Natisov 15.000. l^ajerc" izhaja vsaki tpetek datiran z dnevom nedelje. tO tO ■m. 140-J 50- nižje ibrne, 36. O jhninina velja za Av-lijo: za celo lelo kron, za Ogrsko j kron 50 vin. za celo o;za Nemčijo stane I celo lelo 7 kron ; _) inozemstvo se ioni naročnino z ozi- 1 ra visokost pošt- 1 Naročnino je pla-i naprej. Posamezne eprodajajopo 12 v. rednišlvo in uprav-se nahajata v gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80 — za V, strani K 40 — za v. strani K 20 — za v. strani K 10 — za V.. strani K 5 — za v« strani K 250 za % strani K 1.— Pri večkratnemoznanilu se cena primerno zniža. Stev. 29. V Ptuju, v nedeljo dne 22. julija 1917 XVIII. letnik Resni časi. Kako stoji z vojno ? Kaj je z mirom ? Ta vprašanja 6uje se zdaj vsaki dan in vsaki očitneje ter glasneje. Politiki in listi so ftem oziru prav dvomljivi preroki, kajti se drži svojih nazorov in prerokuje 10 svojih srčnih željah. Ljudstvo pa se deli m v različne stranke in tabore ter veruje premagljivi naivnosti svojim voditeljem... Vržirno enkrat to prokleto politično stran-Jarstvo od sebe, ko nas bi morala vendar že prelita kri naših junakov združiti in tediniti! Pomislimo enkrat, da nismo le katoličani in protestanti, Slovenci in Nemci, liberalci in klerikalci, marveč da smo vendar v prvi ga — Avstrijci! Skoraj tri leta vojne in žrtev ter bremen imamo za seboj ; in naj bi še živelo v naših srcih malenkostno strankarstvo one nesrečne gonje, kije )i v mirnem času oslabela ter omehkužila dotnovHio?! Bodimo Avstrijci, to edino mora biti danes geslo za nas Iz tega stališča torej vprašamo tudi mi: je z vojno ? V vojaškem oziru moramo ponosni na naše in naših zvestih zavez-:ov armade. Vse sanje krvoločnih naših šolnikov so se razbile; pomladanska ofenziva, jere so sovražniki z vso gotovostjo pri-ivali konečno odločitev, splavala je po Nemci so po genijalnih Hindenburgovih vztrajali na zapadu kakor jeklena izdržali ogromne napade angleško-icoske premoči in obdržali zemljo, ki so jo priborih s svojo krvjo in svojim zdravjem. Italijan je ob durih Avstrije in na krasni pali še vedno naše Adrije zaman pošiljal |«roje izdajalske čete proti našim braniteljem meje; v lastni krvi bilje zadušen laški naval in vsaka ped zemlje stala je temu najstrup-jnejšeniu, najbolj zaničevanemu sovragu heka-jlombe mrličev. Podpihovanje zvitih Angležev, ii čutijo prav dobro, da se gre v vsej tej jrojni za njih nadvlado, je sicer od revolucije jazrašeno rusko armado pripravilo do nove (ofenzive. Še enkrat se je privalila milijonska |armada Rusov proti Galiciji, še enkrat je ho-jtela vdreti v srce Avstrije in z neštetimi svojimi množicami odločiti usodo te gigantovske |borbe. Pa ob bajonetih naših in nemških čet |se je vstavil ruski naval. Navdušenost brani-jteljev naše domovine je več vredna nego premoč in podpihovanje sovražnika. Ze se po-|nika ruska armada zopet nazaj, že se po-J|avljajo na Ruskem znamenja nove revolucije, jieje največja nevarnost za nas odpravljena. (Uedtem pa vozijo v globočinah sinjega morja jnasi in nemški podmorski čolni in potapljajo (»vražne ladje, ki bi rade dovazale nasprotniku živež in bojna sredstva. Lakota stiska ;ene svoje prste vedno tesneje okoli vratu ažnikov. Vojnaje odločena in čim-je bode še trajala, temvečje bodo žrtve, večja pa bode tudi odgovornost sovražnih državnikov. V naši obrambi smo mi in naši zavezniki nepremagljivi. Tako stoji vojna! In kaj je z mirom? Kdo preprečuje mir, kdo je kriv, da ljudstva že davno niso izpoznala potrebo miru in broz-potrebnost nadaljne Vojne? Mi in naši zavezniki gotovo ne! Miinismo pričeli te vojne kot napadalci, marvec( smo hoteli edino domačo grudo ščititi, varovati pred vsako grožnjo. In kakor mi tudi Nemci, Turki, Bolgari. Ničesar nočemo od nikogar, kar bi ne bilo pravično. Ali umoriti, uničiti, pokončati se ne damo! Mir ho6em| — ali ta mir mora biti tak, da ne bode JSloveštvo nikdar več doživelo katastrofe te velikanske vojne, tega blaznega uničevanja človeškega bitja in človeške kulture. Vsak dan smo pripravljeni, podati roko za mir, kakor sta to naš in nemški cesar že slovesno izjaivila. Ali resnični, trajni mir mora to' biti. Sovražni državniki, povzročitelji vojne in zapeljani vladarji čutijo visoko moralo našega naziranja. Boje se prid mirom, ker se boje pred krvavim obračunojtn s svojimi nesrečnimi, zapeljanimi narodi. In zato pihajo i nadalje v ogenj, zato vporabljajo zadnje svoje sile, zato hočejo vojno nadaljevati do skrajnega konca. Pa preko njih giav bode prišel zaže-ljeni, blagoslovljeni mir, kakor spomladanski vihar, ki pokonča zimske okove in vzbuja prekrasno lepoto . . . Prišel bode mir! Iz globočine zmučene svoje duše hrepeni človeštvo po tem miru. In tudi pri nas je hrepenenje po miru mogočno, strastno, globoko kakor ljubezen in vera. Kdo bi zamogel to prikrivati, kdo to tajiti ? Prišel bode mir, kakor pride zlato solnce za temno, vihamo nočjo! Ta mir pa nam mora prinesti tudi novo upanje, novo navdušenje, novo zavest. Kjer se je podiralo, tam se bode moralo graditi. Kjer so granato zemljo trgale, prišlo bode oralo do svoje svete pravice. Rane bode treba zaceliti, sirote vzgojiti, vdove vzdržati, invalidom pomagati. Vse to — bodimo si odkritosrčni — vse to pa se ne bode zamoglo izvršiti na podlagi strupenega strankarstva. Vse to ogromno, velikansko delo, ki nas čaka po zmagovito končani vojni, izvršili bodemo le tedaj, ako nas zopet združi skupna, krasna avstrijska misel. Ta misel seje obnesla v vojni, vkljub navalu sovražnika, vkljub veleizdajalstvu posameznih fanatikov. Ta misel nas je peljala od zmage do zmage, čeprav smo imeli poleg zunanjih tudi notranje sovražnike. Ta avstrijska misel nam bode dala i moč za težko mirovno delo ! Zato pa — bodimo Avstrijci! Pustimo tisto politično izdajalsko pesen pan-s 1 a v i z xn a, ki so jo vendar le sovražniki Avstrije iznašli, da bi gospodovali na naših grobovih. Bodimo Avstrijci, kajti le v tem leži naša rešitev in naša bodočnost! Svetovna vojska. Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. Dunaj, 12. julija. Uradno se danes razglasa: Vzhodno bojišče. Južno Dnjestra prišli 80 Rusi do naše L o m n i e a-postojanke. Pri K a 1 u c z u prišlo je na zapadnem bregu reke do bojev. ObStochodu in severno železnice R o w n o - K o w e 1 bil je en ruski sunek odbit. Italijansko bojišče. Kot povrnilo za obisk Idrije po italijanskih letalcih ob-metalo je včeraj eno avstro-ogrsko letalno brodovje kolodvor in razširjena barakna taborišča v C i v i d a 1 e z uspehom. Na malem Colbriconu vdrli so včeraj zjutraj naskočili oddelki v sovražno postojanko, vrgli posadko, razstrelili velike množine italijanske municije in se vrnili z vjetimi. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 12. julija (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Napad mornariške infanterije dne 10. julija tvori lepi, veliki uspeh. Sovražnik ni zamogel nobenega protinapada izvršiti. Pri M o n c h y sunile so naše napadalne čete v angleške jarke, iz katerih so pripeljale večje število vjetih. — Armada nemškega prestolonaslednika. V zapadni Champagni in na levem bregu M a a s e razvili so se ljuti ognjeni boji. Nekaj poizvedovalnih prask končalo je ugodno. Vzhodno bojišče. Ognjeno delovanje je bilo živahno. Na raznih krajih so bili ruski delni napadi zavrnjeni. Med D n j e s t r o m in K a r p a t a m i šli so ruski oddelki proti naši L o m n i c a-postojanki. Pri K a 1 u s z u dosegle so prednje straže zapadni breg reke. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 13. julija. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. V zapadni R u-m u n s k i in pri armadni fronti nadvojvode Jožefa živahno delovanje. Ob L o m n i c a-postojanki bilo je več ruskih sunkov zavrnjenih. V W o 1 h y n i j i povzročili so naši poizvedovalni oddelki mestoma živahne praske. