^g/tfaN menjalnice - exchange tel. 04 I 23 60 260 ww.wiifan.si _ GBD Koroška 33, 4000 Kranj tel.: 041280 10 40, 28010 17, 280 1030 faks: 04 / 280 10 12 wtvw.ghd.fsti in še nekaterimi vprašanji. 1'ovsod spremembe ne bodo potrebne, vendar je ministrstvo predli; »alo dopolnitev zakona v progra n zakonodaje, ki jo bo vlada RS posredovala v sprejem državnemu zboru v letu 2001. • Stojan Saje Jubilej, ki je ovit v vonj po bencinu Avgusta je minilo 75 let od prve hitrostne dirke avtomobilov in motorjev na Ljubelju. AMD Tržič tam nadaljuje z gorskimi preizkusi starih vozil. Tržič, 4. septembra - Prve motorne dirke v Sloveniji so se zgodile na tržiških tleh, zato ni čudno, da Avto-moto društvo Tržič že dolgo vztraja pri tem športu. Konec tega tedna na Ljubelju pričakujejo okrog 80 domačih in tujih voznikov starih vozil. Peti Hrastov memorial bo zaradi jubileja še posebej svečan. V času, ko so redki avti in motorji vozili po naših tleh, je sekcija ljubljanskega avto-moto kluba poskrbela za pravo senzacijo. Na Ljubelju je 8. avgusta 1926 organizirala prvo hitrostno dirko v Sloveniji. Pred drugo svetovno vojno se je tam zvrstilo 11 tekem, od tega 9 v organizaciji ljubljanske Ilirije. Leta 1949 je iz sekcije AMD Kranj nastalo samostojno Avto-moto društvo Tržič. Skupina navdušencev je želela nadaljevati delo začetnikov dirk. Še isto leto je izvedla prvo društveno tekmovanje motoristov. Sledila je tekma med več društvi in nato dve leti zapored tekma za državno prvenstvo. Ko so leta 1953 organizirali prvo mednarodno dirko na Ljubelju po vojni, je bil na nogah ves Tržič. Ob pomoči Avto-moto zveze Slovenije so Tržičani pripravljali dirke vse do leta 1962, ko so začeli graditi novo cesto mimo mesta proti Ljubelju. "V društvu smo se odločili, da bomo gojili moto-kros. Začeli smo z vzgojo tekmovalcev in funkcionarjev za to zvrst moto športa. Ob ljubeljski cesti smo našli primeren prostor za tekmovanja. Že jeseni 1962 smo organizirali prvo tekmo z mednarodno udeležbo. Moto-kros je postal pri- Do leta 19S ) smo gostili še 9 svetovnih prvenstev, prvenstvo za pokal FIM h vrsto državnih prvenstev ter mednarodnih tekem. Po osamosvojitvi Slovenije je zaradi vračanja zemljišč moto-kros v Tržiču zamrl. ' se spominja Marjan Romih, predsednik AMD Tržič. Leta 1993 so obnovili staro cesto na Ljubelj zaradi mednarodne prireditve "Rally Alpin", na kate- V vožnjah motorjev s prikolico brani čast domačinov Mirko Hrast, mlajši, z ženo. ljubljen ne le v Tržiču, ampak tudi po Sloveniji. Ko smo leta 1968 organizirali prvo dirko za svetovno prvenstvo, je šla pot navzgor. Srečanje gorenjskih upokojencev Mošnje, 4. septembra - Društvo upokojencev Brezje-Mošnje-Ljub-no je organizator 11. srečanja upokojencev Gorenjske, ki bo v četrtek, 6. septembra 2001, ob 10. uri pri Hramu sv. Jošta na Posavcu. Na prireditvi, katere pokrovitelj je občina Radovljica, bosta udeležence pozdravila predsednica domačega društva Marija Lamberger in radovljiški župan Janko Sebastijan Stušek. Slavnostni govornik bo predsednik državnega zbora Borut Pahor. V kulturnem programu bodo nastopili folklorna sekcija DU Naklo, pevski zbor DU Brezje -Mošnje - Ljubno, pevski zbor DU Žiri, citrar Dejan Praprotnik in harmonikar Matjaž Kokalj. Program bo povezovala Suzana Adžič, za zabavo pa bo skrbel ansambel Fantje z vasi. Na srečanju pričakujejo množično udeležbo, saj je na Gorenjskem 39 društev upokojencev s 25.429 člani. Kot je sporočil Ciril Zupan iz Mošenj, bodo vsem postregli s hrano in pijačo. Ker bo prireditev pod šotorom in na prostem, ne bo težav z vremenom. Kdor bo želel, si bo lahko ogledal tudi bližnje kraje. • S. Saje ri so nastopili vozniki avtomobilov Rolls R >yce. Že naslednje leto je AMTK Ljubljana tja povabil lastnike starih motorjev. Ta klub je pripravil še dve dirki v sodelovanju z AMD Tržič, od leta 1997 pa so organizacijo v celoti prevzeli domačini. Prireditev so poimenovali po pokojnem dirkaču Mirku Hrastu. V vonj po bencinu bo ovit tudi 5. Hrastov memorial, s katerim bodo posebej svečano proslavili 75-letnico avto-moto športa v Tržiču. Doslej seje prijavilo že 80 tekmovalcev iz 6 držav. Na treningih se bodo zbrali v soboto, 8. septembra 2001, ob 13. uri. V nedt;io ob 10. uri bo svečana otvoritev pol ure pozneje pa se bodo začele vožnje v osmih kategorijah. Ob 17.30 bodo razglasili rezultate in podelili nagrade. Druženje bodo nadaljevali ob zabavnem programu. • S. Saje PREJELI SMO Zapornice V Gorenjskem glasu smo dne 24. 08. 2001 pozorno prebrali članek o zapornicah v alpskih dolinah in se z nekaterimi izjavami nikakor ne moremo strinjati. Prostor alpskih dolin je potrebno obravnavati celostno, kar pomeni, da nikakor ne moreta biti izpuščeni primarni dejavnosti in sicer gozdarstvo in kmetijstvo. Po veljavni zakonodaji je občina zadolžena za izdelavo prostorskih planov, ki omogočajo ohranjanje naravnih danosti na eni strani in na drugi strani tudi ustrezen razvoj določenih dejavnosti v prostoru. V občinah Kranjska Gora, Bled in Bohinj, ki ležijo tudi v Triglavskem narodnem parku, gozdovi pokrivajo 67 odstotkov površine in imajo 616 km gozdnih cest, ki se navezujejo na državne in občinske ceste. V letu 2000je Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), kot podlago za prostorski državni plan sleherno površino gozdov opredelil po naslednjih splošnokoristnih funkcijah: - Ekološke funkcije (varovalna, hidrološka, klimatska in biotop-ska) - Socialne funkcije (rekreacijska, estetska, poučna, zaščitna, varovanje naravne in kulturne dediščine, zdravstvena, raziskovalna in obrambna,) - Proizvodna funkcija (lesno