziroma na spletnem naslovu http://www.tzs.si/tim/. Slike 3, 4 in 5. S krajšanjem priključnih nožič mi- krokontrolerjev (slika 6) jih bomo spre¬ menili v nekakšen prirejen element za površinsko montažo. Skrajšamo vse no¬ žiče razen pina 6 mikrokontrolerja PICI iz sheme, prikazane na sliki 2. Neskrajša- na nožiča bo namreč skozi izvrtino (sli¬ ka 6) povezovala porta GP1 PICI s por- tom GP4 na PIC2. Vezje je namenoma iz- mr marec 2009 Slika 6. delano dvostransko, in to tako, da se raz¬ pored nožič mikrokontrolerja na zgornji strani natančno ujema z razporeditvijo nožič spodnjega (slika 7). Pri spajkanju elementov si pomagamo z razporeditve- no shemo na sliki 8 za vezje on/off in z razporeditvenima shemama za vezje na¬ vigacijskih luči na sliki 9 za zgornjo stran Slike 7, 8 in 9- vezja ter na sliki 10 za spodnjo stran vez¬ ja. Izdelani vezji sta prikazani na sliki 11. Konektor za priključitev LED-diod na navigacijsko vezje lahko izdelamo kar iz ženske letvice (slika 11). Slika 10. Uporaba vezij Vezji ne potrebujeta nikakršnih na¬ stavitev. Preprosto ju priključimo na kanal sprejemnika in napeljavo modela. Izvedbo slednje prepuščamo vsakemu posamezniku, saj se od modela do mo¬ dela lahko razlikuje. Zanjo lahko uporabi¬ mo lakirano žico iz kake tuljave ali trans¬ formatorja, s čimer bomo prihranili pri OOOO 0’0 o'o’o‘o o'o o o‘o’o’o 0’0 o o I GOOOO oooo oooooo0.0OOOO Slika 11. ELEKTRONIKA teži modela, kar je še posebno pomemb¬ no pri manjših letalskih modelih. Spre¬ memba stanja na izhodih vezij se zgodi ob skrajnih vrednostih stikala oziroma ročice. Vezje on/off seveda ni omejeno samo na prižiganje LED-diode. S prireje¬ no električno shemo lahko nanj vežemo tudi rele ali izhodni signal peljemo na¬ prej na drugo vezje. Možnosti je ogrom¬ no. VLOŽNA MAPA ZA SHRANJEVANJE REVIJE TIM Vložna mapa je namenjena za shranjevanje kompletnega letnika (10 številk) revije TIM. Večina bralcev prebranih izvodov revije ne zavr¬ že, ampak jih shranjuje, zato jim bo vložna mapa dobrodošel pripomoček pri lažjem vzdrževanju in zagotavljanju boljše preglednosti svoje zbirke ter hitrejšem iskanju želenih člankov iz starejših letnikov. Prednost vložne mape je tudi v tem, da se da vanjo spravljene izvode kadar koli izvleči, česar pri vezanem letniku revij ni mogoče storiti. To je za bralce Tima še posebno pomembno, saj je pogosto treba iz revije prekopirati katerega od načrtov za gradnjo modela ali kakega drugega praktičnega izdelka. Cena mape je 4,17 €. 37 IZDELEK ZA DOM ki prek verige poganja zadnje kolo. Na predležni in zagonski gredi so naletne podložke, ki preprečujejo gibanje v levo ali desno (slika 122). SAŠO AVSEC Desni pokrov (oz. stranica) motorja je pritrjen s sedmimi vijaki M6 (imbus). Zgornji je dolg 65 mm, drugi pa 25 mm. Ta pokrov je mogoče odstraniti tudi v primeru, ko je motor še na okvirju mo¬ peda. To je potrebno, če sklopka ne de¬ luje pravilno. Vsekakor pa ga moramo odstraniti, če hočemo razstaviti motor (slika 118). Tesnilo, ki preprečuje iztekanje olja, in centrirni puši, ki omogočata natan¬ čno nameščanje pokrova na okrov mo¬ torja, včasih pokrov tako močno spojijo, da ga ni mogoče preprosto odstraniti z rokami. V tem primeru po pokrovu z vseh strani narahlo trkamo z gumijastim kladivom in opazujemo režo, ki bi se morala pojaviti med pokrovom in tes¬ nilom. Kovinskega kladiva nikakor ne smemo uporabiti, saj je pokrov izdelan iz lahkega in razmeroma krhkega alumi¬ nija, ki bi ga udarec s kladivom takoj po¬ škodoval (slika 119). Ko pokrov odstopi od tesnila, si lah¬ ko nekoliko pomagamo s ploskim izvija¬ čem, ki ga izmenoma vtiskamo v reži na zadnji in sprednji strani motorja. Ker sta pod pokrovom centrirni puši, moramo