SEDEMDESET LET FIZIČNE GEOGRAFIJE NA LJUBLJANSKI UNIVERZI Darko Radinja* IZVLEČEK UDK 911.2:378.096(1919-1989) Prispevek obravnava razvoj fizične geografije na ljubljanski univerzi. Deli ga na Štiri obdobja po vodilnih strokovnjakih. ABSTRACT UDC 911.2:378.096(1919-1989) SEVENTY YEARS OF PHYSICAL GEOGRAPHY AT THE UNIVERSITY OF LJUBLJANA The article discusses four different periods within the development process of physical geography at the University of Ljubljana. V sedmih desetletjih filozofske fakultete je podobno kot celotna geografija tudi fizična (naravna) doživela marsikatero razvojno spremembo, ki ni bila le formalne, organizacijske narave, temveč tudi vsebinske. Njen položaj se je zato v marsičem spreminjal znotraj geografije pa tudi navzven. Posebno zadnja tri desetletja so bila v tem pogledu izredno dinamična. Sedemdeset let za univerzo sicer ni posebno veliko, več pa pomeni za stroko, kakršna je geografija, še posebej, ko mislimo na pokrajino kot njen osrednji predmet. Ta se je, če se omejimo na slovensko pokrajino, v nekaj desetletjih, takorekoč v dobi ene generacije, spremenila bolj, kakor prej v stoletjih. Podobno se je v tem času prcdru-gačila družba (njena struktura in organizacija) in njen odnos do narave. Ta še nikoli ni bil tako pereč, kakor je danes. Za našo pokrajino velja to morda še bolj, kakor za katero drugo, s tem pa tudi za geografijo kot nacionalno vedo, saj se je funkcioniranje družbe, ki je čedalje bolj dinamični preoblikovalec pokrajine, v tem času močno stopnjevalo. Sedemdesetletnica ni posebno zaokrožena doba (kakor npr. 50-letnica, 75-letnica ali 100-letnica), vseeno pa tudi dekadne obletnice nudijo priložnost, da se jih spomnimo, vsaj bežno pregledamo opravljeno pot, se ob tem zamislimo in se zazremo tudi naprej. Doslej so bile zabeležene tri obletnice univerze, 10-letnica (1929. leta), 30-letnica (1949. leta) in 50-letnica (1969. leta), in ob njih naletimo na nekatere, takrat zapisane geografske misli. Ni pa bila zabeležana 25-letnica, ki je padla v tragična okupacijska leta (1944. leta). Dr., univ.prof.. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12, YU. D. Radin ja -10- Sedemdesct let... Žal se pri vpogledu v dosedanji razvoj ne moremo nasloniti na arhivsko gradivo, ki bi bilo zbrano na enem mestu in ustrezno urejeno. Ker poleg tega na tem mestu tudi ni dovolj časa na voljo, gre v priložnostnem prispevku bolj za osebne poglede, kakor za kaj drugega. To velja zlasti za pregled povojnega razvoja, kjer se zaradi osebne izkušnje vpleta vanj tudi vpogled prizadetega udeleženca, in ne le neprizadetega opazovalca. In ko skušamo osvetliti razvoj fizične geografije, se ni mogoče vselej omejiti samo nanjo. Včasih jo je lažje razumeti v luči celotne geografije. Delitev na fizično in družbeno geografijo je tradicionalna, tako tudi na ljubljanski univerzi, ki jo je spremljala od njenega začetka dalje, toda v drugačnem pomenu pred vojno kakor po njej. Tako sta bili še ob ustanovitvi za geografijo predvideni dve stolici. Oglejmo si najprej, kako se je spreminjal položaj geografije v organizacijskem pogledu in v tem okviru tudi fizične. Če smo natančni, geografija na ljubljanski univerzi pravzaprav letos ne praznuje sedemdesetletnice, manjka ji vsaj leto, če že ne dve. Zaživela je namreč 1920. leta, ko je bil nastavljen prvi profesor geografije, in sicer fizični geograf iz Hrvatske dr. A.Gavazzi, ki pa je z delom začel leto kasneje (1921.). Značilnejše pa je to, da so tedanji geografski inštitut ustanovili (1921) v okviru filozofske fakultete, ki pa je bila drugačna od sedanje, saj je