proizvodna, lovnogospodarska in druge gozdne dobrine). Prav poudarjenost splošnoko-K ristnih funkcij gozda namreč omogoča, da ZGS v sodelovanju z lastniki gozdov in lokalno skupnostjo določi način uporabe gozdne ceste. Pravna podlaga za namestitev zapornic je v 39. in 42. Členu Zakona o gozdovih. Kje in zakaj postavljamo zapornice? Praviloma gozdarji zapiramo "kapilarne" gozdne ceste, kar pomeni, da so to zadnji kraki gozdnih cest, kjer praviloma ni veliko število lastnikov gozdov in kmetijskih površin ter ni večjega javnega prometa. Pobude za zaporo prihajajo iz različnih koncev, tako jih predlagajo lastniki gozdov, agrarne skupnosti, naravovarstvene institucije, upravljal-ci lovišč, proizvodne organizacije in drugi. Podlage za zaporo se najpogosteje zrcalijo v naslednjih funkcijah: - varovanje narave in kulturne dediščine - varovalna funkcija - hidrološka funkcija - biotopska funkcija - proizvodna funkcija - rekreacijska funkcija. Zapore lahko veljajo za celo leto ali pa samo za določeno obdobje (gnezdenje ptic, proizvodnja in podobno). Ob postavitvi zapornice lastniki gozdov in kmetijskih površin - planin, gozdarji in dru- ge pristojne javne službe prejmejo brezplačno ključe, da tako nemoteno potekajo osnovne dejavnosti v prostoru, ki ga zajema določena gozdna cesta. Zapornice v našem območju, postavljamo zato, ker menimo, da so v naših razmerah še vedno najučinkovitejše sredstvo za zavarovanje določenih ranljivih območij. V preteklosti smo gozdarji že postavljali samo prometne znake, ki Žal niso bili učinkoviti. Zato se nikakor ne moremo strinjati z ugotovitvijo izraženo na Okrogli mizi V Vratih, da so zapornice "balkanski" način omejevanja prometa, saj ga pozna večina evropskih dežel. Naštejemo naj jih le nekaj, za katere imamo zanesljive podatke: Zapornice so nameščene v Avstriji, Italiji, Nemčiji (samo v določenih deželah), Madžarska (predvsem zaradi proizvodne in lovne funkcije), Slovaška pa samo na vstopih v park in nameščajo jih v Bosni zaradi kraje lesa. Namreč v gozdu je samo prometna signalizacija (prometni znaki) premalo, tudi v bolj prometno discipliniranih državah, iz preprostega razloga, ker je nemogoče zagotoviti učinkoviti nadzor v obsežnem gozdnem prostoru. Zapornice so tako povsod v Evropi način varovanja poudarjenih funkcij gozdov oziroma prostora, za obiskovalce pa fizična prepreka, ki jo praviloma ni mogoče na enostaven način odstraniti ali obiti. Gozdarji ZGS OE Bled smo prepričani, da je omejevanje dostopa s prevoznimi sredstvi do najranlji-vejših območij našega naravnega prostora nujna in jo bo v prihodnje potrebno še razširiti. Pri tem bodo potrebne ne samo cestne zapornice, temveč tudi učinkovita naravovarstvena nadzorna služba, ki jo pristojno ministrstvo uspešno "skriva " že dve leti v Zakonu o ohranjanju narave. Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Bled Krajani vasi Polica in Okroglo Še enkrat o regijskem centru za gorenjske odpadke Krajani vasi Polica smo v decembru 1998. leta iz televizijskih poročil in nato iz časopisov izvedeli, da je poslovni odbor konzorcija CERO na sestanku v Podvinu potrdil projekt ravnanja s komunalnimi odpadki za področje gorenjske regije in določil tri možne lokacije Centra za ravnanje z odpadki (ki je vključeval sežigalnico odpadkov in spremljajoče objekte) v Tenet išah, na trome ji občin Naklo - Radovljica - Tržič in na Jesenicah. Na televiziji je bila omenjena tudi možna lokacija na območju Exoterma na Polici. Pri tem je bilo poudarjeno, da bo pri vrednotenju lokacij poleg tehnič- nih in ekonomskih študij enakovredno upoštevan element sprejemljivosti za lokalno skupnost. Na osnovi teh informacij smo krajani Police preko občinskega svetnika zahtevali od župana občine Naklo podrobnejšo predstavitev projekta. - Na predstavitvi projekta s strani gospe Bernarde Podlipnik dne 11. 2. 1999 v kulturnem domu v Naklu smo skupaj s krajani Okroglega in Struževega glasno izrazili protest proti nameri postavitve Regijskega centra za ravnanje z odpadki za gorenjsko regijo na lokaciji Exoterma. - 75. 9. 1999 je Občina Naklo povabila stanovalce Police na razgovor o možni lokaciji sežigalnice na Polici - Exoterm, kot da bi predvideni projekt poslabšal življenjsko okolje le stanovalcem Police. Jasno je bilo povedano, da se zmanjšuje vrednost celotnega območja občine in da je v takih primerih občina upravičena, da dobi nadomestilo znižanja tržne vrednosti okolja, prizadeti prebivalci pa rentni delež v obliki bonitet pri komunalni oskrbi. Tokrat so nam povedali, da so sedaj aktualne še vedno 3 lokacije: Exoterm, trome-ja in Jesenice. Stališče prebivalcev Police je bilo tudi tokrat odklonilno, še posebej pa je bil izpostavljen prevoz velikih količin odpadkov v naš kraj, kije že tako ali tako preobremenjen s tranzitnim prometom. - Na sestanku 20. 12. 1999 je prebivalce Police in Okroglega gospa Podlipnikova seznanila s fazo priprav za izgradnjo Regijskega centra na še vedno 3 lokacijah. Ker je nekaj posameznikov pokazalo zanimanje za boniteto pri komunalni oskrbi in ker je že bilo očitno, da se CERO odloča za lokacijo Exoterm, je bilo s strani CERA in Občine Naklo ponujena vasi Polica ureditev cestnega križišča, priključek kanaliz-cije in analiza sedanje obremenjenosti okolja v 500 m pasu okrog Regijskega centra (zraka, roptoa, zemlje, usedlin, težkih kovin). - Da se je Občina Naklo solidarizirala z nameravano lokacijo Regijskega centra v občini Naklo smo izvedeli iz Uradnega vestnika Gorenjske štev. 52 od 28. 12. 