paziti, da se od ohišja odmika vzporedno - za približno enako razdaljo na zadnji strani kot na sprednji. Delamo previdno in z majhno silo, saj se sicer lahko od- kruši kos pokrova, ki bo v tem primeru samo še ničvreden odpadek (slika 120). Naposled lahko pokrov dvignemo z roko. Pri tem pazimo, da ne izgubimo naletnih podložk, ki so nameščene na zadnjih dveh gredeh. Njihova naloga je to, da preprečujejo aksialno (vzdolžno) gibanje gredi. V pokrov sta vtisnjena dva ležaja, ki omejujeta radialno gibanje spre¬ dnjih dveh gredi (ki se vrtita hitro), za zadnjo, ki se vrti samo občasno in poča¬ si, pa zadostuje ležajna puša. Notranjost motorja mora biti čista! Čeprav je motor z zunanje strani umazan, naoljen, prekrit z blatom in drobnimi kamenčki, mora biti na notranji strani popolnoma čist. Kamenček ali kepica blata bi ga lahko že po nekaj kilometrih vožnje uničila. Zato pazimo, da v ležaje na pokrovu pa tudi v vse druge dele, ki jih bomo odstranili, ne pride nesnaga. Najbolje je, da vsak del položimo v svojo vrečko, kjer bo počakal do takrat, ko ga bomo očistili in namesti¬ li nazaj na svoje mesto (slika 121). V motorju so štiri gredi. Sprednja se imenuje motorna (ali ročična ali delov¬ na) gred. Na njeni levi strani je vztrajnik z magneti, v sredini je pripeta ojnica z batom, na desni strani pa je boben s centrifugalnima sklopkama. Srednja gred se imenuje predležna gred. Ta pre¬ naša moč z motorne gredi proti verižni- ku. Zniža hitrost vrtenja in poveča navor (oz. vrtilni moment). Zadnja je zagonska gred, ki se vrti ob zagonu, ko z nogo pritisnemo na zagonsko ročico. Okrog nje se vrti gonilna gred z verižnikom, Najprej z motorne gredi odstrani¬ mo boben sklopke. Privit je z matico M10xl, ki jo odvijemo z natičnim klju¬ čem 17. Čeprav bi na tem mestu priča¬ kovali matico z levim navojem, ki se pri vrtenju gredi zateguje, je navoj običajen, torej desni (slika 123). Pri tem nastopi težava. Če hočemo na matico delovati z navorom, moramo tudi na gred delovati z enako velikim, naspro¬ tno usmerjenim navorom. Sklopki sta centrifugalni in učinkujeta (spojita gred in boben) šele pri hitrem vrtenju gredi, zato je pri odvijanju ne moremo upora¬ biti. Edini način za fiksiranje gredi je, da z orodjem za snemanje avtomobilskih filtrov objamemo vztrajnik na levi strani. Če smo vztrajnik pred tem že odstranili, ga moramo pač za nekaj časa namestiti nazaj na svoje mesto (slika 124). Pod matico je zobata podlož- ka. Ta se pri pri¬ vijanju z ostrimi robovi vtisne v kovino na obeh straneh in pre¬ prečuje odvija¬ nje matice (sli¬ ka 125). 38 marec 2009 TIH 7 IZDELEK ZADO M Celoten sklop obeh sklopk zdaj z lahkoto snamemo z motorne gredi (sli¬ ka 126). Na notranji strani pod bobnom sklopke je nameščena še pomembna podložka. Ta poskrbi, da so zobniki mo¬ torne gredi na pravem mestu glede na zobnike predležne gredi. Podložka ni si¬ metrična (na eni strani ima poševno po- brušen notranji rob), zato bo pri sestav¬ ljanju potrebna previdnost (slika 127). Predležna in zagonska gred sta po¬ vezani z verigo, zato ju posamično ne moremo odstraniti. Lahko pa ju odstra¬ nimo skupaj, če ju obe hkrati izvlečemo vzporedno (slika 128). Gredi ločimo tako, da ju primakne¬ mo skupaj in pri tem odstranimo verigo (slika 129). TIM’ marec 2009 Na levi strani motorja nam je ostala nosilna plošča s štirimi tuljavami. V zgor¬ nji se inducira tok za napajanje visoko¬ napetostne vžigalne tuljave, druge tri pa napajajo električne naprave na motorju (luči, hupo in smerokaze, če jih moped ima). To ploščo bi sicer lahko odstranili kadar koli, če smo seveda sneli vztrajnik z magneti. Od lege (oz. kota zasuka) te plošče je odvisen trenutek, ko v vžigal- ni svečki preskoči iskra