poleg humanističnih obsegala tudi naravoslovne vede. S tega vidika je bistvu geografije tedanji organizacijski položaj ustrezal. Tako je ostalo tudi vseh prvih trideset let, vse do 1949. leta. Takrat so se iz filozofske fakultete izločile nehumanistične vede z geografijo vred ter sc organizirale v novo, prirodoslovno--matematično fakulteto. Že čez nekaj let (1955) sta sc fakulteti ponovno združili, tokrat v prirodoslovno-matematično-filozofsko fakulteto (PMF), a se čez dobro leto (1957) znova ločili, vendar je geografija še naprej ostala na naravoslovni fakulteti. Šele od leta 1961 dalje, kmalu bo že 30 let, je geografija znova v okviru filozofske fakultete, ki pa je zožena na humanistične vede, kar za geografijo ni brez pomena. Saj ji ta položaj že zaradi njenega povezovanja z naravoslovjem in družboslovjem hkrati, veliko manj ustreza, vsekakor manj kakor v prvi polovici njenega obstoja. Med drugim so na sedanji fakulteti "cografske povezave z naravoslovnimi vedami otežkočene, kar pa ne prizadeva le fizične geografije, temveč celotno.* Organizacijski položaj geografije, kakršen je zadnja tri desetletja na ljubljanski univerzi, je v državi edinstven. Edino v Ljubljani je geografija v okviru filozofske fakul- •Takratr.a reorganizacija je sledila aplikativnemu principu: temeljne vede naj bi se tudi organizacijsko povezovale z aplikativnimi, npr. biologija z agronomijo (na BTF). Geografija je imela v načelu tri možnosti: upoštevaje njeno pedagoško aplikacijo ostati bodisi na naravoslovni fakulteti ali preiti na filozofsko, upoštevaje njeno nepedagoško aplikacijo pa preiti na ustrezno tehnično fakulteto in se pridružiti npr. prostorsko-planerski aplikaciji (FAGG). Geografija se je odločila za naravoslovno fakulteto, potisnjena pa je bila na humanistično (filozofsko). D. Radinja -11- Sedemdeset let... tete, povsod drugod je na prirodoslovnih fakultetah, če izvzamemo skopsko univerzo, ki je do nedavna imela po moskovskem vzgledu svojo, geografsko fakulteto. V lastno fakulteto se je pravkar organizirala tudi geografija na beograjski univerzi, ki je bila doslej ves čas na prirodoslovni fakulteti. Tudi drugod po svetu za geografijo ni značilno, da bi jo na univerzah gojili v okviru humanistike. Toda na ljubljanski filozofski fakulteti je geografija omenjeni položaj le napol izkoristila, še največ v družboslovnem pomenu, manj pa v humanističnem. Organizacijski položaj geografije je potemtakem v povojni dobi manj ustrezen, kakor pred njo. Ni pa naključno, da je v drugi polovici petdesetih let geografija prešla najprej v okvir naravoslovne fakultete, po letu 1960 pa v okvir družboslovne oziroma filozofske. K temu niso pripomogle le zunanje okoliščine (povojni sistem neprestanega spreminjanja), temveč tudi notranje, seveda kot odziv zunanjih, tako tudi spremenjeno razmerje med fizično in družbeno geografijo. Z naglim tehnološkim in industrijskim razvojem zahodnega sveta po drugi svetovni vojni se je namreč začelo uveljavljati naziranje, da je razvoj sodobne družbe bolj odvisen od njenih notranjih silnic kakor od naravnih. Tako so tudi v delu geografije začeli naravo vrednotiti bolj kot pridobitno sredstvo, kakor kaj drugega. Med geografi je tako naraščalo zanimanje za družbenogeografsko problematiko, in vzporedno s tem se je večal tudi delež vanjo usmerjenih geografov. Od tu so se širile tudi težnje po zoževanju fizične geografije na valorizacijo naravnih razmer. Šele v zadnjem desetletju čedalje bolj pereča problematika de°radacije okolja in njegovc^a varstva vse bolj opozarja na zmotnost oziroma 'enost°ranost omenjenih naziranj. Če je položaj fizične geografije znotraj stroke njena stvar, je celotni položaj stroke v okviru univerze vendarle širši. Neustreznost njenega sedanjega organizacijskega položaja bi bilo treba kljub togi organizacijski strukturi univerze ublažiti vsaj z večjo samostojnostjo geografije znotraj fakultete, predvsem pa z večjim posluhom za njene specifične potrebe.