1999, ker j je bil objavljen sklep občinskega sveta za začetek priprav prostorskih načrtov. - Ponovno smo krajani Police, Okroglega in dela Pivke ostro nasprotovali izbrani lokaciji Regijskega centra za ravnanje z odpadki v Exotermu dne 11. 7. 2000 na predstavitvi "Primerjalne ocene primernosti lokacij za ravnanje s trdimi odpadki iz naselij na območju gorenjskih občin." Ocenili smo da je izbor lokacije narejen tendenciozno s parametri, ki dajejo največjo težo ekonomiki vlaganj, zanemarjajo pa vpliv na okolje in prebivalce. - Šele po tem sestanku in z vključitvijo Turističnega društva Naklo so tudi ostali občani občine Naklo bili seznanjeni z namero koncen- triranja gorenjskih odpadkov v naši občini. Odziv občanov občine Naklo je bil spontano proti Regijskemu centru, kar dokazuje 1300 zbranih podpisov "PROTI". Zakaj opisujemo vso to kronologijo dogajanj? Zato, da bi zavrnili izjave gospoda župana, da se Poličani in Okroglanci strinjamo Z nameravano lokacijo Regijskega centra v Exotermu. Dokaz, da se ne strinjamo, je 70 zbranih podpisov na Polici in 83 podpisov na Okroglem proti gradnji sežigalnice odpadkov. Če niso bila dovolj jasno izražena ustna NASPROTOVANJA na navedenih sestankih in zbrani podpisi, jih izražamo sedaj v tem pismu še pismeno. Poudarjamo, da se naše nasprotovanje lokaciji Regijskega centra za ravnanje z odpadki gorenjskih občin v Exotermu ni spremenilo kljub sklepu poslovnega odobra konzorcija CERO 14. 2. 2001 na Bledu, da bi se tu vršilo le sortiranje, kompostiranje, reciklaža in predobdelava že ločeno zbranih odpadkov, izključilo pa bi se sežiganje odpadkov, ki naj bi se v prihodnje reševalo na državni ravi. Judi tako revidiran program konzorcija CERO na območju Exoterma je za krajane Police in Okroglega NESPRE-JEMIJIV in to iz naslednjih razlogov: 1. Ocenjujemo, da je odločitev konzorcija CERO za izločitev sežigalnice iz projekta Regionalnega centra le pesek v oči prizadetim krajanom in z.a pomiritev negativnega razpoloženja. Kdo nam garantira, da se kasneje ne bo dopolnil z drugo fazo termične obdelave odpadkov razširjenega območja in tej lokaciji?! 2. Že sedanje okolje, v katerem živimo, je prekomerno obremenjeno z izpušnimi plini prometa in parkirišča tovornjakov, dovoz, odpadkov iz gorenjskih občin na lokacijo Exoterma pa bi sedanjo gostoto vozil še povečal za 70 do 100 težkih tovornjakov dnevno. 3. Med objekti Regionalnega centra je predvidena tudi kompo-starna, za katero so značilne neprijetne vonjave. Kompostoma^ Lobau pri Dunaju je na večjem industrijskem območju naftnih skladišč, tako da 2 kilometra naokrog ni nobenega stanovanjskega naselja. Tukaj pa so prve hiše oddaljene le 200 metrov. 4. Okolica Exoterma je pretežno kmetijska - Struževsko polje, Poli-ško polje, Okroglanska ravan, Zlato polje. Kako bodo kmetje na teh površinah še naprej pridelovali neoporečne pridelke in kdo jih bo kupoval? S tem bo ogrožen njihov obstoj. 5. Nihče nas ni informiral o rezultatih meritev mikrometeorolo-ških razmer in imisijskih koncentracij dušikovih oksidov na lokaciji Exoterm in v bližnji okolici, ki jih je izvajal Studio okolje iz Ljubljane v obdboju april - decembrer 2000. Ali so rezultati teh meritev tako porazni, da je bolje, da nas 'še s tem ne razburjate? 6. Nismo zasledili, da bi načrtovalci Regijskega centra proučili opozorila krajanov, da na predvideni lokaciji prihaja na dan talna voda in da obstaja morebitna povezava celo s črpališčem na Gorenji Savi. 7. Nez.aupanje in odpor proti Regionalnemu centru temelji tudi na dejstvu, da v Sloveniji sicer sprejemamo najmodernejšo zakonodajo, ne poskrbimo pa za kontrolo izvajanja le-te. Ustrezne institucije sicer zahtevajo, da je nov obrat narejen v skladu z. zakonodajo, ni pa kontinuiranega nadzora pri obratovanju, še posebej, če bo delo ravnanja z odpadki prevzela delniška družba in ne javno podjetje. Cilj delniške družbe pa je vedno dobiček tudi za ceno neaktivnih vplivov na okolje. 8. Za konec pa še nekaj podatkov za primerjavo deleža občine Naklo v konzorciju CERO. V 18 občinah, ki so ustanovile konzorcij CERO je 280.000 prebivalcev, od tega v občini Naklo nekaj manj kot 5.000, torej 1,78 odstotka. V letu 2000 je bil po dosegljivih podatkih na območju članic CERO zbranih 530.000 m3 odpadkov, to je 180.000 ton. Na deponijo Tenetiše je bilo v letu 2000 odloženo 137.000 m3 odpadkov, to je cca 44.000 ton. Štiri petine odpadkov izhaja iz občine Kranj (35,200 ton), iz vseh ostalih petih občin Jezersko, Preddvor, Cerklje, Šenčur in Naklo pa samo 3.800 ton. Zato nočemo postati smetiščnica za vse gorenjske odpadke! Joži Kopač DRUŽINSKI NASVETI Otroci in droga (8) Pravijo, da je živeti z drogo, tako kot bi živel z zelo zahtevno in muhasto ljubico. Takšno, ki hoče vedno več. Človek zaradi nje izgubi glavo, hobije, prijatelje, voljo, da bi počel še kaj drugega. Zaradi droge mladi ljudje izgubijo zdravje in kar je najbolj vredno - življenje. Vrednote izginejo, zamenja jih lažni občutek zadovoljstva, moči, varnosti, seveda le takrat, koje človek pod vplivom droge. Pri vbrizgavanju opi-atov pa ni nevarna le odvisnost, ki človeka priklene v začaran krog, marveč tudi predoziranje. To je bolj pogosto pri občasnih uživalcih heroina ali pri ljudeh, ki z njim eksperimentirajo. Uživalci, ki poleg heroina uživajo še alkohol in druge droge, tvegajo, da se iz sladke omame ne bodo več zbudili. Ob situacijah, ko se nam zdi, da bi šlo lahko pri človeku za predoziranje, položimo nezavestnega v bočni položaj in mu nudimo umetno dihanje, če je potrebno. Takoj pokliči-mo pomoč. Taje priporočljiva tudi pri osebah, ki so pod vplivom alkohola, posebno še v hladnejših dneh. Pregovor, da imajo norci