in vžge gorljivo zmes v zgorevalnem prostoru. Zato je smiselno njeno lego označiti. Uporabi¬ mo jekleno risalno iglo in si zabeležimo položaj plošče, na primer tako, da pod rob podlage zarišemo (oz. vrežemo) tan¬ ko črtico. Risalna igla se uporablja zato, ker vreže oznako, ki se med poznejšim čiščenjem motorja ne bo izbrisala - flo¬ master za takšne naloge ni uporaben (slika 130). Odvijemo vijaka, ki pritrjujeta nosil¬ no ploščo na ogrodje motorja. Če gre vse po sreči, je to stvar petih minut. Lah¬ ko pa se zgodi, da se nam glava vijaka poškoduje, saj so takšni vijaki kar moč¬ no priviti in pogosto pred odvijanjem zavarovani s tesnilno maso. Niso poseb¬ no kakovostni. Včasih se pri odvijanju v glavi vijaka zavrti ključ in jo poškoduje, kot bi bil vijak izdelan iz plastelina (sli¬ ka 131). Čeprav se zadeva zdi skoraj obupna, obstaja rešitev tudi za to. Uporabimo tanko rezalko, ki jo vpnemo v miniatur¬ ni vrtalnik in z njo v glavo vijaka vreže¬ mo zarezo. Paziti je treba seveda na to, da ne bomo zarezali tudi v tuljavo ali kak drug predmet v okolici (slika 132). Zareza mora biti dovolj široka, da lahko vanjo vstavimo 8 ali 10 mm širok ploščati izvijač. Z njim in z nekaj sile se bo vijak gotovo odvil. Pri sestavljanju ga bomo seveda nadomestili z novim (slika 133). Potem lahko nosilno ploščo s tuljava¬ mi snamemo iz njenega ležišča. Z nje iz¬ hajata dve žici, ki tečeta skozi gumijasto tesnilo ob zgornjem robu ohišja motor¬ ja, ki preprečuje vdor vode in nesnage do plošče z magneti. Če gumijasto tesni¬ lo ne tesni, se bo na jedrih tuljav nabrala rja, voda pa lahko povzroči prebijanje izolacijskega sloja na žicah tuljave. Tes¬ nilo previdno iztisnemo z izvijačem, ni¬ kakor pa ne vlečemo za žice (slika 134). Verižnik na zadnjem delu motorja je pritrjen na gonilno gred, ki se vrti okrog zagonske gredi. Verižnik prenaša moč z gonilne gredi na verigo, prek nje pa na zadnje kolo. Pritrjen je z veliko matico, ki je pred odvijanjem zavarovana z varo¬ valno podložko. Ta je izdelana iz mehke¬ ga jekla, ki ga je mogoče po nameščanju ukriviti oz. zapogniti ob enem izmed ro¬ bov matice (slika 135). 39 IZDELEK ZA DOM Podložko moramo najprej poravna¬ ti. Za to uporabimo izbijač, s katerim jo previdno udarjamo po koncu njenega zapognjenega roba (slika 136). Ko je reža med matico in zapognje¬ nim delom podložke dovolj velika, lahko vanjo potisnemo dleto ali izvijač. Pod¬ ložko postopno ravnamo, na koncu pa jo z izbijačem popolnoma poravnamo. Nikakor po njej ne udarjamo neposred¬ no s kladivom, saj bomo prav gotovo vsaj enkrat zgrešili in poškodovali mati¬ co (slika 137). Matica, čeprav je orjaška, se navadno ne upira pretirano močno. Za odvijanje uporabimo ključ z zevom 30 mm, pri tem pa je treba pridržati verižnik. Za to bi morali uporabiti posebno orodje, na¬ vadno pa lahko uporabimo kar verigo. Ovijemo jo okrog verižnika in jo pridrži¬ mo z roko. Če se matica prehudo upira, lahko verigo navlečemo še prek verižni¬ ka na zadnjem kolesu, ki ga mora pridr¬ žati pomočnik (slika 138). Podložka ima še majhen zavihek, ki se ujame v izvrtino na verižniku. Na to bomo morali paziti pri vnovičnem nameščanju. Ko podložko snamemo, brez težav odstranimo tudi verižnik, ki 40 je nameščen na votlo gonilno gred (sli¬ ka 139). Snemanje glave in valja navadno ne dela večjih težav. Oba sta nataknjena na štiri dolge stojne vijake premera 7 mm in z navoji M7 na obeh koncih, ki so uviti v ohišje motorja. Na zgornji strani glave so štiri matice M7, ki jih odvijemo s ključem 11. Navadno se odvijejo samo matice, če pa jih je močno načela rja, se lahko zgodi, da se skupaj z matico odvi¬ je celoten vijak (slika 140). Ko so matice odstranjene, lahko gla¬ vo brez