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 13. julija. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Ognjeno delovanje močno, sovražni sunki zavrnjeni. — Armada nemškega prestolonaslednika. V zapadni Champagni in na levem bregu M a a s e ljuti ogenj. Na visočini 304 vzele so naskočne čete od sovražnika dne 8. t. nazaj pridobljene jarke. Posadka je bila uničena, deloma vjeta. S tem so od nas v bojih dne 28. junija zavzete postojanke v 4 kilometrov široko-sti skupno z njih prednjim poljem zopet popol- STRASCHILL'ova grenčica iz zelenjave povzroči moč in je vslcd tega pri večjem telesnem naporu Zato jo je priporočati zlasti za turiste, l vojake, romarje itd. noma v naši roki. Vkljub najljutejšemu proti-učinku prinesel nam je neki poizvedovalni sunek pri B r u n a y u dobiček na vjetih in plenu. — V mnogoštevilnih zračnih bo-i j i h izgubili so nasprotniki 17 letal, z odpornim ognjem pa dva. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Povsod uspešni mali boji.. — Na fronti nadvojvode Jožefa in pri armadni skupini Mackensen vdrli so po močnemu ognju sovražni poizvedovalni oddelki proti našim postojankam; bili so povsod zavrnjeni. Makedonska fronta. Vzhodno Nidza-Planine povzročil je neki uspešni bolgarski sunek krajevne protinapade Srbov. Ti so se izgubonosno izjalovili. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Zračni napad na Idrijo. K.-B. Dunaj, 13. julija. Iz vojno-tiskov-nega stana se poroča: Dne 8. t. m. pojavilo se je ob pol 3. uri popoldne neko italijansko letalno brodovje, obstoječe iz 3 Caproni in enega Nieuport-bojnega letala, nad Idrijo in je vrglo 20 bomb. Zadetih je bilo 5 h i š. V vojno bolnišnico udaril je velik kos kamenja in mnogo šip je bilo vsled v bližini padle bombe razbitih. Od ljudi ni bil nikdo ranjen. Materijalna škoda, ki jo trpi 5 zasebnih hiš, je znatna, rudniški objekti pa niso bili poškodovani. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 14.julija. Uradno se danes razglaša: Vzhodno bojišče. Južno od K a-lusza prišlo je včeraj do večjih bojev. Bo-jevni položaj je nespremenjen. Severno od Dnjestra močnejše artiljerijsko delovanje. Italijansko bojišče. Na Primorskem in ob tirolski fronti zmerni topovski ogenj. Štabni feldvebel K i 6 sestrelil je pri Levico v zračnem boju svoje 6. italijansko letalo. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 14. julija (W.-B.). Iz velikega glavnega stana se poroča: Zap a dno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Ob obrežju obra/a in rok opazujemo pri mnogih ljudeh. Za zdravje celega telesa je lepa, bela in mehka koža jako potrebna, ker samo Čistoča in mehkoba kože omogoča nemoteno dihanje. Lep obraz in lepe /oke sploh napravijo na druge ljudi ugo-^.e1, Ul's» dočim ljudem ne ugajajo obrazi, ki jih kaze solnčne pege, ogrci, madeži, rdečica i. dr. Nadalje pa, kar je jako važno, molijo te nečistosti kože dihanje, kar tudi na zdravje slabo vpliva. Mnoge lisoč ljudi vporablja zato za varstvo in za nego kože F e 11 e r j e v o priznane pomado za obraz z znamko >Elsa<, k stane samo 2 K (2 lončka poštnine proste 5_K). V nasprotju z drugimi cesto škodljivimi lepotilnimi sredstvi je ta docela neškodljiva. Odstrani vse nečistote kože, obvarujejo kožo pred solnčnim pikom, solnčnimi pegami, odstrani ogrce i. dr. Mesto o%trega, čestokrat škodljivega mila, vzemite za obraz Fellerjevo l.ilijno milo (1 K) ali Fellerjevo b o r a k s - m i I o (80 vin.) in t o a I e In . umivalni prašek (boraksov prašek) I K. Goste lase, ki narede vsak obraz lepši, se doseže ?a negovanju s Fellerjevo pristno ' a n n o c h i n a pomado za rasi I a s znamka .Elsa<. (l-ončck prve vrste 1 K 60 vin., močneiše druge vrste 3 K.) Ta pomiida ojači lasišče, zabrani plešo in predčasno osivenje, povzroči novo rast zdravili, gibčnih, dolgih las, trde lase spremeni v mehke, tako, da se jih lahko češe v lepe Irizure, Pomada ne vsebuje nikakih škodljivih sestavin in tedaj vsekakor zasluži prednost pred mnogimi drugimi pomadami, kakršne mnogi nelekarnarji ponujajo. Za nego' brk je priporočljivo Fellerjevo mazilo za brke (50 vin.f Naroča naj se riaravtCSl pri E. V. Feller, lekarnar, Slublea. Elsatrg ste.. 2tl močni ogenj. Pri L o m b a r t z y d e 80 se angleški napadi ponoči z velikimi izgubami izjalovili. Severno-zapadno od St. Q u e n t i-na smo vjeli nekaj Angležev in Francozov. — Armada nemškega prestolonaslednika. ! Artiljerijski ogenj se je povečal. Poizvedovalni ' sunki Francozov bili so na raznih točkah za- i vrnjeni. Južno od BoisSoulains polastile t so se naše naskočne čete francoskih jarkinih j kosov in so jih držale proti raznim protinapadom. Južno od S o m m e - P y preprečil je naš ogenj neki pripravljajoči se sovražni sunek. V gozdu Avocourt so napravili naši poizvedovalci vjete. — Armada vojvode A1-breehta. VlotrinSki planjavi je bila artiljerija delavnejša nego drugače. Na za-padni strani V o g e z nekaj uspešnih poizvedb. — Sestrelili smo včeraj 21 sovražnih letal in en balon. Vzhodno bojišče. Fronta princa j Leopolda. Pri D u n a b u r g u in S m o r- j g o n u traja živahno bojevno delovanje na- j prej. Pri K a 1 u s z u prišlo je do krajevnih prask. Prvi generalkvartirmojstei , Ludendorff. I i Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 15.julija. Uradno se da- j nes razglaša: Vzhodno bojišče. Na R u m u n- i skem in v Karpatih postal je na obeh j straneh topovski ogenj živahnejši. Ob Lom- i n i c a-fronti napravil je sovražnik več napa- i dov. Naše čete so ga povsod zavrnile. Med | Dnjestrom in P r i p j a t o m le neznatno i bojevno delovanje. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, ho, julija (W.-B.) Iz ve- j likega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada pre- j stolonaslednika Rupprechta. V Flandriji i je dosegel artiljerijski boj veliko ljutost. An- ! gleške kompanije, ki so pri Ga vrel le naprej sunile, bile so s protinapadom nazaj vržene. — Armada nemškega prestolonaslednika. Na Chemindes Dainesu se je sovražniku z napadom važne postojanke južno-vzhodno odCortecona iztrgalo. Po skupnem učinku artiljerije in minskih metalcev naskočili so nemški regimenti francoske postojanke v 1500 metrov širokosti in 300 metrov globočini. Nasprotnik se je ljuto upiral, tako da je prišlo do trdovratnih bližin-skih bojev. Naskočni cilji so bih povsod doseženi in zoper tri močne protinapade držani. Krvave izgube Francozov so težke. Doslej smo pripeljali nad 350 vjetih. Znatni plen še ni seštet. — V zapadni Champagni je po 4-dnevnem najtežjem ognju včeraj zvečer francoski napad zoper naše postojanke od Nauroy pa do Morouvillersa zapričel. Naval je bil v bistvu odbit. Na Hochbergu in Poehlbergu nastale so po zavrnitvi prvega navala vsled novega napada krajevne odprtine, v katerih se je zjutraj še borilo. Tudi na levem bregu M a a s e napadli so Francozi po bobenskem ognju na visočini 340. Na nobenem mestu se sovražniku ni posrečilo, doseči naše jarke. En močni napad razbil se je v našem uničevalnem in zatvornem ognju. Pri Vach erau-ville je naša artiljerija preprečila neki pripravljajoči se napad. Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Vkljub neugodnemu vremenu je bilo bojevno delovanje ob D ii n i in pri Smorgonu živahno. V vzhodni Galiciji dosegel je ogenj le v omenjenih oddelkih večjo silo. Južno Dnj estra napadli so Rusi I pri Kaluszu na raznih točkah; bili so povsod zavrnjeni. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 16.julija. Uradno sej nes razglaša: Vzhodno bojišče. V gozdnih K patih in Južno Dnjestra bili so sovražnih poizvedovalnih oddelkov zavnf Drugače ne na vzhodu ne na albanski posebnih dogodkov. Italijansko bojišče. Pri J a anu izjalovilo se je več italijanskih i1 napadov. Šef general Nemško uradno poročilo od pondeljka, K.