in pijanci srečo ne velja vedno. Vbrizgavanje heroina v žile je lahko zelo nevarno, še posebej velja to za žile na vratu in v dimljah. Ko zmanjka primernih žil za vbrizgavanje, si nekateri vbrizgajo drogo kar v mišice. Posledica tega je pogosto gnojenje mišice, mišica odmre. Uživanje droge med nosečnostjo zavira rast ploda ter povzroči splav. Uživalka droge - nosečnica naj bi jemala metadon, ki ne povzroča stranskih učinkov za plod. Nujno je, da sta o tem obveščena tudi ginekolog ter porodničar, saj mora biti dekle, ki je uživalka droge še posebej pod skrbnim zdravniškim nadzorom prav tako pa otrok. Večina uživalcev občasno neha z jemanjem droge, bodisi zaradi finančnih težav ali /ara cli pritiska okolice. Strah pred odvajalno krizo je večji kot sama kriza in mnogi se prav zaradi strahu nikoli ne odločijo za zdravljenje. Seveda so prisotni znojenje, nemir, nespečnost, bruhanje ter driska. Toda po pripovedovanju ozdravljenih ljudi se telesno dobro počutje prej povrne kot psihično, želja po drogi ostane še dolgo in vsaka bolečina na srčni strani si želi, da bi jo ublažili. S čimerkoli. Zato je pomembno v kakšnem okolju je človek, ki se droge odvaja. Potrebuje veliko spodbud in navijačev, ki iskreno navijajo zanj in vanj tudi verjamejo. Za odvajanje je potrebno veliko energije, ki jo usmerimo v pravo smer. Treba je iti čez črto in premagati sebe. To zmorejo samo najboljši. Nihče od nas, ki droge nismo poskusili nimamo pravice soditi. Lahko samo navijamo in občudujemo ljudi, ki so se pripravljeni pobrati prav iz dna življenja in začeti znova. Znana pesem poje: "vsak je sam, ko ostane sam, zdaj jaz, zdaj ti... duša je ptič brez kril, ko življenje se dotakne dna... proti soncu seže ta ki zna, stati sam, koje sam..." Rodio Trifllciv ® Pori 9I0/ Gorenjske^ Prvi cdo/ek Gorenjske^ Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice STERE0, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon Tavčarjevo poljansko otroštvo Zadnjič smo videli, kakšne so bile Poljane v času Tavčarjevega otroštva. Danes si ogledamo, kako je on sam sredi njih "preživel otroška svoja leta, kakor živi mlada ptica v gnezdu, živeli smo kakor kos narave, in še obleke nismo imeli. V tisti dobi je v našem pogorju cvetela navada, da otročaj, dokler ga niso poklicali v šolo, ni dobil svojih hla-čic. Nosili smo dolge, do peta segajoče srajce in, kjer smo se igrali, je bilo videti iz dalje, kakor bi se na kupu valjale umazane vreče. Če je sneg zapadel, valjale so se te vreče bose po snegu in tu in tam podrgnile s krvavo kožo po ledu. Ko je prišla rahla pomlad, staknili smo vsako ribo v vodi, in v gozdu ga skoraj ni bilo gnezda, da bi ga ne zasačilo naše oko, bodisi na zemlji pod grivo, bodisi visoko na veji na deblu... Bili smo del narave... Z naravo smo skupaj zrasli in eno smo se čutili ž njo!" Gornje rožice je pisatelj sam na svoja stara leta povezal v šopek Cvetja v jeseni. Šlo je za bolj splošen, pretiran in zelo oddaljen spomin. Znane pa so tudi podrobnosti. Tako je, denimo, dr. Branko Berčič iz pisateljevih lastnih in drugih namigov rekonstruiral njegovo otroško nagnjenje k maše- vanju. "Tako je imel mladi Tavčar doma v hiši, v kotu pod podobo Matere božje, oltarček, poklekal je pred njim in pel mašo, mala sestrica pa mu je pri tem stregla. Ta igra se je pozneje, ko je dorasel za šolo, spremenila v resnično ministriranje v poljanski cerkvi. Župnik Globočnik /po rodu je bil iz Železnikov, op. M.N./ je bil namreč Tavčarja in njegovega vrstnika Lovra Guzelja, Erjavčevega iz Podskale, izbral za svoja strežnika pri maši, in sicer Guzelja za prvega, Tavčarja za manjšega ministranta. Tavčar pa je svojemu prijatelju zavidal višji položaj, ga zato zasovražil in skušal iz-podnesti. Zato je nekoč namesto vina tudi v drugi vrček, s katerim se streže pri maši, skrivoma nalil vodo in le-to je nesrečni prvi ministrant podal mašujočemu župniku. Ta je hudobijo spregledal in Tavčarja pošteno kaznoval." V tej na prvi pogled nedolžni otroški zgodbici se skriva marsikaj pomenljivega. Najprej dejstvo, da je bil človek, ki je še danes znan kot silni nasprotnik klerikalcev, v bistvu prav pobožen. Mati Neža je želela, da bi postal duhovnik, s to željo sta soglašala tudi očetova brata Ignac in Anton, ki sta bila oba sama Ive Šubic, duhovnika. Če bi Tavčar res postal duhovnik, bi bil najbrž velik katoliški gromovnik in liberalcem gotovo ne bi prizanašal. V tistem, kako jo je zagodel svojemu ministrantskemu vrstniku, pa se kažejo vsaj tri od njegovih poznejših izrazitih lastnosti: težnja po napredovanju na družbeni lestvici, pre- Zimska pokrajina (Poljanska dolina, sredi Tavčarjevo Visoko. tkanost ter (ne)zavedno prepričanje, da je za dosego lastnih ciljev dovoljena uporaba marsikaterih (da ne rečem kar vseh) sredstev. Tudi njegovo prijazno nagnjenje k drugemu spolu se je pokazalo že v otroštvu, v izrazitem prijateljstvu, ki ga je gojil do poltretje leto starejše sestrične Povlkove Nežike (roj. 1847), hčerke materinega brata Mihaela Perka. "Že zarana jo je vsak dan obiskoval na njenem domu in skupaj z njo uzd skoraj vse sladkosti in bridkosti prve dobe svojega življenja, med drugim verjetno tudi nagajanje njunih vrstnikov, ki je veljalo fantu in de kliču, če sta si že kot dolgo-srajčnika kazala preveliko prijateljstvo: Mož in žena, žlica masla, skupaj krave pasla!" Seveda ob tem ni zmanjkalo časa za druge otroške aktivnosti: bitje koze "pod novim cesarjem gor in dol", stika-nje za ptičjimi gnezdi, potočni lov na ribe, rake in žabe, metanje ka-j menja čez cerkveno streho ali za jM vrstniki iz sosednje vasi, pastir-JlP