* S tega vidika so za geografijo na sedanji filozofski fakulteti pereče zlasti študijske in raziskovalne oblike, ki za humanistične vede niso tako značilne (laboratorijsko delo; terensko delo, povezano z instrumentalno opremo; kartografska oprema in kartografsko delo pa tudi druge posebnosti, povezane z usposabljanjem študentov za nepedagoška aplikacije geografije, ki terjajo tehniki bližje načine dela itd.). Seveda pa omenjeni vidiki niso edini. Položaj geografije v okviru filozofske fakultete geografi doslej pravzaprav nismo do kraja premislili. Kakšne so npr. njene možnosti, če jih ne obravnavamo le s sociološkega, temveč tudi filozofskega, prostorskega ali celo behaviorističnega vidika? ' Poučna je nova organizacija geografije na beograjski univerzi, ki je sicer ostala v okviru prirodoslovne fakultete, vendar znotraj nje organizirana v lastni, geografski fakulteti. D. Radin ja -12- Sedemdeset let ... Ko je bil ob znanih organizacijskih in drugih spremembah, ki so univerzo pretresle na pragu šestdesetih let, dotedanji geografski inštitut FF poimenovan v oddelek (in kasneje v pcdagoško-znanstvcno enoto ter nato ponovno v oddelek), je ta kmalu zatem preko Geografskega društva Slovenije uveljavil ustanovitev novega geografskega inštituta (1961), vendar ne oddelčnega ali fakultetnega, temveč neposredno pri univerzi. Do njega je prišlo prav z namenom, da omogoči organizirano geografsko raziskovalno delo na enem mestu, predvsem pa enotno zasnovano ter utemeljeno ne glede, kje na univerzi, fakulteti ali višji šoli so geografi zaposleni, v prvi vrsti seveda geografom z matičnega oddelka. Ta zasnova se je dve desetletji vsaj deloma uresničevala, vendar je bila kasneje prekinjena zaradi zunanjih, nestrokovnih razlogov, predvsem zaradi principov samoupravljanja. Geografski inštitut pri univerzi se je tako sicer osamosvojil obvisel pa je v zraku. Od prvotne zasnove je obdržal pravzaprav le ime sicer z univerzo nima ničesar več skupnega Tako je prišlo do situacije ko je matična geografija ostala brez lastne znanstvene organizacije V primerjavi s prejšnjo se je položaj poslabšal čeprav že prej ni bil idealen ker je generiral duali-zem geografije. Fizični geografi so sc namreč vključevali v raziskovalno delo geo-grafskca inštituta akademije drugi pa geografskega inštituta univerze ki pa ga je oddelek0' vendarle usmerjal Dualistico» orientacija geografije se je takrat poglabljala tudi zaradi tovrstne orefnizacijske obnove ki se jemed drugim utemeljevala z dont vijo deh S kasn-išo že omen eno samoupravno osamosvojitvijo geografica inšti tuta univerze roodobna reorganizacua je zajela tudi znanstveno delo na akademik se fe matična genska ustanova na filozofski fakulteti morala kljub'dvema geograf Sima inštituta vklm'iti v tretje«. negeognfskega namreč v splošni znanstveni inštitut na faultetL Povezava z geografskima inštitutoma jc s tem bistveno oslabela, zamrla. 'Tc\ n i 'bilo v ustanov na turii ne geotrafiii tat celoti Ta absurd le bil le konlmLacija n-nogo širšem Jiniočcea iz snlošnc orLnizaeHe znanstvena dela in onranizacHe družbe nasplóh Na Sskovalno delo v2 .o ni voZtto snodbudno morda še nominj na geografski oddelek'FF kjer so se nrL^adkkim 7I raziskovalne«, dela pridrJ«e