-B. Berlin, 16. julija (W.-B.j velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada stolonaslednika Rupprechta. Včeraj . traj poskusili so Angleži v trikratnih napn pri Lombartzyde izgubljeno postoj^ nazaj pridobiti; vedno so bili z velikimi gubami odbiti. V ostalem je bilo ognjeno! lovanje povišano. - Armada ncnišk« prestolonaslednika. Severno-zapadno odi/ s a in pri F r e s n o i s u bili so močni I gleški poizvedovalni oddelki nazaj vržeuij ljutih, ali brezuspešnih napadih trudili d Francozi, pridobiti nazaj od nas pri Co[ teconu zavzete postojanke. Tukaj pri izjalovljenih napadih južno posesti] B o v e 11 e imeli so težke izgube. Tudi| verno-vzhodno odSielery izjalovil en sunek sovražnika. V zapadni ChJ p a g n i ostalo je pri zaključju ponočnih nekaj naših prednjih jarkov v sovražni Na Poehlbergu se je po ljutih bojih staro črto zopet doseglo. Pridobili smo število vjetih in nekaj strojnih pušk. S kisa odmorom ponoči traja živahni o" boj na zapadnem bregu M a a s e napr Armada vojvode Albrechta. Živa tiljerijsko delovanje med M a a s o in M kjer je imelo dne 14. t. neko poizvedo z dosego mnogoštevilnih vjetih lepi usp Vzhodno bojišče. Med Vzho morjem in Karpatami živahno bojevno vanje le pri Rig i in južno od Diinabj g a. V gozdnih Karpatih se je jr ruske oddelke prepodilo. V rumunski] nini se je zvečer v posameznih oddelkih povečal. V donavskem deltu so \ varstva predvčerajnem neki ruski nap protisunkom zavrnila. Prvi generalkvartirmo^ L u dendorff.] Rusi se zopet umikajo. Avstrijsko uradno poročilo (j torka. K.-B. Dunaj, 17. julija. Ura danes razglaša: Vzhodno bojišče. Pritisku ških in avstro-ogrskih čet se joč, izpraznili so Rusi včeraj Kalusz in z obrežje Lomnice. Zavezniki so jim sledili. od Kalusza prišlo je mestoma do mo6 bojev. Pri Idziany izjalovilo se je ruskih razbremenilnih sunkov ob odpo vatskih bataljonov. Pri Landestr N o w i c i dosegli so dobiček na ozemlj Italijansko bojišče. Na b r i c o n u razstrelile so se italijanske Naše naskočne čete zasedle so odprtine Šef generals Nemški uspehi. Nemško uradno poročilo torka. K.-B. B e r 1 i n, 17. julija (W.-B.) likega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada p lonaslednika Rupprechta. Ob o1 napadli so Angleži po čez dan živ.. ognju zopet pri Lombartzyde; bili zavrnjeni. Ob fronti od Noordschote — 3 - I.Wametona povišalo se je bojevno kanje artiljerije do znatne sile; tudi na i bregovih S c a r p e je bilo živahno. Anki poizvedovalni sunki izjalovili so se na i krajih. — Armada nemškega preglednika. Dopoldne vdrle so naše na-ne čete skupno s pijonirji po ognjenemu idn ob cesti Laon-Soissons v fran-Jrte, so razstrelile bivališča in jarkine i in so se vrnile z mnogoštevilnimi vje-fci ter strojnimi puškami v lastne jarke. Pri »urtoconu smo v včerajšni noči na-iljni kos francoske postojanke zavzeli. Šte-[vj e t i h se je vsled tega tukaj na 450 OV povišalo. Kratko pred temo otvoril |ovražnik najmočnejši ogenj na postojanke posestvom M a 1 v a 1 in C e r n y. Potem i zapričel proti tej fronti močni, z veli-6 množicami peljani napad, ki se je v jpju in bližinskem boju pod najtežjimi Muhami brezuspešno izjalovil. Vse pred pridobljene postojanke so trdno v E naše vzhodno-pruske divizije. Severno od Itimsa se je izjalovil neki sunek Francozi od nas zavzetim jarkom v B o i,s ^ulainsu; en nadaljni sunek bil je s nim ognjem preprečen. NaPoehlber-| v zapadni Champagni posrečilo se je na-j team v ljutih bojih z ročnimi granatami, boditi Francoze iz zadnjega kosa naše : postojanke in odbiti več protinapadov. [levem bregu Maase zapričel je opoldne ljutejši artiljerijski učinek proti visočini ji, Naš uničevalni ogenj na francoske jarke j pripravljalne prostore zadušil je sovražni pad. Le malo ljudi je prišlo iz jarkov. Da-) opoldne se je ognjeni boj tam zopet po-— Razven 5 letal so naši letalci tudi ) balone sestrelili. 'Vzhodno bojišče. Fronta princa o 1 d a. Živahno bojevno delovanje pri jiigi, Diinaburgu inSmorgonu tra-jfnaprej. Ob Narajowki je bil ogenj uejSi nego v zadnjih dneh. Južno od [n j e s t r a vzeli so nemški regimenti ozemlje severno od K a 1 n s z a. Ker i tudi od zapada nemške sile prodirale, iz-[iraznil: so Rusi mesto in se hitro na južni breg Jom n i c e nazaj potegnili. Prvi generalkvartirniojster Ludendorff. roženi angleški transportni parnik ..Armadole" (6153 ton) z vojaštvom, strelivom in provi-jantom iz Liverpoola v Saloniki. Šef admiralnega štaba mornarice. 24.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 12. julija. Novi uspehi podmorskih čolnov v morskem zalivu Biscaye in v angleškem Kanalu podali so 24.000 brut-to-register-ton. Šef admiralnega štaba mornarice. Angleška vojna ladja se potopila. j K.-B. London, 13. julija. (Reuter). li- nijska veleladja „V a n g u a r d" je v noči na 9. julija, medtem ko je ležala zasidrana, v zrak zletela in se takoj potopila. Vzrok je notranja eksplozija. Rešena sta bila le 2 moža j in en oficir, ki pa je potem umrl. 97 mož po-| sadke za časa eksplozije ni bilo na parniku, (Angleški linijski parnik „Vanguard" bil je 1. 1900 zgrajen in imel 23.400 ton velikosti, 22,1 morskih milj hitrosti, 32 topov, 5 strojnih pušk, 3 torpedne cevi ter 780 mož posadke. Op. ur.) Avstrijski podmorski čoln pred Afriko. K.-B. Dunaj, 16. julija. Eden naših podmorskih čolnov (poveljnik pomorski linij-j ski lajtnant v. Trapp) je dne '8. julija vo-| jaške naprave od D erne (severna Afrika) j tekom ene ure z učinkom obstreljeval. Ogenj j sovražnih baterij na suhem je bil brezuspešen. Mornariško poveljstvo. Nemški uspehi na morju. W.-B. Berlin, 15. julija. V severnem zatvornem okolišu so naši podmorski čolni zopet 24.000 prostornih ton potopih. Dne 14. julija dopoldne napadla so nemška pomorska letala mornariškega zbora v Hof-! denu po razruševalcih zastražene trgovske ladje. Opazilo se je, da se je dvakrat z bombami na razruševalcih, enkrat pa na eni lahki ladji zadelo. Angleški parnik za čete potopljen. (Hrvatsko) Pojasnila in prospekt gratis. zdravi glht revma išias Profesor Schmoller f. rr^r.Oostjv SchajjUer Umrl je v Harzburgu v 79. letu profesor dr. Gustav v. Schmoller, eden najznamenit-nh nemških pravnikov. Tojna na morju. Novi uspehi podmorskih čolnov. K..B. Berlin, 12. julija. V zatvornem okolišu okrog Anglije se je zopet večje število parnikov in jadernic potopilo, med njimi obo- K.-B. London, 14. julija. (Reuter). Ad-j niiraliteta poroča: Angleški transportni par-j nik „A r m a d e e" bil je z neznatnim števi-• lom čet na krovu dne 27. junija v Atlantskem j oceanu potopljen. Pogreša se 6 vojakov, 1 j potnika in 4 mož posadke. 67 sovražnih letal potopljenih. W.-B. Berlin, 16. julija. Naknadno se je dognalo, da je imel neki parnik, ki je bil v dne 8. junija naznanjenih uspehih podmorskih čolnov naštet, glasom zapisnika med dragim tudi 67 letal in letalnih motorjev od Amerike za Francosko naložen. Nemški napad na otok Osel. K.-B. Berlin, 16. julija. Pristaniške naprave od Arensburga in i-uska postaja pomorskih letal Papenholmna otoku Osel bih so od pomorskih letalnih brodovij Vzhodnega morja v zadnjih dneh opetovano in uspešno z bombami napadeni. Letala so se nepoškodovana vrnila. Šef admiralnega štaba mornarice. £?, Uspehi nemških podmorskih čolnov. " W.-B. Berlin, 16. julija. V Atlantskem oceanu so naši podmorski čolni zopet nekaj parnikov in jadernic uničili. Šef admiralnega štaba mornarice. Nemški kancler Bethmann odstopil. —3 Novi kancler dr. Michaelis. Nemški prvi državnik Bethmann-Hollweg je odstopil in nemški cesar je z jako laskavim lastnoročnim pismom njegov odstop sprejel. V službo je bil poklican kot naslednik dr. Michaelis. V naslednem najprve uradna poročila: K.