stvo, kurjenje kresov, nagajanje manjšim vrstnikom, vlečenje deklet za lase, slikanje po razvalinah domnevnega poljanskega "gradu " na taboru, strogo prepovedano kopanje v nevarnem Kotu, klatenje Šarevčeve slive, zobanje sladkih češenj... Otroci so se imeli tudi takrat prav lepo. Številne pritožbe zaradi hrupa letal in nizkih preletov helikopterjev Helikopter nad hišo, sosedovo seno pa v našo spalnico Bil je praznik, veliki šmaren, 15. avgusta zvečer, ko je okoličanom leškega letališča zaradi neznosnega hrupa akrobatskega letala prekipelo. Župana so klicali celo v Romunijo! Župan Janko S. Stušek Lesce, 4. septembra • Bilo je 15. avgusta zvečer, ko se je nad naseljem blizu Alpskega letalskega centra kar nekaj časa zadrževalo akrobatsko letalo, njegov statični hrup je postal okoličanom neznosen, zato so klicali letališče, policijo in župana - v Romunijo! Ko smo šli po sledi te prijave, smo Marija Vovk, soseda letališča: "Zadnjič je helikopter letel nad hišo tako nizko, da je pokošeno sosedovo seno letelo skozi odprto okno v mojo spalnico. Na vrtu je pometalo vse, kar je stalo, najbolj pa meje razjezilo, da se je hudo prestrašila naša 92-letna bolehna mama. Odšla sem na letališče, poiskala pilota in ga vljudno prosila, naj za božjo voljo tega več ne dela..." od sosedov letališča, radovljiškega župana Janka S. Stuška in direktorja letališča Villja Ekarja slišali, kdo vse in zakaj povzroča največji hrup v tem okolju. Direktor letališča Vili Ekar Najbolj prizadeti so nedvomno prvi sosedje letališča, Vovkovi, ki morajo skupaj z ostalimi krajani iz Hraš, Hlebe in Vrbenj prenašati nadležno letališko dogajanje. A družina Vovk ima poleg tega še eno grenko izkušnjo: nizke prelete policijskih in vojaških helikopterjev, ki oh povratku z gora - običajno na letališču "odlagajo" reševalce - nizko spuščajo na letališče tik nad streho njihove hiše. Pilot je letel tik nad streho "Doživeli smo že marsikaj," pravi Marija Vovk. "Vedno smo si želeli strpen dialog, ki ga s sedanjim vodstvom letališča končno tudi imamo. A kar je preveč, je pa le preveč: zadnjič je helikopter spet preletel hišo tako nizko, da je pokošeno sosedovo seno letelo skozi odprto okno v mojo spalnico, na vrtu je pometalo vse, kar je stalo, najbolj me je pa razjezilo, da se je hudo prestrašila naša 92-lctna bolehna mama. Odšla sem na letališče, poiskala pilota, ki Je sedel ob kavi in ga vljudno prosila, naj za božjo voljo tega več ne dela! Naj se drži koridorja, naj ne preleta nad hišo tako nizko..." "Res je," pravi radovljiški župan Janko S. Stušek," tudi občina se je pritožila policiji in vojski, naj se izogiba naselij, naj helikopterji ne letijo tako nizko in naj spoštujejo koridorje. Hrup v tem okolju pa povzroča tudi cestni promet, predvsem pa nenapovedano akrobatsko letenje, zaradi katerega dobimo največ pritožb. Alpski letalski center je v občinski lasti in zato čutimo odgovornost glede njegovega razvoja in hrupa. Meritve so rutinske, 19. oktobra se morajo spet opraviti, zadnje ne kažejo prekoračitve hrupa, vendar... Dogajajo se mitingi, treningi padalcev, akrobatsko letenje z dvema letaloma, ki sta v zasebni lasti in ki ne spoštujeta prepovedi letenja nad naselji. Letališče ima sedem letal, šest jih ima dušilce. Občina je letališču že pomagala z nakupom dušilcev in hrup se je občutno zmanjšal. Nad aero - taksiji, denimo, se nihče ne pritožuje, saj imajo dušilce. Sam sem pred sezono 20. junija zahteval od predsednika upravnega odbora javnega gospodarskega zavoda ALC naj /manjšajo hrup, disciplinirajo akrobatske pilote, Opozoril na nalete vojaških Pilato-sov, ki vozijo padalce in so hrupni. Predlagal sem, naj padalci, trenirajo občasno tudi na drugih letališčih. Zagovarjam stališče, da naj - preden kaj prepovemo - tudi kaj izboljšamo, saj kot občina želimo, da se letališče razvija. Marsikdaj bi bilo zelo zaželeno, ko bi letališče samo vzpostavilo komunikacijo z vaščani Hlebe, Vrbenj in Hraš ter jih obvestilo, kdaj se bo kaj večjega dogajalo. Alije res tako težko poslati informacijo v javnost, da se pripravljajo večji mitingi?" Piloti zavestno kršijo dogovor Da akrobatsko letenje nad naselji ni dovoljeno, da bi zasebni letali AN2 morali imeti dušilce, da bi padalci včasih morali trenirati drugod, da helikopterji ne bi smeli leteti tik nad strehami hiš, se Helikopterji z gora pristajajo na letališču v Lescah, kjer odložijo reševalce. Foto: S. Saje Letalo AN2, ki je v zasebni lasti strinja tudi direktor letališča Vili Ekar. "Piloti akrobatskega letenja so pred menoj podpisali prepoved letenja med vikendi, a tega ne spoštujejo. Upravni odbor jim je odobril letenje, a z omejitvami treh con akrobacij do 30 minut od 14. do 17. ure, medtem ko letenje med vikendom ni dovoljeno," pravi Vili Ekar. "Zdaj več ne vem, kako naj jih drugače discipliniramo, saj zavestno kršijo dogovor, največ pritožb pa je prav zaradi njih. Tudi na veliki šmaren zvečer so deževali protesti zaradi njih, saj letala povzročajo statični hrup - akrobatsko letalo se namreč "drži "v zraku na enem mestu dalj časa. Padalci bi seveda tudi lahko trenirali na drugih letališčih. Glede vojaških in policijskih helikopterjev pa smo na letališču ukrepali tako, da smo jim pristajanje določili na drugem kraju, bolj proti vzhodu letališča." • D. Sedej Za vandali v Zelencih ni sledu Table izruvali in jih vrgli v jezero Čehi na črno prenočujejo kjerkoli se jim že ustavi avto. S helikopterjem na Kredarico - na kavo. Zelenci so ostali brez vseh opozorilnih tabel. Kranjska Gora, 4. septembra - Sedemnajst redno zaposlenih nadzornikov Triglavskega