težav odstranimo. Med njo in valjem je tesnilo, ki zatesni zgorevalni prostor, zagotovi ustrezno »kompresi- jo« motorja in prepreči uhajanje vročih dimnih plinov skozi spoj med glavo in valjem (slika 141). Navadno lahko valj odstranimo brez težav, če po njegovi hrbtni strani rahlo in večkrat udarimo z gumijastim kladi¬ vom (slika 142). V najbolj neprijetnih primerih pa se lahko zgodi, da vijaki tako močno zarja¬ vijo, da rja popolnoma zapolni prostor med izvrtinami v valju in vijaki ter jih močno spoji. Takrat se moramo zateči k različnim metodam. Spoje očistimo in napršimo sredstvo WD 40. S kladivcem tresemo vijake in grejemo z vročim zra¬ kom. Lahko pa poskusimo odviti stojne vijake. V ta namen na vijak privijemo dve matici (slika 143). Z dvema klju¬ čema močno pri¬ vijemo matici drugo ob drugo (slika 144). Sila trenja med mati¬ cama in steblom vijaka ustvari ne¬ kakšno umetno glavo na vijaku. Z viličastim ključem objamemo spodnjo matico (na strani pri valju) in jo posku¬ šamo odviti z vrtenjem v levo. Če je vijak za¬ res trdovraten, uporabimo elek¬ trično grelno pi¬ štolo, ki izpihuje zrak s temperatu¬ ro do 500 °C. V približno 10 minutah se bo valj ogrel na kakih 200 °C. Vezi med vijakom in pod¬ lago bodo malce popustile, pa tudi tr¬ dovratna rja se bo nekoliko umirila (sli¬ ka 145). Najbolj zoprni so primeri, ko vijaki popokajo (slika 146). Takrat lahko na¬ stopijo zelo resne težave. [Nkfeot og ZA SPRETNE ROKE ALENKA PAVKO - ČUDEN Foto: Miho Čuden Ko slečemo debela, topla zimska ob¬ lačila, postane vidno, kar pod njimi no¬ simo vsak dan. Kovinski nakit popestri dolgočasne puloverje, majice, jopice ... Preizkusite svojo ročne spretnosti in ga izdelajte sami. Potrebujete kovinsko žico in razno¬ vrstne klešče; najnujnejše so okrogle in ščipalne (sliki 1 in 2). Če nimate okro¬ glih klešč, si pri izdelavi zank lahko po¬ magate s pletilkami ali kitajskimi jedilni¬ mi paličicami. Potrebujete tudi pilo za kovino ali brusilni papir. Slika 1. Raznovrstna žica za izdelavo nakita: aluminijasta, bakrena, barvno oplaščena Slika 2. Orodje za izdelavo nakita Slika 3- Brušenje začetka žice pred zvija¬ njem v okrasni sestavni del TIEI’ marec 2009 Konec žice pred začetkom zvijanja pobrusite z brusilnim papirjem ali pilo za kovino (slika 3). Žico zvijajte s ploš¬ čatimi kleščami in oblikujte bodisi tri¬ kotne bodisi pravokotne sestavne dele nakita (sliki 4 in 5). Če so vam bolj všeč okrogle oblike, lahko žico zvijete tudi v obliki spirale. Slika 4. Zvijanje žice s ploščatimi kleščami. Izdelava pravokotnega sestavnega dela. Slika 5. Izdelava trikotnega sestavnega dela Za spajanje sestavnih delov nakita je treba izdelati zanke oz. ušesca. Pomaga¬ te si z okroglimi kleščami, lahko pa tudi s pletilko ali kitajsko jedilno paličico. Žico ovijte okrog klešč, da na sredini stranice zvitega sestavnega dela nastane okrogla zanka. Zanka oz. ušesce naj bo v isti ravnini kot zvita žica (slika 6). Nato nadaljujte z zvijanjem žice in na naspro¬ tni strani sestavnega dela z okroglimi kleščami oblikujte še drugo zanko oz. ušesce ter ga upognite pravokotno na ravnino sestavnega dela (slika 7). Po¬ brusite zadnji konec žice. Zvite sestavne dele (slika 8) sestavite tako, da nastane verižica (slika 9). Slika 6. Oblikovanje prve zanke Slika 7. Oblikovanje druge zanke in bruše¬ nje konca žice Slika 8. Sestavljanje zvitih sestavnih delov z zankami Slika 9. Verižica iz zvite žice 41 ZA SPRETNE ROKE —* iz jjuplrjii ANA GERČAR Prihaja pomlad ... Ptice so že zdav¬ naj zapele svoje prve zgodnje napeve in tudi ostala narava se prebuja. Na spreho¬ dih ob obronkih gozdov ali ob poti lah¬ ko opazimo grmovja mačic. Popki mačic so na otip svilnati in nežni, na videz so