-B. Berlin, 14. julija. Wolffov urad poroča: Posebna izdaja „Reichsanzeigerja" pri-občuje ta-le razglas: Njegovo Veličanstvo cesar je najmilost-ljiveje sklenil, sprejeti od državnega kanclerja, predsednika državnega ministerstva in ministra zunanjih zadev dr. v. Bethmann-Hollwega zaprošeni odpust iz njegovih služb ter mu podeliti zvezdo velikih komturov kraljevskega hišnega reda Hohenzollernjev, obenem pa imenovati državnega podtajnika, pravega tajnega svetnika dr. Michaelisa za državnega kanclerja, predsednika drž. ministerstva in ministra zunanjih zadev. Nadalje se razglaša to-le cesarjevo lastnoročno pismo: Moj ljubi v. Bethmann-Hollweg! S težkim srcem sem se odločil, ugoditi z današnjim dnevom Vaši prošnji za odpust iz Vaših služb kot državnega kanclerja, predsednika državnega ministerstva in ministra zunanjih zadev. Celih osem let ste imeli v rokah te odgovornosti polne službe v državi ter ste jih opravljali z vzorno zvestobo in zastavljali svojo izredno moč in osebnost z uspehom v službi za cesarja in državo, za kralja in domovino. « fteftwrtann-rlallwea Ravno v najtežjem času, ki je kdaj pezil na nemških deželah in narodih, v katerem je šlo za odločitve odločilnega pomena, za obstoj in bodočnost domovine, ste mi stali s svetom in dejanjem neumorno ob strani. Da Vam izrečem za vso zvesto službo svojo prisrčno hvaležnost, mi je srčna potreba. Kot zunanji znak moje hvaležnosti in posebnega fiislanja Vam podeljujem zvezdo velikih kom-turjev mojega hišnega reda Hohenzollernjev, katerega znake obenem sprejemate. Z gorkim blagoslovom ostanem Vam vedno naklonjeni hvaležni cesar in kralj Viljem I. R. Berlin, dne 14. julija 1917. Novi kancler. Berlin, 14. julija. Dr. Georg Michaelis stoji sedaj v svojem 60. letu ter je bil do sedaj pravi tajni višji finančni svetnik, državni podtajnik v praškem finančnem mini-sterstvu in državni tajnik za živilska vprašanja. Leta 1879 je vstopil v državno službo, bil potem docent na šoli nemške pravdniške in državne vede v Tokiju, vstopil 1889 zopet v prusko justično službo, bil 1891 državni pravdnik in 1892 vladni svetnik, 1897 višji vladni svetnik in dirigent oddelka za cerkvene in šolske zadeve, 1902 višji vladni svetnik ter je stopil na svoje dosedanje mesto 1. 1909. K.-B. Berlin, 14. julija. „Lokalanzei-ger" priobčuje sporočilo, izhajajoče iz krogov, ki stoje novemu državnemu kanclerju blizu glede vladnega programa. To poročilo izjavlja: Nobenega naglašanja ni treba, da ostane v ognju svetovne vojne preizkušena zvezna politika nedotaknjena. — 4*. — Časopisje pozdravlja novega državnega, kanclerja kot prvega meščanskega kanclerja, j odkar obstoja Nemčija. * * * Nemška politika v tej svetovni vojni, ki je bila vedno miroljubna, se torej ne bode spremenila; Se manj pa politika napram Avstro- Ogrski in njenim zaveznikom. Cilj je ostal . ednak: dosega miru, ki bode za vso bodočnost j preprečil take krvave žaloigre, kakor jo tvori , sedanja svetovna vojna. Ozdravljene rane lahko še po daljšem času j povzročajo bolečine in je raditega priporočljivo, da se i ima za vse slučaje pri rokah bol lajšajoče sredstvo. | Vslcd tega priporočamo Fellerjev antiseptični bol lajšajoči llitid iz rastlinskih esenc z zn. „Elsa-Iluid". To staro domače preizkušeno zunanje zdravilo se rabi pri vseh vrst bolečinah z dobrim učinkom. Več kot 100.000 zahval-nic in zdravniških priporočil potrjuje njega dobre uspehe. Predvojne cene: 12 steklenic pošlje na vse strani poštnine prosto za samo 6 K lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 241 (Hrvatska). Kdor je občutljiv v spod. delu telesa, naj vzame pri zaprtju samo Fellerjeve lagodno učinkujoče odvajalne rabarbarske krogljice z zn. . „Elsa-krogljice". Iste so najprijetnejše odvajalno sredstvo, ne dražijo čreves in jih tudi ženske in otroci radi uživajo. 6 Skalljic slane poštnine prosto, ki se naroče na gori označen naslov, K 4'40. Med drugimi Etsa-izdelkt, ki so zelo priljubljeni, opozarjamo naše bralce na izvrstno in hitro učinkujoče sredstvo zoper kurja očesa: Fellerjeva tinktura za turiste, 1 steklenica 2 K in priročni Fellerjev „Elsa"-luristovski obliž v škatljah a 1 in 2 K. ______________________________________(|0__ Ador. Sanja o oprostitvah vojaške službe, povdarja-joč, da važne zlorabe in vojaška potreba v interesu ustvaritve novega nadomestila za armado na bojišču, da se izvede omejitev oprostitve do meje dopustnosti, so podale potrebo kontrole oproščencev. Ker je bila izvršitev te akcije istočasna z najnujnejšimi kmetijskimi deli in novimi prebiranji, so nastale največje tehnične težkoče, sedaj pa je po njegovem mnenju ukrenjeno vse potrebno, da se vrši kontrolna akcija nadalje. Minister izjavlja: Moje načelo v zadevi oproščevanja bo vedno to-le : Kakor je na eni strani potrebno, da se vojaški upravi pri njenih vedno rastočih osebnih zahtevah dajo na razpolago vse utrpljive moči in strogo paziti na to, da se možnost oproščenja na nikak način ne zlorabi, se mora na drugi strani skrbeti za to, da se puste v zaledju vse one moči, katerih potrebuje ono v težkem vztrajanju v vojni tudi s svoje strani. Cenjeni naročniki V Švici so se zgodile nekatere važne politične izpremembe. Kot naslednik dr. Arturja Hoffmanna bil je imenovan kot zvezni svetnik dr. Ador, katerega sliko s tem prinašamo. Iz državnega zbora. Primanjkuje nam prostora, da bi objavljali natančna poročila o sejah in razpravah naše državne zbornice. Zato bodemo prinašali le utrinke o važnih dogodkih. Odpustitev črnovojnikov letnikov 1865 in 1800. K.-B. Dunaj, 13. julija. Danes je bil razdeljen v poslanski zbornici tiskan odgovor voditelja deželnobrambnega ministerstva na vprašanja poslancev Pik, Modraček, Bechyne in tovarišev glede odpustitve vseh črnovojnikov, ki so prekoračili 50. leto svoje starosti. Odgovor pravi: Kakor znano, je bilo z Najvišjim lastnoročnim pismom 11. maja 1917. ukazano, da se imajo poslati na dopust črno-vojniki letnikov 1865 in 1866. — z izvestni-mi izjemami — najkasneje do 30. junija t. 1. Za izvedbo teh dopustov je c. in kr. vojno ministerstvo sporazumno z ministerstvi za deželno brambo in šefom nadomeščevalnega urada za vso oboroženo moč izdalo že 8. junija podrobna navodila. Po teh dopustih se izloči največji del nad 50 let stai'ih črnovojnikov do morebitnih nadaljnih odredeb iz vojaškega službovanja. Rabilo se je izraz „do-pust", ker pri teh že aktivno službujočih čr-novojnikih ostane v veljavi črnovojniška dolžnost toliko časa, dokler ne bo razpuščena črna vojska. Domobranski minister o oprostitvah vojaške službe. Domobranski minister fml. von C z a p p je v obrambenem odseku odgovoril na vpra- Ob začetku polleta usojamo si uljudno cenjene naročnike vabiti na zopetnona ročenje »Štajerca". V lanskem letu kakor že preje je naš list dokazal, da je naj boljši zagovornik ljudskih pravic, pa tudi najzvestejše glasilo avstrijskega mišljenja. Ni čuda, da si je „Štajerc" i sedaj v vojni pridobil novih prijateljev in odjemalcev. Pa ne samo doma, tudi v vseh vojaških bolnišnicah in na vseh irontah, v strelskih jarkih ga či-tajo z navdušenjem in veseljem. Prepričani smo tedaj, da bode imelo tudi letošnje vabilo za naročenje mnogo uspeha. Prosimo v prvi vrsti stare naše naročnike/ da naj nam čirn-čimpreje vpošljejo naročnino, ki jo je pri vsakem listu naprej plačati. Prosimo pa tudi vse prijatelje, da nam naj z neumorno agitacijo pridobivajo vedno novih somišljenikov in odjemalcev. „Štajerc" ostal bode vedno zvest svojemu naprednemu, štajersko-koroskemu, avstrijskemu mišljenju! Pouk o konzerviranju sadja brez sladkorja v gospodinjstvu. Spisal Heinrich Pfeifier, profesor na višji šoli za vinarstvo in sadjarstvo v Klosterneuburgu. V vsakem gospodinjstvu se da s priproslimi sredstvi. ki so na razpolago, napraviti iz sadja tudi brez sladkorja trajno blago. To se doseže, ako se sadje posuši, ako >e mu odtegne