narodnega parka, ki se jim poleti pridruži še sedem honorarcev, ima poleti kar veliko dela, saj se ob številnih obiskovalcih narodnega parka pojavlja kar veliko kršitev. "Nadzorniki," pravi Martin Šolar, ki je vodja nadzorne službe, "pri svojem delu večinoma le opozarjajo na kršitve in kaznujejo le v izjemnih primerih, Tako so imeli letos največ preglavic s Čehi, Slovaki in Madžari, ki so po letu 1990 začeli množično obiskovati park. Predvsem Čehi nočejo in nočejo prenočevati v kampih, s svojimi vozili in avtobusi silijo po alpskih dolinah do konca poti, do kamor pač gre in skupaj z ostalimi obiskovalci povzročajo prometne "infarkte". Nadzorniki jih najdejo na vseh nemogočih krajih, predvsem v Trenti in jih opozarjajo, da morajo v kampe. Cehi prihajajo organizirano, preko agencij, ki same tržijo in organizirajo vse športne aktivnosti pri nas. Na Pokljuki pašniki postajajo parkirišča, tam in v Bohinju je tudi največ črnih gradenj. Z odpadki je bolje, kajti višje kot greš manj jih je. Kurjenja v naravi ni več, razen izjem na Mežakli in v Vratih. Zračni promet, ki je dovoljen le za redno oskrbo koč, reševanje in dokumentarna snemanja, se poleti okrepi s športnimi letali in letenjem helikopterja brez potrebe. Kaj je to? Razni obiski na Triglavu, ko si sem in tja kdo zaželi, da bi malo "skočil" na Triglav na kavo - vendar nadzorniki skrbno pazimo na to, da se taka turistična potovanja ne bi dogajala. Do zdaj so imele opozorilne table mir pred obiskovalci. Vendar pa se je v noči od 7. na 8. julija zgodilo, da so neznani storilci v naravnem rezervatu Zelenci izruvali in poškodovali stebričke in opozorilne table, jih pometali po tleh in v jezero. Za vandali ni sledu, tabel v Zelencih ni, sumimo pa, da so jih izruvali in potrgali mladi nočni obiskovalci, ki so v tem skritem in odmaknjenem okolju prenočevali, se opili ali uživali droge." • D.S. Martin Šolar Urad za droge priporoča ogled ameriškega filma Preprodajalci Nihče ne ostane čist Urad za droge je poskrbel za zloženko o nevarnostih drog, ki jo bodo v 30.000 izvodih razdelili po Sloveniji in po kinematografih, kjer bodo predvajali pretresljiv ameriški film Traffic (Preprodajalci). Film prihaja tudi v Kranj, novembra pa si ga bodo ogledale šole. Ljubljana, 4. septembra • Urad za droge Republike Slovenije je na tiskovni konferenci seznanil javnost s svojimi aktivnostmi. Opozoril je, da v naše kinematografe prihaja pretresljiv film Traffic, (projekt Traffic je nastal v sodelovanju s filmsko produkcijo A.G. Market, d.o.o.), prikazuje pa prekupčevalce in uživalce drog v Ameriki. Ob ogledu filma se bo vsakdo lahko prepričal, kako krut je moto Nihče ne ostane čist in spoznal, kakšne so posledice. Med drugim bo urad sklical prvi sestanek Foruma za droge z namenom, da ta postane v prihodnje mesto srečevanja različnih strokovnjakov. Na sestankih naj bi odprto, argumentirano in strokovno vodili razpravo o vseh temah, ki so na področju drog v Sloveniji aktualne. * Slovenija ima sprejet nacionalni program na področju drog, pri pripravi je v začetku sodelovalo več kot šestdeset strokovnjakov z vse države. Forum je idejno zasnovan kot akademski okvir za različna delovanja, teoretska in praktična, na njem bi sodelovala strokovna, politična in civilna družba. Prvo srečanje bo namenjeno tudi zgodovinski refleksiji - razvoju pojava uživanja drog v samostojni državi. Letos je prišlo na področju drog do pomembnega premika pri krepitvi sodelovanja med Uradom za droge in nevladnimi organizacijami, ki so združene v Zvezo nevladnih organizacij. V naslednjih dneh bo podpisana pogodba, ki bo Zvezi na daljši rok zagotovila Mt. lurl Don H. ... Hunu'. I .....-lini 000GLAS CH1AUU OH 10110 0OAIU /IIA-J0NI.S lilm Stoticu.i Surivrbcrgli.i TiftitfFFIC PREPRODAJALCI ktncmntagrallh, Na kinematografska platna prihaja presunljiv film Preprodajalci, dobitnik štirih oskarjev in film, ki si ga bodo ogledali tudi dijaki slovenskih srednjih šol. proračunska sredstva za delovanje, ki jih ima po zakonu o preprečevanju uporabe prepove- danih drog. Letos je v proračunu za Združenje nevladnih organizacij namenjeno 4 milijone tolarjev. S tem želijo povezati nevladne organizacije in jih privabiti k sodelovanju in partnerstvu, ne pa, da so nevladne organizacije le slaba vest države. Droge so kompleksen problem, ki zajamejo vse družbene sloje in so v vseh družbenih porah. PHAR-ov program o sintetičnih drogah, ki gaje predstavil Urad za droge predstavlja okvir za številne dejavnosti, katerih skupni cilj je postopen prenos evropske zakonodaje v države nekdanjega vzhodnega bloka. Namen projekta je krepitev nadzora nad legalno proizvedenimi sintetičnimi drogami, zatiranje skrivne proizvodnje ilegalnih sintetičnih drog in trgovine ter pravočasno identificiranje novih sintetičnih drog. V skladu s projektom so bile države srednje in vzhodne Evrope razdeljene v štiri skupine, ki so pri koordinaciji nalog vezane na enega od partnerjev konzorcija. Slovenija skupaj z Makedonijo in Češko tako sodeluje s Bundeskriminalamt NViesbaden. Za koordinacijo teh dejavnosti na področju sintetičnih drog je v smislu predpristopne strategije za polnopravno članstvo v Evropski uniji pri nas zadolženo Ministrstvo za notranje zadeve oziroma Generalna policijska uprava - Urad kriminalistične policije. Država se torej zaveda, kako resen problem so droge, zato je razvila široke izobraževalne projekte, predvsem pa si prizadeva, da bi bila javnost čimbolj obveščena, kako so droge v resnici nevarne... • D.S. Britanci prijeli gorenjska šoferja s 60 kilogrami heroina Heroin, skrit v rezervnem kolesu