kot drobni repki sivih zajčkov (slika 1). Če mačice raje pustimo, da se razcve¬ tijo v naravi, lahko pa svoje trajne mači¬ ce oblikujemo iz papirja. Izdelava ni za¬ htevna, saj jo z manjšo pomočjo zmore že predšolski otrok. Za izdelavo mačic iz papirja potrebu¬ jemo naslednja gradiva in pripomočke (slika 2): - časopisni papir, - tanek papir rjave barve, obarvan na obeh straneh formata A4, - bel karton ali lepenko formata B4, - paličico premera približno 0,5 cm in dolžine okoli 20 cm, - vrvico, - univerzalno lepilo (npr. UHU flinke flasche), - svinčnik, - škarje - luknjač. Časopisni papir natrgamo na manjše koščke (slika 3). Najbolje je, če uporabi¬ mo časopisni papir sivih barvnih odten¬ kov, da bodo popki mačic čim bolj po¬ dobni naravnim. 42 Ko natrgamo večji kupček koščkov papirja, jih zmečkamo v majhne krogli¬ ce (slika 4). Pri tem si roke nekoliko na¬ vlažimo, da bomo lažje oblikovali papir. Papir stiskamo, da bodo nastale kroglice čim bolj kompaktne. Ves natrgan papir porabimo za izde¬ lavo kroglic. Nato vzamemo rjav papir. Ob rob papirja prislonimo paličico. S svinčnikom približno 1,5 cm od paličice spodaj in na vrhu točno ob njej napravi¬ mo kratki črtici. Po dolžini ju povežemo in zarišemo črto (slika 5). To ponovimo še dvakrat, da dobimo tri trakove v dol¬ žini paličice ter jih izrežemo. Vzamemo paličico in okoli nje zvije¬ mo trak rjavega papirja (slika 6). Na rob ovitega papirja nanesemo univerzalno lepilo (slika 7). Rob s prsti močno stisnemo in drži¬ mo nekaj časa, da se lepilo posuši (sli¬ ka 8). marec 2009 t:et ZA SPRETNE ROKE Ko je lepilo suho, paličico s svin¬ čnikom potisnemo iz tulca (slika 9). Do¬ bimo rjavo cevko, ki jo bomo uporabili za steblo mačice. Postopek ponovimo še s preostalima rjavima trakovoma. Potre¬ bujemo najmanj tri cevke, seveda pa jih lahko naredimo tudi več. mr 7 marec 2009 Na cevke nanesemo lepilo na tisto stran, ki bo prilepljena na kartonasto podlago (slika 10). Najbolje bo, da cevko premažemo na spoju, da zakrijemo rob. Cevke prilepimo na kartonsko pod¬ lago tako, da so videti kot šopek golih vejic (slika 11). Kroglice, ki smo jih prej oblikovali iz časopisnega papirja, prilepimo tik ob cevke oz. vejice (slika 12). Lepimo jih iz¬ menično ob cevke in tudi nanje, da so videti kot pri mačicah v naravi. Z luknjačem na vrhu podlage naredi¬ mo dve luknji (slika 13). Odstrižemo približno 15 cm dolgo vrvico (slika 14). Skozi luknje, ki smo jih naredili na vrhu podlage, napeljemo vrvico in kon¬ ca povežemo med seboj (slika 15), da bomo izdelek lahko obesili. Namesto kupljenih slik, lahko na ste¬ ni visi privlačen otroški izdelek - šopek mačic iz papirja (slika 16). 43 Škatlica za nakit TANJA ČERMELJ Lično izdelana lesena škatlica je pri¬ jetna na pogled in hkrati funkcionalna, saj lahko vanjo shranjujemo drobnarije, kot je nakit (slika 1). Škatlico izdelamo iz vezane plošče. Da bo lepša, jo poljub¬ no okrasimo. Če nam je všeč naraven vi¬ dez lesa jo le polakiramo, če pa so nam ljubše barve, jo lahko okrasimo z barva¬ mi na vodni osnovi ali jo »oblečemo« v že izdelane vzorce papirnatih prtičkov s t. i. servietno tehniko. Za izdelavo škatlice potrebujemo (slika 2): - vezano ploščo (300 x 250 x 5 mm), - trislojni papirnat prtiček s primer¬ nim motivom, - lepilni lak za servietno tehniko. Pripomočki, orodja in stroji za iz¬ delavo: - ravnilo, - kotnik, - svinčnik, - vibracijska žaga, - brusilni papir, - tračni brusilnik, - škarjice, - čopič. Izdelava Na kos vezane plošče debeline 5 mm narišemo sestavne dele izdelka po merah, navedenih v kosovnici (slika 3). 