voda, ako se razgreje (sterilizira) in neprodušno zapre ter potem pravilno shrani. Vsled obstoječega pomanjkanja sladkorja in dragocenosti sadnih plodov, naj se opustijo vsi negotovi uporabni načini, kakor tudi oni načini, pri katerih se potrebuje mnogo sladkorja, kakor napravljanje vina iz jagodičevja, ovočne žolice, posladkorjenih sadnih sokov in sirupa ter tudi parjenega sadja. Naj se' da prednost onim načinom, pri katerih se rabi le malo ali nič sladkorja in katerih pripravljanje je priprosto, kakor sušenju, vkuhanju za sok in marmelade ter nesladkorjenim sadnim sokom. Večina sadja bi se morala vsekakor posušiti in predelati v soke in marmelade. Sladkorni dodatek k sadnim konzervam služi v glavnem, da se zboljša njih okus, ker bi sicer nekatero vkuhano sadje imelo omleden okus; za vzdržanje (konzerviranje) pa sladkor ni neobhodno potreben. Zato se mora za okusno zboljšanje sadnih konzerv potrebni sladkor dodati tudi šele malo časa pred rabo. To je pri sedanjem pomanjkanju sladkorja velika prednost, ker se pri vsakem gospodinjstvu lahko prihrani mala množina sladkorja, ki je pii vsakem obedu potrebna za sadno konzervo. Priporoča se, da se doda sladkor nekaj ur pred rabo. ker se dodani pesni sladkor potom sadnih kislin spremeni v sadni sladkor, s čemur dobe posladkorjene sadne konzerve ne le boljši okus. temveč so tudi lažje prebavljive. Naj se ne pusti ničesar neporabljenega, porabi naj se tudi odpadlo sadje in divje jagode, bezgove jagode, borovnice, maline, robidnice, murbe itd. Ni potrebno, da se za napravo marmelad in sokov rabi vedno ena vrsta sadja, temveč naj se meša posebno kislo z zelo sladkimi in naredi takozvana mešana marmelada in sok. Naj se ne žabi, da se lahko za povečanje množine prav dobro uporabi korenje, bučna mehčina in sladkorna pes; od teh se more dodati pri bolj sladkem sadju do ene tretjine, pri bolj kislem do polovice. Pri tem se prihrani tudi sladkorja, ker sta posebno korenje in sladkorna pesa že sami na sebi precej sladki. Vsa ta povečalna sredstva se sperejo, očistijo, sladkorna (pesa se oJupi, zrele na kose, posebej mehko spari pretlačijo (pasirajo) in dodajo sadju in potem skttpj vkuhajo. Naj se pri sedanjih razmerah nihče ne vstraši. i| poseže tudi po kemičnih sredstvih za konzerviranje, da se mu ne pokvari za lastno rabo pridelano sadje. T«J se more zgoditi, bodisi ker se gre za hitro predelavi večjih množin sadja, ali ker primanjkuje gumijevibl obročkov za neprodušni zatvor, takozvanih patentnih I steklenic, ali vate za brezkalno prevezavanje navadnih] steklenic za vkuhanje in ne v najmanjši meri, ker j vsi ti predmeti, vštevši pergamentni papir, vrvica za vel zanje in konečno tudi kurivo za dosti drago vkuhanjel dobe le težko in so zelo dragi. Zelo priporočljivo sredstvo za konzerviranje benzoe-kisli natron (natrium benzoleum, natriumbenzosi 1 gram na 1 kg sadnega mesa ali na 1 liter sadneg soka zadošča, da se vzdržita. Pri tem se te množine i sme meriti z očesom ali z žlico, temveč se mora nij trium tehtati, ker bi premalo škodovalo stvari, previ pa zdravju. Benzoe-kisli natron naj se pridene sadni* konzervam in dobro premeša šele po kuhanju, ker I s kuhanjem zgubil nekaj svojega vzdržujočega uplivi Gospodine, ki so navajene, da svoje napolnjene stekT nice pokrijejo s papirjem, namočenim v špiritu, r:~. ali salicilni kislini, lahko tudi zato porabijo benzoe-k" natronovo raztopino. Pri rabi saharina, nadomestilni sladki snovi sladkor, proli katerega rabi ni iz zdravstvenih oziK nikakih pomislekov, naj se upošteva, da se izdeluje i različnih sladkostnih močeh (450-, 350- in 110-kratn" Množina, ki naj se doda, se mora torej ravnati po ok Naj se da rajši manj nego več, kajti sladčina se lal doda tudi pozneje, dočim vzbuja prevelika sladkost i prijetno praskajoč ali celo grenek okus. Tudi glede! harina je bolje, da se doda šele po kuhanju ali mal pred rabo. Kot eno najpriprostejših in najcenejših nov konzerviranja zasluži sušenje sadja večjo \ zornost nego dosedaj. Iz dobro posušenega in prav* pripravljenega sadja se napravljajo tako dobra kakor iz svežega. Zato ni potreba drugih naprav, praktičen in cen ognjiščni sušilnik, kakoršen se nahaja v vsaki večji trgovini s kuhinjsko posodo. Vsi sadje se lahko suši, biti mora le mesnato in zrelo. več sočnato in nezrelo sadje da žilav, neokusen in cel lep pridelek. Tudi pegasto, črvivo in nagnito sadje jj zato. Največ se suše jabolka, hruške in češplje. (Konec prihodnjič). Ogled kobil za ptujski okrajj C. k. družba za deželno konjerejo Štajerskem priredila je ob priliki ogleda bil premiiranje, ki se je prav izbomo obnesloj Za premiiranje so bile določene sledeče nil grade: deželna 200 K, okrajna 600 K, S sr&j bmih medalj in ena medalja viteza pl. Haupt za najboljšo kobilo. Nadalje sledeče zasebnq nagrade: v. Pongratz 60, grof Herberstein R. Lippit 50, Irnia Klammer 50, Jos. 0: 50, v. Hellin 50, Konrad Fiirst 20, M linsehegg 20, K. Hintze 10, M. Leskoschi 10, občina Breg pri Ptuju 30, občina Lam vas 20, občina Ternovec Sela 20. občina V reja 20, občina Sv. Lovrenc d. p. 10 kron.] Pri premiiranju so bili navzoči m. dij sledeči gg.: v. Pongratz, v. Hellin, Jos. FiirsJ Kurzidim, Zavadilik, oberstlajtnant v. Pfeifaj vladni svetnik Eduard Januschke, ritmojsta| Stransky v. Heilkron. Razveseljiva vest tiči v tem, da je Njej] Veličanstvo naš cesar Kari L, ki je že prestolonaslednik imel protektorat nad rejsko družbo, tudi zdaj kot cesar to viteljstvo obdržal. Pri premiiranju je gospod vladini svetnik Januschke navdušenj nagovor na konjerejce; končal je s „hoch"j klici na cesarja. Premiiranje samo je imelo sledeči uspeti ki je zaznamovan v kronah: Bračič Jožef, Janžova ves (1. med.) 11(1 s. med., Letnik Mat., Ternovec 50, s. med] Pernat Anton, Sp. Jablink 45, Žunkovič Mat) Zakovce 45, Prosenjak Joh., Spuhlje 30j Schampa Jak., Juvance 30, Pernat Antoni Sp. Jablink 20, Mlaker S., Zakovce 20, Herd Jos., Bratislavce 20, Sirofnik Joh.,Makovce2H Valenko Martin, Mošgance 20, Trunk Mart^ Formin 20, Klaneček Blaž, Hajdina 20, Schei gula Joh., Klapovce 20. Mlade kobile: Pernat Ant., Sp. Jablink 60, s. med., Nedelko Joh. Ternovec-gora 50, s. med., Koletnik Joh., Malij Varnica 35, Bezjak Franc, Mošgance 35, Bezjak Alois, Jiršovce 30, Schescherko Jos< 20, Kelenc Jos., Formin 20. 2-letne mlad« kobile: Herga Jos., Blatislavce 60, s. med, Vrabel Jos., Sp. Velovlek 40, s. med., Sche-J gula Joh., Klapovce 35, Pichler Anton, Si Velovlek 35, Merkusch Ant., Zg. Pristova • _ 6 — To lavo j svih inih inili - se ve-anie ! : nt na-■vet | nim r bij liva. kle-nnu i slo I JSU. hko ne->a-lalo ačl-po-ilno Jiia, .kor lies a ko tone-: ni na sodo. aa-re-lpt me 50, sh, [eincifi Franc, Malavas 20, Tschusch Val., Mva 20, Sagadin Joh., Mala Varnica 20, qak Franc, Mošgance 20. 