tovornjaka, je v Anglijo tihotapil Max Sefkind iz Zvirč pri Tržiču, zaposlen v podjetju Bečan trans. Z njim je bil tudi nekdanji Bečanov šofer Nikola Fabac. Podjetnik Bojan Bečan opran suma sodelovanja. Kranj, 4. septembra - V sredo, 29. avgusta, zvečer so britanski ca-rinki v rezervnem kolesu tovornjaka odkrili 60 kilogramov heroina. Kolo sta dvema Britancema predajala 36-letni Max Sefkind iz Zvirč, od maja zaposlen kot šofer v zasebnem podjetju Bečan trans iz Zvirč pri Tržiču, ter 48-letni šofer brez zaposlitve Nikola Fabac iz Kovorja, ki so ju britanski varnostni organi aretirali, tovornjak, prikolico in mamilo pa zasegli. Slovenska policija je bila o dogodku obveščena v četrtek. Kriminalisti so na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika takoj opravili hišne preiskave pri obeh aretiranih šoferjih kot tudi pri lastniku podjetja Bečan trans, d.o.o., Zvirče, 34-letnem Bojanu Bcčanu, da bi zbrali morebitne materialne dokaze kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili. Zaradi suma, da je morda vpleten v tihotapljenje heroina, so Bečana pridržali, v petek pozno zvečer pa tudi izpustili. V soboto dopoldne sta Bojan Bečan in njegov pooblaščenec, kranjski odvetnik Anton Šubic, sklicala tiskovno konferenco. Anton Šubic je uvodoma dejal, da je zastopanje Bečana prevzel v petek zjutraj na prošnjo njegove žene, koje bil Bojan Bečan v policijskem priporu. "Iz sklepa o pridržanju sem ugotovil, da je le-to neutemeljeno, saj je sum vpletenosti Bečana v novo heroinsko zgodbo slonel zgolj na logiki, da je podjetje njegovo in šofer Max Sefkind pri njem zaposlen. To je pokazala tudi preiskava. Bojan Bečan je vseskozi aktivno sodeloval s kriminalisti, povedal, kar pač ve o Maxu Scfkindu in spremljevalcu Nikoli Fabcu, ki je v preteklosti tudi vozil pri njem." Nikola Fabac je očitno nekje med potjo, najverjetneje v Avstriji, prisedel v kamion, ki ga je v Veliko Britanijo peljal Max Sefkind, ne da bi Bojan Bečan vedel za to. Svojim voznikom namreč prepoveduje, da bi na vožnje jemali ♦ kogarkoli s seboj, bodisi znance, sorodnike ali štoparje. V podkrepitev svoje nedolžnosti je Bojan Bečan pristal tudi na po-ligrafsko testiranje, ki gaje opravil v Celju, trajalo pa je kar devet ur. "Kriminalisti so bili vseskozi korektni," je dejal Anton Šubic. "V petek pozno zvečer je bilo testiranje končano, Bečana so pripeljali nazaj v Kranj in ga ob 23.17 izpustili iz pridržanja. Poligraf sicer ni dokaz za sodišče, je predvsem pomagalo policistom, Bečan ga je uspešno prestal in s sebe spral sum. Očitno je Max Sefkind "delal" na lastno pest, kar bodo nedvomno ugotovili tudi britanski preiskovalci." Policija je objavila podatek, da je lastnik avtoprevozniškega podjetja iz okolice Kranja, 34-letni B. B., zaradi suma sodelovanja pri tihotapljenju heroina pridržan. "Zaradi tega je utrpel poslovno škodo. Če se bo pokazalo, da je škoda velika, bo proti državi vložil odškodninsko tožbo," je v soboto še povedal njegov zastopnik Anton Šubic. Kolo, vredno osem milijonov funtov Bojan Bečan, ki se z avtoprevoz-n i š t v o m ukvarja štirinajst let, sprva kot obrtnik, od leta 1993 pa ima lastno podj etj e, ima štiri tovornjake in šest prikolic. Servise za mana praviloma opravlja tržiški Integral, medtem ko scanic servisirajo v Ljubljani. V podjetju Bečan trans je šest redno zaposlenih, razen Bečana in njegove žene še štirje vozniki, vsi za nedoločen čas. "V Anglijo vozimo že šest let, največ za podjetje Julon. Na leto opravimo približno sto voženj. Max Sefkind je prikolico naložil v ponedeljek zjutraj, naslednje jutro, ko je prišel k meni še po neke dokumente, pa je odpeljal. Za Julon vozimo tri, štiri leta, vedno enako blago, t.i. neskončno nit. Tuji cariniki so tovor pogosto pregledovali, vsaj v "Heroin iz Lentija" Priči Janez Šimic in Darko Urh v petek nista povedala nič novega. Kranj, 3. septembra - Potem ko je višje sodišče v Ljubljani razveljavilo sodbo kranjskega "gorenjski heroinski navezi" v delu, ki se nanaša na 101 kilogram zaseženega heroina v madžarskem I .eni i ju, se je ponovno sojenje Vodniku in Klemenčiču pred istim petčlanskim senatom kranjskega okrožnega sodišča, ki mu predseduje sodnica Andreja Ravnikar, začelo marca. Očitno se bo tudi to vleklo kot jara kača. Osnovni problem so namreč dokazi, ki slone predvsem na ukrepih in poročilih varnostnih organov tujih držav, Avstrije, Romunije, Madžarske in Bolgarije. Sodišče je prek mednarodne pravne pomoči prejelo odgovore iz Romunije, Bolgarije in Madžarske, zahtevane na junijskem nadaljevanju sojenja Ivanu Vodniku in Andreju Klemenčiču. V petek pa se je pokazalo, da so tudi ti odgovori precej polovični. Tako Madžari ne morejo poslati zapisnika o uničenju 101 kilograma heroina, zaseženega med pretovarjanjem v Lentiju v prirejeni avtomobilski cisterni, ko so aretirali tudi Ivana Vodnika. Zapisnik naj bi sodil med dokumente državne tajnosti. Romuni so ob Ivan Vodnik je že pravnomočno obsojen na trinajst let zapora. spremljanju inkriminirane združbe tihotapcev heroina priznali, da jim količina heroina ni znana, Bolgari pa, da videoposnetkov natovarjanja heroina in gibanja osebnih vozil ter ljudi v njih (zlasti BMW s Klemenčičem), za katere so prvotno trdili, da so tehnično slabi, sploh nimajo. Čeprav sta zagovornika obtoženih. Vodnikov odvetnik Žiga Klun in Klemenčičev Veljko Jan ugovarjala, češ da tožilkini doka/ni predlogi nimajo pomena, ker videoposnetkov očitno ni, ker je pot BMW /e opisana in ker ne- polovici primerov z rentgeni, zlasti natančni so Britanci v Dovru. Doslej niso našli ničesar prepovedanega," je