44 Ob črtah posameznih sestavnih delov škatlice pustimo dovolj prostora za raz¬ rez in brušenje (1,5-2 mm). Namesto 5-mm vezane plošče lahko vzamemo tudi debelejšo, vendar moramo mere temu ustrezno prilagoditi. Z vibracijsko žago previdno izžaga- mo sestavne dele škatlice, pri čemer pa¬ zimo, da žagin list vodimo med sestav¬ nimi deli izdelka (slika 4). Pri tako tanki vezani plošči lahko dele precej hitro raz¬ žagamo tudi ročno z rezljačo. Izžagane dele škatlice po vseh štirih robovih obrusimo na tračnem brusilni¬ ku (slika 5a). Nato vse površine obrusimo še ro¬ čno s finim brusilnim papirjem in lese¬ no kladico (slika 5b). Dno škatlice in vse štiri stranice zle¬ pimo z belim lepilom za les (slika 6). Morebitne netočnosti, ki so nastale ob robovih pri sestavljanju stranic ška¬ tlice, lahko popravimo s tračnim brusil¬ nikom (slika 7). Kosovnica: marec 2009 mr Pokrov škatlice izdelamo iz dveh delov, iz zgornjega večjega in manjšega spodnjega dela. Slednji mora ustrezati notranjim meram škatlice (slika 8a). Če želimo, da se bo pokrov lepo pri¬ legal škatlici, moramo spodnji del po¬ krova po robovih zmanjšati za približno en milimeter v primerjavi z notranjimi merami škatlice. Ko preverimo mere in dno pokrova po potrebi pobrusimo, lahko spodnji del pokrova prilepimo na zgornjega (slika 8b). Da bo škatlice čim bolj pisana, predla¬ gam, da jo okrasimo s servietno tehniko. Izberemo trislojni papirnat prtiček s pri¬ mernim motivom. Na spodnjo stran pr¬ tička narišemo obris treh delov, in sicer del za dno škatlice, za pokrov in za razviti plašč stranic, ki morajo ustrezati meram škatlice. Del prtička, s katerim bomo ob¬ lepili pokrov, je lahko nekoliko večji od pokrova in ga pri pritrjevanju zavihamo pod pokrov (slika 9). Prtiček previdno razplastimo in uporabimo le vrhnjo plast z motivom, ostali dve nepotiskani plasti ZA SPRETNE ROKE zavržemo (slika 10). Začnemo s pokro¬ vom. Potiskani del položimo na pokrov in nanj s čopičem nanesemo lepilni lak za servietno tehniko po celotni površini (slika 11). To delamo zelo previdno, saj plast papirja zelo tanka in se lahko hitro strga. Prilepljeno plast pustimo, da se povsem posuši. Na enak način oblepimo še ostale dele škatlice (slika 12). KM J IGA MESECA 96 barvnih strani, 21,3 x 27,5 cm Vodnik po botaniki Ta podatkov polni vodnik nam z zanimivimi fotografijami in ilustracijami ter jasnim besedilom predstavlja vse bogastvo rastlinskega sveta. Strokovne ilustracije so opremljene z jedrnatimi informacijami o izvoru in razvoju rastlinskega življenja ter ekološkem in gospodarskem pomenu rastlin. V uvodnem delu so razložene osnove botanike in sorodnih ved, nato sledijo poglavja, ki se posvečajo posameznim področjem: celični zgradbi, fotosintezi, prehrani in rasti rastlin ter številnim drugim. Redna cena: 15,99€ Cena za naročnike revije TIM je Akcija Velja do razprodaje zalog. N as* o č ££».£«: a TIM 7 marec 2009 45 ZA SPRETNE ROKE Vsak 2. in 4. četrtek Računalniške » novice www.racunalniske-novice. com ... še bolje pa, če so v vašem poštnem nabiralniku. I E o Za naročila pokličite: 01/300 38 03 j TIMOV NAGRADNI NATEČAJ »OSVOJIMO VESOLJE« Letos mineva 40 let od prvega pristanka človeka na Luni, poleg tega pa so letošnje leto razglasili tudi za mednarodno leto astronomije, v katerem bodo povsod po svetu potekale številne dejavnosti, katerih namen bo povečati za¬ nimanje za opazovanje neba in raziskovanje vesolja, še posebno med mladimi. Tehniška založba Slovenije in revija TIM se temu dogajanju pridružujeta z na¬ gradnim natečajem, kjer bodo mladi ustvarjalci lahko sodelovali na treh po¬ dročjih. Na natečaj se je mogoče prijaviti v obdobju od 5. 2. do 24. 4. 