1-letne mlade Korošec Franc, Sabofce 50, s. med., ^errak Joh., Spuhlje 40, s. med., Bezjak tac, Mošgance 35, Kuhar Juri, Verstje 35, i Valentin, Dornava 30, Pukšič Marija, jttkce 30, Kostanjovec Joh., Nova vas 20, rljaschitsch And., Slovenjevas 20, Merkusch [nton, Zgor. Pristova 20. ! Tako je končalo letošnjo pregledovanje ibil s prav zadovoljivim uspehom. Izpred sodišča. Judovski navijalec cen. [Dunaj, 11. julija. Pred sodiščem se je zagovarjati talmundski študent (to je penič, ki hoče judovski duhovnik postati) Spitz. Obdolžen je bil, da je neki tr- |rki z mešanim blagom ponudil, da ji od- ipi vso njeno zalogo Franckove kave (okoli ilogramov) ter da ji plača namesto tržne 1-60 K za kilogram 2-40 K. Sodišče ob- fiilo je brihtnega mladega Juda na e n [esec strogega zapora. Nepošteni vojaški zdravnik. Dunaj, 13. julija. Dunajsko deželno-ibeno sodišče obsodilo je včeraj črnovoj-iga asistenčnega zdravnika dra. Rafaela Sntura zaradi poskušene zapeljave k rabi uradne sile na eno leto težke ječe, ibo doktorskega naslova in oficirskega Dr. Wentura je predstojnika oddelka konatatiranje garnizijske bolnišnice št. 2 Dunaju, profesorja dr. B r a u n a, ki je bil lotako obtožen, nagovoril, da naj sedmim jnfanteristom proti plačilu 30 do 50 kron fcbefund" napravi. Ti infanteristi so bili tferaj istotako na 5 do 6 mesecev težke we obsojeni. Morilec in dezerter. i Budimpešta, 13. julija. Armadna di-lizijska sodnija obsodila je vojaka inf. reg. Sev. 32 Pavla E b e r 1 i n g, ki je svojo go-umoril in izropal, zaradi roparskega Bmora, tatvine, poneverbe in dezertiranja na 121 e t (!) poojstrene ječe. Bazno. Odlikovanje. Njeg. Veličanstvo naš cesar jeg. okrajnemu tajniku v p. Jožefu P o s c h u n ti cenzuri v Ptuju v priznanje izbornega Bbovanja v vojni zlati zaslužni križec s Krono na traku hrabrostne medalje podelil. ptitamo! Vransko. C. kr. finančno deželno ravnateljstvo nam poroča, da preide s 30. septembrom 1917 uradovanje c. kr. davčnega in »dno-depozitnega urada na Vranskem provi-larično na c. kr. davčni urad v Celju in da k od tega časa naprej morajo vse vloge, katere s-3 tičejo uradovanja c. kr. davčnega urada na Vranskem poslati na naslov c. kr. davčnega urada v Celje. Mladi junaki. Piše se nam iz bojišča: V jrosto volj nem strelskem bataljonu IV, so med dragim moštvom posebno sledeči podčastniki (r starosti 18—20 let) odlikovani in sicer: Mdvebel O s c h 1 a g Ferdinand, z srebrno Irabrostno medaljo I. razr. in železnim križam s krono na traku hrabrostne medalje, Mdvebel O g o r e 1 e c Mirko, z srebrno hrabrost-medaljo II. razr., bronasto hrabrostno me-o in z železnim zaslužnim križcem s krona traku hrabrostne medalje, feldvebel i r e t z Ferdinand z srebrno hrabrostno me-|0 II. razr., bron. medaljo in z železnim lužaim križcem s krono na traku hrabrost-medalje, feldvebel O s e b i g Anton z sre-inio hrabrostno medaljo II. razr., bronasto :abrcstno medaljo in z železnim zaslužnim em s krono na traku hrabrostne medalje, [dvebel P u t a n Viljem z srebrno hrabrost-medaljo I. razr. in bron. hrabrostno mejo, felvebel Domittner Leopold z srebrno hrabrostno medaljo II. razr. in z želez- nim zaslužnim križcem na traku hrabrostne medalje, feldvebel M e n z e 1 Franc z srebrno hrabrostno medaljo I. razr. in z železnim križcem na traku hrabrostne medalje, feldvebel W e r n i g Julij in feldvebel S c h o 111, oba z železnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne medalje, feldvebel Fun k Rudolf z srebrno hrabrostno medaljo 1. in II. razir., računski podčastniki Ruffenacht Kristijan, Swat v Kari, K o g 1 e r Wolfgang in Iwanuscha Stefan z bronasto hrabr. medaljo in železnim zaslužnim križcem na traku hrabr. medalje. Vojna poroka. V ptujski mestni farni cerkvi bil je g. učitelj Konstantin Ki em el-m o s e r, c. k. četini poveljnik v IV. bataljonu prostovoljnih strelcev, z gospico Emilijo M e 1 z e r, hčerko kompanijskega poveljnika g. Alojza Melzerja, poročen. Poroko je izvršil g. vojni kurat B o g o v i č. Priči sta bila g. c. k. oficijal Hinko B r i 11 i in g. Danijel Schonlaub. Ženin, oče neveste in kurat so prišli naravnost iz fronte, kjer so se v zadnjih bojih odlikovali, čestitamo mlademu paru prav prisrčno! Iz bojišča se nam piše od c. kr. strelskega reg. . . . Živim z nekaterimi tovariši raznih jezikov na visokih sneženikih. Od poletja ne počutimo nič dosti. Tukaj je malodane celo leto zima. Snežiti začne meseca avgusta in neha meseca junija drugega leta. Letošnjo leto smo bili prav posebno obdarjeni s snegom in letnim dežjem, ki sta zahtevala obilo žrtev. Kjer ne more živeti nobena žival, kjer v mirnem času ne najdemo človeka, tam se nahajamo sedaj mi, da branimo domovino proti izdajalskemu polentarju. Da pa nam ni dolgočasno, pride k nam naš ptujski „Štajerc". Prinese nam mnogo novic, krepčila in tolažbo za dušo in srce. Pred nekaj dnevi nas je sovražnik močno obstreljeval s vsakovrstnimi kalibri, ali njegova vroča kri se mu je hitro ohladila. Pa ohladili smo mu jo mi. Poučile so ga že pač premnoge izkušnje, da je proti avstrijskemu orlu vsak napad zastonj! Zato rajši premišljuje one zlate čase, ko je še hodil po naših krajih, brusil britve in škarje ter popravljal stare dežnike. Včasih nam pošlje od katere strani kakšen plesniv šrapnel ali prhko granato, ki se razpoči brez vse škode. Spremite srčne pozdrave, mladi in stari, posebno pa dekleta, od fantov iz Sv. Vida niže Ptuja: Johan Mihelač, Martin Žižek, Johan Fridauer, Franc Bračič, Albin Zupančič in Anton Šimenko. Nahajamo se vsi v visokih tirolskih skalah. Z Bogom! Pod težkim sumom. V G r a d c u so zaprli žitnega komisarja Leopolda Neufeld, ki stoji na sumu, da je ob priliki neke žitne rekvizicije v bližini Ljutomera izvršil nad nekim dekletom nravnostni zločin. Oddali so ga mariborski okrožni sodniji. Zastrupiti se je hotela z lisolom vMari-b o r u soproga rezervista gospa Mici H o f e r. Prepeljali so jo v bolnišnico. 50 let apotekar. Gospod mag. pharm. Ignac Behrbalk v Ptuju praznuje danes — dne 19. julija — 50-letnico svojega poklica. Splošno znani ta lekarnar je sicer že 72 let star, ali vkljub dolgoletni bolezni še čil in vesel. Čestitamo mu prav prisrčno k njegovemu nenavadnemu jubileju! Toča. Iz Slivnice se poroča: V pokrajini okoli Slivnice divjala je dne 8. t. m. nevihta s točo, ki je na nekaterih krajih kulture skoraj popolnoma uničila. Vjeti Cigani. Iz Šoštanja se poroča: Pred par dnevi posrečilo se je orožnikom, zasačiti v Savinjski dolini zloglasno cigansko tolpo Gartner v nekem gozdu pri Bra-slovčah. Tolpa si je kuhala ravno kokoši, ki jih je prejšno noč v Brezeki pokradla. Pri aretiranih ciganih se je našlo vrednostne stvari in jedila za več sto kron. Sedem sinov v vojni imata zakonska Z a ngl v Klein-St. Paulu na Koroškem. Johan bil je v Srbiji in Albaniji in se nahaja zdaj v Mariboru; Adam udeležil se je bojev v Galiciji in Karpatih in služi zdaj kot vojni orožnik v Beljaku; Jakob je bil v galiških bojih, zdaj pa se nahaja na tirolski fronti; Tomaž stoji na koroški fronti; Alojz bil je v Karpatih in Rumuniji; Friderik je vjet na Ruskem; Peter je bil pa na italijanski fronti in se nahaja zdaj vsled bolezni na dopustu. Smrtna nezgoda. V St. Leonhardu i. L. udaril je splašeni konj posestnika Matijo K i e n z l s kopitom na sence. Nesrečnež je bil takoj mrtev. „Taki SO Korošci VSi" . . . Smrt za domovino pretrpel je dne 13. maja Valentin Rei-chenhauser od koroškega pogorskega strelskega regimenta. Njegova mati dobila je zdaj od kompanijskega poveljnika sledeče pismo: „V zvestem izpolnjevanju svoje službe pretrpel je Vaš hrabri sin junaško smrt. Bil je junak. Odlikovan bode tudi visoko. T a-ki so Korošci vsi! Jaz sem Čeh, sem že mnogo v tej vojni videl, ali pred tem junaštvom nagnem brez besede svojo glavo. Vaš udani.......oberlajtnant". — v Pač lepa čast za Korošce, izgovorjena od Čeha! Predrago repno seme. Naš list se je gotovo vedno zavzemal za kmetske interese in vedno smo nastopali tudi proti onim, ki so delali kmeta krivega glede splošne draginje. V zadnjem času smo pa opazili, da posamezniki v resnici gotove pridelke čezmerno visoko prodajajo. Tako n. p. se opazuje zdaj na spod-nještajerskih trgih, da se prodaja repino seme po 40 do 50 kron za en „pint". Vsak poštenjak nam mora priznati, da je ta cena pač tako gorostasno pretirana, da vsebuje že navadno oderuštvo, proti kateremu bi biio treba odločno nastopiti. Vsaka stvar mora imeti svoje meje. Prosili bi tedaj prodajalce repnega semena na naših trgih, da naj postanejo vsaj malo zmernejši! Odpadlo sadje vsake vrste, ki se ga zdaj v sadonosnikih mnogo najde, naj se ne meče proč, marveč naj se vporablja. V današnji številki „Štajerca" smo pričeli objavljati daljši strokovnjaški članek glede vporabljanja sadja in zlasti vkuhanja sadnih marmelad. Za take sadne marmelade je ravno nezrelo, odpadlo sadje prav izborno. Po zimi in pozneje nam bodejo marmelade prav dobro služile, zlasti ako bode vojna še dolgo trajala. Morilec zadnjega Obrenoviča ustreljen. Poročali smo pred kratkim, da je bilo v S a 1 o-n i k u nekaj srbskih oficirjev vsled zarote proti srbskemu kralju prekosodno ustreljenih. Med njimi nahajal se je tudi neki oberst Dimitrij evič. To je tisti Dimitrijevič, ki je svoj Čas prvi strel na kralja Aleksandra oddal. Tudi pozneje ostal je ta Dimitrijevič vodja srbskih kraljemorilcev. Grozni učinek Strele. Iz Sarajevese poroča: 16-letna hčerka kmeta J u r o š a pa-sila je na gori Trebevič iz 44 ovac obstoječo čredo svojega očeta. Prod ljuto nevihto pobegnila je deklina pod neko smreko. Greda je ostala v njeni neposredni bližini. Nakrat je udarila strela v drevo in usmrtila deklino ter vse ovce. Živa je ostala le neka mlada ovca, ki so jo našli nepoškodovano pred mrličem nesrečnega dekleta. Vlak zgorel. Iz Budimpešte se poroča od K.-B. z dne 12. t. m.: Danes ob 1. uri ponoči zadel je na tukaj snem ranžirskem kolodvoru neki ranžirski vlak v drugi, iz 75 s petrolejem in bencinom naloženih vagonov obstoječi vlak. Vsled sunka se je po ljuti eksploziji bencin vnel. Plamena so udarila tudi na v bližini se nahajahočo kovinsko fa-briko. Proti jutru se je posrečilo požar omejiti. Pogorelo je okoli 20 petrolejskih in 40 bencinskih vagonov. Človeških življenj ni postalo žrtev. Škoda znaša okoli 460.000 kron. Veliki osebni parnik zgorel. K. B. Rangoon, 12. julija. (Reuter.) Ladja ,,Chilka" od British-India-Linie je zgorela. Na krovu te (angleške) ladje se je nahajalo 15 Evropejcev in 1600 do 1700 drugih potnikov. Drugih posameznosti ni še; ali govori se, daje mnogo ljudi svoje življenje izgubilo. Morilski tovariši. VNirhatoru na Ogrskem internirani so se za beg zgovorili. Oddali so svoj denar, okoli 10.000 kron, srbskemu internirancu Johanu Milic in ruske- mu interniranem M i h a j 1 o v i č u. Ta dva pa sta z denarjem pobegnila. Na nekem samotnem kraju napadel je Rus nakrat Srba, ga ubil s sekiro in oropal. Šele po daljšem zasledovanju se je morilca v Debreczinu našlo in zaprlo. Poljedelske črnovojne oprostitve. Pri poljedelskem ministerstvu traja še vedno naval poljedelskih oprostilnih prošenj. Po naročilu vlade se občinstvo še enkrat opozarja, da so prošnje za črnovojno oprostitev za žetev čisto brez pomena, ker jih prizadeta mini-sterstva radi ogromnega števila na noben način ne morejo pravočasno presoditi in o njih odločiti. To velja seveda tudi za tiste, ki morda že dolgo čakajo na rešitev take svoje prošnje. Ljudje, naj so že vložili tako prošnjo, ali jo pa še mislijo, naj rajše prosijo za ž e t-ven dopust in v prošnji povedo, koliko ga rabijo. Prošnje za dopust je pošiljati po pošti na poveljstvo tistega vojaškega oddelka, kjer dotičnik služi. Popreje jih je dati glede resničnosti po županstvu uradno potrditi. Vojaški oddelki so dobili ukaz, naj take prošnje kolikor je mogoče uslišijo. Hrana in delavni čas vojnih vjetnlkov pri poljedelskih obratih. C. kr. urad za ljudsko prehrano dobiva pritožbe, češ, da se vojnim vjet-nikom, zaposlenim pri poljedelstvu, glede hrane bolje godi kakor drugim navadnim delavcem. Tudi delajo prvi samo do šestih, domači delavci pa do trdne noči. Tozadevne določbe, katerih se je držati pod vsakim pogojem in katerih prestopke je ostro kaznovati, se glase: 1. Prehrana vojnih v jetnikov pri poljedelskih obratih: Delavske oddelke, zaposlene pri poljedelstvu, torej vjetnike in delavno moštvo, je v vsakem oziru prehranjevati tako kakor domače poljedelske delavce; vsekakor mora biti ta hrana zadostna in zdrava. Vojnim vjetnikom se ne sme dajati večjih porcij kakor domačim delavcem. Pri tem pa je samo ob sebi umevno, da so domači delavci zadostno prehranjevanj. 2. Delavni čas vojnih v jetnikov pri poljedelskih obratih. Redoma velja delavni čas za vojne vjetnike v poljedel. in gozdar, kakor za navadne delavce. Drugi zajutrk je primeren le tedaj, če se je delo začelo pred 6. uro zjutraj; povečerek pa takrat, če se dela preko 6. ure zvečer. Ob nedeljah je delo dovoljeno samo za spravljanje žetve, neodložljiva poljska dela ter izkladanje tovorov, toda samo tedaj, če je to neizogibno potrebno. Vojnim vjetnikom mohamedanske vere naj je petek prost dan, kakor za kristjane nedelja; potem pa morajo delati ob nedeljah. Pot na delo in z dela je všteti med delavni čas. 0 plačilu za mlenje žita v kmetskih mlinih je izišla vladna naredba: Za kmetske mline, to je za mline, ki za plačilo meljejo od žitnih pridelovalcev prineseno lastno žito, se določa plačilo za mlenje za meterski stot tako: za mlenje pšenice, rži, ječmena, ajde, koruze, prosa, ovsa in mešanega žita 5 K; za izdelavo ješprenja 8 K; za izdelavo kaše 4 K 50 v.; za drobljenje ovsa in koruze ter za mlenje zadnjega žita za krmo 3 K. Mlinarjevo plačilo se mora dajati brez izjeme samo v denarju ; mlinarja plačevati z merico, to je z žitom, moko ali z otrobmi, je prepovedano. Izmleti se mora: a) pšenica na najmanj 90% enotne moke in največ 7% otrobov (štete kali in druge odpadke), pri zaprašenju največ 3%; b) rž na najmanj 90% enotne moke in največ 7% otrobov (vštete kali in druge odpadke), pri zaprašenju največ 3%. Da se izmletje pravilno vrši, je odgovoren voditelj mlinskega podjetja. Prestopki tega ukaza se kaznujejo. Sovražni pristan v plamenih. K.-B. D r o u t-heim, 17. julija. Včeraj ponoči je v tukaj-šnem angleško-ruskem transitnem skladišču izbruhnil ogenj, ki se je hitro razširil in je vpepelil tudi eolninsko poslopje. Škoda znaša več milijonov kron. Zakaj je bila Bukovina izgubljena? „Prager Tagblatt" imel je v parlamentnem poročilu sledečo vest: „Poslanec Grigorovici naznanil je m. dr., da so zamogli Rusi v Bukovino le zaradi tega vdreti, ker so tam stoječe hon-vedske čete deloma orožje odložile, deloma se pasivno zadržale, to pa z vtemeljitvijo, da se nočejo za tujo zemljo boriti. Kot pričo za to trditev, ki je povzročila seveda veliko presenečenje, imenoval je obersta Fi-schorja". — Radovedni smo, če bode oblast to zadovo v državni zbornici pojasnila. Bivši car. V Kopenhagenu so razširjene vesti o zopetnem begu bivšega rusKega carja, ki je baje s pomočjo njemu udanih oficirjev v automobilu pobegnil. Nahaja in skriva se zdaj na Finskem. (Vest še ni uradno potrjena). Judovska država v Palestini. Amerikanski predsednik Wilson je baje za študije palestinskega problema uresničil posebno komisijo, ki namerava neodvisno judovsko državo uresničiti. — Ta ideja nam je jako simpatična. V prvi vrsti bi bilo treba, da bi se naše judovske vojne liferante in krvosese tja odposlalo. Ljudstvo bi pri slovesu reklo: Jehovah jih blagoslovi, samo da smo se jih mi rešili . . . Popačena milost. Mladi naš cesar imel je izredno milost, da je na naravnost velikodušni način ogromnemu številu veleizdajalcev in drugih političnih zločincev kazen odpustil in jim celo vse državljanske pravice nazaj podelil. Taka velikodušnost v državah naših soviažnikov ni mogoča. Angleška vlada je n. p. pustila hladnokrvno idealnega voditelja Ircev obesiti, čeprav razmeroma niti polovice tega ni storil, kakor nekateri zdaj pomiloščeni avstrijski veleizdajalci, ki imajo tisoče življenj najhrabrejših naših vojakov na vesti. Žal da milost našega mladega cesarja ni padla na plodovita tla. Gotovo časopisje, ki je pred vojno praznovalo bratovske orgije s Srbi in Rusi, dela zdaj tako, kakor da bi bila s cesarjevo odločbo razsodba razveljavljena. To je vsekakor napačno in krivično, da ne rečemo lažnjivo. NaSi veleizdajalci so bili pred sodiščem obsojeni in cesar jim je zdaj le kazen odpustil. Upalo seje, da bodo ti pomiloščeni ljudje in njih strankarski pristaši to izprevideli, — ali nasprotno skuša gotovo