2009. Končni rok za oddajo natečajnih predlogov prek spletnega naslova je zadnji dan na¬ tečajnega obdobja do 23:59. Udeleženec natečaja sodeluje na natečaju tako, da pošlje pisno prijavo za so¬ delovanje na tekmovanju z modeli vesoljskih vozil, spis ali likovne izdelke na temo osvajanje vesolja v skladu z razpisnimi pogoji. Razpis predvideva tri natečaje, in sicer: a) Izdelaj MODEL VESOLJSKEGA TERENSKEGA RAZISKOVALNEGA VOZILA b) Napiši SPIS - MOJE OSVAJANJE VESOUA c) Ustvari najizvirnejši LIKOVNI IZDELEK NA TEMO OSVAJANJE VESOUA Vse podrobnosti v zvezi z nagradnim natečajem in prijavnico najdete na spletni strani www.tzs.si/vesolje, kjer bo objavljen tudi seznam nagrajen¬ cev natečaja. KAJJIGA MESECA Knjigo Vodnik po botaniki naročam: Q po redni ceni 15,99 €, ) kot naročnik revije TIM po ceni (S križcem označite svojo odločitev.) Tehniška založba J Slovenije Vaša udeležba pri poštnini je 2,99 €. Rok za reklamacijo je 8 dni. Morebitni odstop od naročila je 15 dni po prejemu pošiljke. 46 marec 2009 TIM' 1. Dioramo manjšega železniškega mostu z delujočo signalizacijo ob elektrificirani progi in z električno lokomotivo 269.955 španskih že¬ leznic RENFE v merilu 1 : 87 (HO) je izdelal ljubljanski maketar Jože Ficko. Na diorami je izvrstno upodobil tudi rečico in škarpo nad pro¬ go. 2. Še ena iz zbirke maket Jugoslovanskega vojnega letalstva Silva Priv- ška je britanski lovec folland gnat F.I, katerega dva primerka so inten¬ zivno preizkušali v Letalskem preizkusnem centru (VOC) v Beogradu ob koncu 50. let prejšnjega stoletja. 3. Romano Šuti iz Zagreba se pri izbiri tem za nenavadne raketne modele pogosto duhovito dotakne slovensko-hrvaških medsosedskih odnosov. Za lanski Pokal Ljubljane je pripravil model leteče mejne dvižne rampe in z njim zasedel drugo mesto v šov programu. 4. in 5. Tone Furlan je redni udeleženec maketarskih tekmovanj. Po navadi sodeluje z več maketami v različnih kategorijah. Na lanskem pokalu Revell v Celju se je predstavil z maketo zgodnje različice ru¬ skega tanka T-34/76 modela 1941 s topom 76 mm ter z maketo ameri¬ škega mornariškega nočnega lovca F4U-2 night corsair. Foto: J. Čuden, J. Prpič in A. Kogovšek NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Sodeluj v novem natečaju TZS in si prisluži »vesoljske« nagrade. 1. Izdelaj model vesoljskega raziskovalnega vozila. Izdelaš ga lahko po lastni zamisli ali s pomočjo članka v februarski številki revije TIM. 2. Napiši spis na temo osvajanja vesolja. Kako te vesolje navdihuje, kaj vse se nam lahko zgodi na popotovanju po vesolju ... Domišljiji daj prosto pot. 3. Ustvari likovni izdelek na temo osvojimo vesolje. Nariši ali naslikaj vesoljsko ladjo, prizor pristanka na drugem plane¬ tu ali pa morda srečanje z Nezemljani. Mentorji zmagovalcev posameznih kategorij natečaja, prejmejo knjižno nagrado! Več o možnostih sodelovanja in razpisnih pogojih si preberi na spletni strani: W WW. fc Z S . sl/VCSO IJ6. GLAVNA NAGRADA Druge nagrade: električno orodje Iskra Ero, knjižne nagrade TZS, polet z balonom ... MLADI TEHNIK Za pomoč pri izdelavi modela, pisanju spisa ali ustvarjanju likovnega izdelka priporočamo revijo TIM in knjige Misija na Luno, Naše Osončje, Glej jih zvezde, ki si jih lahko sposodiš v knjižnici ali naročiš v spletni knjigarni www.tzs.si ali na brezplačni telefonski številki: MODRA ŠTEVILKA (( (•080 17 90) 28 • TIL: 7 • maec 2009 TIM 7 • marec 2009 • 21 Hiteč HS-55 Hodi krmil: v / VP1 zasteklitev kabine B1.5 B1,5 B 5x5 _ISSSSjS:— 45-55 mm Pritrditev odstranljivega dela trupa pri kabini izvedemo na poljuben način: zzatičem spredaj in zapiralom na zadnji strani, lahko pa tudi z magnetki. V vsakem primeru pa mora biti odstranljivi del izdelan tako, da se odprtini v trupu tesno prilega, zato njegovo osnovno konstrukcijo sestavimo na primerno zaščitenem trupu. Celoten model ima klasično konstrukcijo. Da