časopisje zdaj zamorci prati ter navadne m-leizdajalce v nedolžna jagnjeta spremeniti. To je po našem mnenju blasfemija, sramo-tenje cesarjeve milosti. Koroški poslanec Gra-fenauer na primer, ki je v času vojne hvalil nam sovražno Rusijo, ki je poštenim koroškim dekletam priporočal, da naj se vlačijo z ruskimi vojnimi vjetniki, — ta Grafenauer naj bode zdaj nekaka nedolžna žrtev avstrijske justice in ne manjka dosti, da bi vseslovansko časopisje zahtevalo zanj zlato medaljo. Dr. Kramar, katerega agitacija je tisočem naših vojakov življenje vzela, postal je nakrat češki in slovanski „mučenik", čeprav je bil na smrt obsojen. Take zvijače so, kakor rečeno, pravo sramotenje velikodušne milosti našega cesarja. Take zvijače so pa tudi nekako podpihovanje, da naj se i zanaprej Kramarjeve in Grafen-auerjeve nazore razširja. In zato postaja pisava izvestneja panslavističnega časopisja nevarna ter Avstriji škodljiva. Slovensko ljudstvo z obsojenimi in pomiloščenimi veleizdajalci nima in noče imeti ničesar skupnega. Kajti slovensko ljudsto je v srcu avstrijsko, cesarju in domovini vdano! Zadnji telegrami. Nadaljni uspehi v Galiciji. Avstrijsko uradno poročilo o^ srede. K.-B. Dunaj, 18. julija. Uradno se nes razglaša. Južno od K a 1 u s z a razširile so hrvat« armadne čete in aavarski bataljoni v nap svoj p red včeraj n eni priborjeiJ uspeh z zavzetjem neke visočine pri Noj c i. Vzhodno od K a 1 u s z a se je izčišč levega brega L o m n i c e dokončalo. Šef generalštaba.] Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 18. julija (W.-B.) Iz | likega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prest lonaslednika Ruprechta. Artiljerijski I v Flandriji močnejši. Med H o 11 e b ek in Wanetonom so bili angleški poizv valni sunki v bližinskem boju odbiti. Pri! stopu teme napadli so Angleži severno A r r a s - C a m b r a i; bili so nazaj vrž^ Danes zjutraj bil je en angleški bataljon ( Fresnoyu z ognjem prepoden. — Arm^ nemškega prestolonaslednika. Na le bregu M a ase se je čez dan borilo. Poj urnem najmočnejšem učinku napadli so cozi v 5 kilometrov širokosti od gozda A vi court pa do zapadno od Toter Mani V južno-vzhodnem kotu gozda M a 1 a u c or in na obeh straneh ceste Malaucour) E s n e s vdrli so po ljutem boju v od pred kratkim zavzete jarke; v ostalem so] nazaj vrženi. Zvečer je skušal sovra novim navalom svoj dobiček razširiti. pad se je z velikimi izgubami brez us razbil. Vzhodno bojišče. Fronta pr Leopolda. Povišano bojevno delova vladalo je pri Rig i ter južno od D linij burga in Smorgona. V vzhodni Galicj bil je ogenj pri B r z e z a n y močan. V pn njem ozemlju K ar p at vzele SO v skupit napadu bavarske in hrvatske čete od Rusi ljuto branjene visočine vzhodno od Nowice in a zavrnile v doseženih postojankah ruske prd napade. Tudi na drugih krajih črte Lob nice bili so Rusi v krajevnih bojih potisnjeni. — Na fronti nadvojvode J o ž efj in Mackensena polagoma oživljenje I njenega delovanja zlasti na obeh stra doline Sušita in ob Putni ter Serefl Prvi generalkvartiruiojsj Ludendorff. Podmorski čolni prinesli bodejo mir. W.-B. B e.r 1 i n, 18. julija. Kakor čuje izrazil je pri pogovorih, ki so se vršili nemškim najvišjim armadnim vodstvom] članom državnega zbora, generali. Ludej dorff m. dr. sledeče: Pri najvišjemu; nemu vodstvu je bila za vodstvo vojne s [ morskimi čolni najprve želja merodajna, deti sovražno vojno gospodarstvo, zlasti Iz vojne. Prinašamo sliko, ki nam kaže nemškega najznamenitejšega vojskovodje gene-ralfeldmaršala v. H i n d e n-burga, ko gre ravno na obisk generala artiljerije v. G allwitza. Zahtevajte povsod V »Štajerca" if*''hkt ■ •■«<»[ ■PsIdirATSchail von Hindsnburg zum Besuch bei Seneral tUrti. vor Gajlwiti. 7 — da- ske adu ni w i- ke dona- :ste pri ida em tri- an-.' o-i n. rt rt-ias| oili | i z na-jha ics nje i a-siji edem sov so ) tiro- .eh u. ter municije. Zapadne armade doživele podmorskih čolnov znatno razbre- ije. Sovražno izdelovanje municije je no. Podmorski čolni so to nalogo iz- ' Skupno delovanje mornarice z armado torej kot vzorno, primerno ogromnim »meram svetovne vojne, v kateri stojimo |iobe:na nogama. Najvišje armadno vodstvo kuje od vojne podmorskih čolnov nada- da zadene vojno zmožnost Anglije vsled imjkanja tovornega prostora na svetovnem irju in iz tega sledeče posledice. Izpolnitev te druge želje bode prišla in z njo Hjub Ameriki konec svetovne Tj ne ter tudi od najvišjega armadnega stva zaželjeni m i r. ojni otrok _lestilo mila iz finega Kaolina. Čisti iz- 10. Aroinatičen. Poštna kišta 36 kosov _60 franko povzetje. Za trgovce, krošnjarje, pskovake sejmov dobro idoče blago. Franc Klinger, Komotau, Češko- 327 M : 375 C, 447 Volt. Soba K 1-— do K 4-—, kopelj K 1-— do K 2- —, penzija vštevši kruha E 10-—. Železniška postaja „Sutin- ske toplice", pošta Mače. 3w Pridni zidarji in pomožni !■■■■■■■■■■■■■■ Ledieni fant a star, vojaščine prost, 2000 K premo-taja, želim se ženiti na posestvo; vdova 'idi ni izključena. — Več pove Upravništvo tega lista. 328 delavci m Kupci na kupčijo! Lepo 10, ed >d-;a-Je- posestvo na prodaj, K meri okoli 10 oralov zemlje; lepi gozd, ki »lahko takoj dobi iz njega par tisoč kron, idonosnik in lepe njive in travnik. Cena je 12.000 kron. Kdor želi kupiti, se naj toro oglasi pri Alojzu Tomažič, Stanovsko pri Polčanah. 326 , se pri novi zgradbi letalne vojašnice na le-1 tališču v Celvvcu takoj sprejmejo. Plača za | uro za zidarje do K 1-30, za pomožne de-• lavce K —-So. Dobi se oskrbo in stanovanje. ! Sprejem se zgodi naravnost pri zgradbi ali : pa po Baukanzlei Alkier, Graz, Jakominiplatz Nr. 14. 320 Majerski in viničarski ljudje 312 se sprejmejo v hotelu ,,Stadt Wien", Maribor. Dostojna viničarska družina 271 Kupim po najvišji f*ni stare, dobro ; ohranjene 273 liri iz konopnine. enjene ponudbe A. Kalan. Škofjaloka, Trata. Franz Schonlieb Gewehr fabrikant und Besitzer, Ferlach, Karnten. 294 „A.sanol"§ p presenetljiv uspeh pri po-^HHtfr žoharjev (zakon, vama) šiirkov, mnivelj ild. 1 mojček stane 1 krono. 5t Valentinov redilni prašek za prašiče" ■ edino uspešen pri prebavi ■M, zaraditega izredno redi «so in tolščo. 1 zavoj stane Strono. Naroča se pri Josip lerdijs, Ljubljana, Zeljar-polica 18. Po posti se po-lilja najmanj 6 zavojčkov. Dir-'ktni nakupni vir za roo derne lovs*e puške Reparalure prenaredbe, atrokovnjaško, »lasti nove cevi z nedoseženo sigurnostjo strela in nova kopita najcemje. 294 llustrovani cenik brez stroškov. z dobrimi spričevali, lastno živino, 3 do 4 delavnimi osebami, dobi lepo in dobro ter trajno službo za obdelovanje 3'/s orala velikega vinograda. Pogoj je znanje nekaj nemščine. Nastop službe 1. novembra 1917. Vprašanja na Matth. Krainer, Villa Amelie, Črešnje-vec (Kerschbach) pri Radgoni. Najlepši kinč ženske so krasna velika trdna prša. Ženske, ki se v tem oziru ne čutijo popolne, naj pišejo zaupljivo na Ida Krause, ki podeli popolnoma brezplačno na podlagi svoje priznane metode diskr. nasvet za dosego idealnih polnih oblik. Ida Krause, PreBburg (Ogrsko), Schanz-straBe 2, Abt. 109. 275 Loterijske številke. Gradec, 18. julija 1917: 16, 70, 22, 78, S7. Trst, 11. julija 1917: 56, 17, 13, 46, 10. Želim kupiti 321 posestvo-^ v okolici Ptuja v Grajeni, Krčovini ali Sv. Martinu ali Mariboru. Veličina 15 do 16 joh s hramom in kaj h temu spada. Kdor želi oddati, naj pove upravništvu tega lista. s 4 delavskimi močmi se sprejme pod jako ugodnimi pogoji. Naslov pove upravništvo tega lista. 324 324 Dobri aparati za briti in lase striči l-a hritiw i/, uebnient teklu K :t*50. 4'—, ;> - , zanjklana K •-'—. 5'—. znamka ,lVrfekta s 6 klin ami K 18 — 20---. rezervne kiinjn 1 lucui K 6*— l-a stvo.i ?.a lase striči K 11'-—, 12 — Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. W» -*4 I 1 % iti 1. an z*»rt*i, t>t