bo model čim lažji, je pomembno natančno prileganje sestavnih delov in kakovost lepljenih spojev. Sestavne dele lepimo z belim lepilom. višinsko krmilo, ±10 mm krilca nagiba, +6 mm smerno krmilo, ±35 mm Pred vsakim poletom preverimo, ali se krmilne površine neovirano odklanjajo v prave smeri in ali so nastavljeni hodi krmil dovolj veliki. Ker so pogonski akumulatorji precej težki, preverimo tudi njihovo pritrditev, da se med letom položaj težišča ne bo premikal, saj je to lahko za model usodno. Razpetina: 1340 mm Masa modela: 460-520 g Krilna obremenitev: 33 g/dm 2 RV-funkcije: višina, smer, nagib, plin Pogon: elektromotor do 100 W Pokrov motorja lahko laminiramo s steklenimi vlakni in epoksidno smolo na prej pripravljenem pozitivnem modelu iz stirodura ali podobnega materiala. Merilo: 1 : 2 Listi /2 Krmilni polovici višinskega stabilizatorja združimo z jekleno žico 0 2 mm zvito v »U«. Tečaje krmil višine in nagiba izvedemo s folijo za prekrivanje, pri smernemu pa uporabimo majhne plastične ali CA-tečaje. Krmilne povezave s smernim in višinskim krmilom izdelamo iz jeklene žice 0 0,8 mm, ki teče po zunanji plastični cevki 0 2/0,8 mm. Krmilne ročice izdelamo iz tanke vezane plošče ali vitroplasta. Žico skozi krmilni ročici na obeh straneh enostavno ukrivimo v »L«, pred iztikanjem iz ležišča pa jo zavarujemo z majhnim koščom termoskrčljive cevke in kapljico sekundnega lepila. Žica se mora v krmilnih ročicah prosto vrteti. Višinski in smerni stabilizator sta v celoti izdelana iz 5-mm balzovih letvic ustreznih širin. Oba stabilizatorja prekrijemo v celoti, šele nato ju prilepimo v trup. Pred tem folijo za prekrivanje na stičnih ploskvah odstranimo. Ko smo na stranici trupa prilepili robne balzove letvice 5x5 mm in vse notranje ojačitve, jih pravokotno povežemo z rebri od R1 in R3. Nadaljujemo z rebri R4 in R5 in iztekom trupa pri smernemu krmilu. Trup mora biti simetričen in raven. Ko smo trup dokončali, na notranje vzdolžne ojačitve v trupu prilepimo mizico iz topolove vezane plošče. Tako dobimo v trupu ravno površino do zadnjega roba krila. Nanjo z ježkom na ustrezna mesta (pazimo na pravilen položaj težišča) pritrdimo pogonske baterije in sprejemnik. Fournier RF4 polmaketa letala Na prototipu je uporabljen brezkrtačni zunanjevrteči elektromotor emax 2812 brez prenosa, s propelerjem 7x6, krmilnikom vrtljajev 18 A in napajanjem 3S Li-po 950 - 1800 mAh 25C. 24 • TIKI 7 • marec 2009 TIRI 7 • marec 2009 • 25 22 • TIM 7 • marec 2009 TIM 7 • marec 2009 • 27 Krilni polovici sta združeni prek V-bajoneta iz 4-mm letalske vezane plošče. Krilo na trup pritrdimo z bukovim ali bambusovim zatičem na sprednjem delu in s plastičnim vijakom M4 zadaj. RK1 Sestavljanje krila je enostavno. Na pripravljeno spodnjo balzovo oplato s spodnjim krilnim nosilcem in zadnjo balzovo letvico nanizamo krilna rebra. Na ustreznih mestih dodamo balzovo stojino in krilo zapremo še z zgornje strani. Preden ga vzamemo z delovne površine, poravnamo sprednji rob in prilepimo še sprednjo balzovo letvico. Servomehanizma za nagib v krilo pritrdimo čim enostavneje - zaščitena stermoskrčljivo cevko - in ju v krilo na zgornjo oplato prilepimo s 5-minutnim epoksidnim lepilom. Krmilni povezavi izdelamo iz jeklene žice 0 1,2 mm. Žico skozi krmilni ročici na obeh straneh ukrivimo v »L«, pred iztikanjem iz ležišča pa jo zavarujemo z majhnim koščom termoskrčljive cevke in kapljico sekundnega lepila. Žica se mora v krmilnih ročicah prosto vrteti. Legenda uporabljenih materialov: -I 1 B - balza S - smreka TVP - topolova vezana plošča VP - letalska vezana plošča V - vitroplast ELSV - epoksidni laminat iz steklenih vlaken 26 • TIM 7 • marec 2009 TIM 7 • marec 2009 • 23