povedal Bojan Bečan. Bečan pravi, da pnevmatike šofer sam ne more raz-montirati. Skupaj s platiščem tehta okrog sto kilogramov. Na kamionu je bilo samo rezervno kolo za prikolico, po pripovedovanju kriminalistov pa je bil heroin najden v rezervni gumi tovornjaka, ki je bila očitno dodana nekje drugje, lahko tudi med potjo. "Max je v Anglijo peljal s tovornjakom man, prikolica pa je bila povsem nova, na prvi vožnji. Varnostni organi so zasegli tovornjak in prikolico, vredna okrog sto tisoč mark, medtem ko je bilo devetnajst ton Julono-vega tovora vrednega približno šestdeset tisoč mark." Bojan Bečan je še povedal, daje Max Sefkind, ko se mu je ponudil za voznika, dejal, da bi rad vozil v Veliko Britanijo. Od maja, ko se je zaposlil, je delal dobro. Nikola Fabac je za podjetje nehal voziti po lastni želji pred petimi leti. Bo- Umrl pod traktorskim kolesom Gorenja Ravan pri Poljanah - 57-lctni V. D. se je v soboto, 1. septembra, ob 13.40 s traktorjem Tomo Vinkovič brez varnostnega loka m kabine, na katerem je imel pripeto enoosno prikolico domače izdelave, odpeljal na travnik. Približno 200 metrov nad hišo je vozil prečno po pobočju in očitno izgubil oblast nad vozilom, saj je traktor /avil desno v strm hrib, kjer se je skoraj prevrnil. V. D. je poskušal skočiti s traktorja, ki pa je tedaj ostro zavil levo po hribu navzdol in se začel vrteli okrog svoje osi. Zadnje levo kolo je zagrabilo voznikovo levo nogo, padel je med kolesa traktorja, ki se'je še vedno vrtel in ga Z zadnjim kolesom prevozil. V. D. je zaradi hudih poškodb na kraju nesreče umrl. • H. J. identificirani ljudje niso obtoženi v Kranju, je sodni senat sklenil, da bo upošteval predloge tožilke Branke Zobec Hrastar in - glede na navodila višjega sodišča - od bolgarskih organov vendarle poskušal dobiti odgovor p zasledovanih bolgarskih državljanih. Sicer pa sta v petek kot priči nastopila Janez Šimic, ki je bil na prvem sojenju za to kaznivo dejanje oproščen, in Darko Urh, ki je bil na sojenju edini od obtožencev v celoti oproščen. Šimic je po nalogu Ivana Vodnika odpeljal avtomobilsko cisterno iz Avstrije na Madžarsko, kjer jo je pustil brez tablic, ker naj bi jo Vodnik prodal, Darko Urh pa je zgolj posodil svoj vlačilec za cisterno. Oba sta ponovila isto kot na prvem sojenju; da o heroinu ne vesta ničesar. Sojenje se bo nadaljevalo 21. novembra, ko bo sodišče verjetno že dobilo iskane odgovore iz tujine. Vodnik in Klemcnčič na sodišče prihajata iz zaporov. Vodnik je bil pravnomočno obsojen na trinajst let zapora, Klemcnčič pa na tri. • H. Jelovčan, foto: Tina Doki jan Bečan je pritrdil, da pozna Andreja Hartmana, obsojenega domnevnega šefa gorenjske heroinske naveze. "Poznam tudi Matjaža, in to še iz časov, ko smo vsi še vozili, kakšnih tesnejših stikov pa nikoli nismo imeli." V Angliji zaseženih šestdeset kilogramov heroina, skritega v rezervnem kolesu, je na črnem trgu vrednih okrog osem milijonov funtov. Očitno gorenjskih šoferjev, željnih hitrih in dobrih zaslužkov, niti lanske pravnomočne sodbe tihotapcem iz gorenjske heroinske naveze (Andrej Hartman in Gaber Guna sta še vedno nekje na begu), niti še strožje kazni v tujini prijetih in obsojenih "kurirjev", ne spametujejo. T.i. balkanska pot očitno dobro deluje; če ne z enim, pa z drugim kurirjem. • H. Jelovčan Črni petek na gorenjskih cestah Okrog petih zjutraj v razbitinah avta umrla 27-letna Kamničanka S. F, pol ure kasneje 38-letna Radovljičanka Z. M., ob pol desetih zvečer pa še 44-letni pešec V. M. Kranj, 4. septembra - V petek smo bili 31. in ne 13. avgusta, ki je po vražah črn dan. Res pa je, da se je v petek dolgotrajno sončno vreme umaknilo dežju, ceste so bile mokre in spolzke. Najprej je počilo na cesti med Rodico in Mengšem pri Spodnjih Jaršah. 27-letna S. F. iz Kamnika je nekaj minut pred peto uro zjutraj S hyundaijem ponyjem vozila proti Rodici, koje nasproti po njeni strani ceste z mazdo pripeljal 54-letni S. J. K. iz okolice Domžal, ki je prehiteval tovornjak. Mazda je čelno trčila v levi sprednji del ponyja. Voznica S. F. je umrla v razbitinah, medtem ko je bil povzročitelj nesreče huje ranjen. Le pol ure kasneje pa je počilo na regionalni cesti pri Bistrici. 40-letni M. J. iz škofjeloške občine je s tovornjakom peljal od Naklega proti Podbrezjam. V desnem nepreglednem ovinku je na mokri in spolzki cesti zadek priklopnika zaneslo na nasprotno stran, po kateri je takrat z R clio pripeljala 38-letna Z. M. iz radovljiške občine. S prednjim levim delom avta je trčila v zadnje levo kolo priklopnika. Po trčenju je clia delno obrnilo in vrglo v jarek ob cesti, kjer je z vkleščeno voznico obstal. Tudi V razbitem cliu je v petek zjutraj umrla 38-letna voznica. - Foto: H. J. priklopnik je odbilo v desno, trčil je v betonski robnik, nato pa 23 metrov drsel po travnatem nasipu, zdrsnil prek ceste in po skoraj šestnajstih metrih zadel v kovinsko varovalno ograjo. Tu gaje ponovno obrnilo v desno, po skoraj osmih metrih je, skupaj s tovornjakom, končno obstal na desnem smernem vozišču. Ko je voznik tovornjaka že ustavil, je iz smeri Podbrezij z osebnim avtom pripeljal še 38-letni Š. A. Kljub zaviranju je trčil v prednji del clia. Romuni ponujajo "zlatnino" Kranj, 4. septembra - V kranjski policijski upravi zadnje čase obravnavajo več primerov goljufive prodaje zlatih prstanov in Gorenjcem svetujejo previdnost. Policisti so doslej ugotovili, da gre za romunske prodajalce, ki se z avti z romunsko registracijo vozijo po najbolj prometnih cestah. Ob njih parkirajo in simulirajo okvaro vozila. Odprejo pokrov motorja in nato ustavljajo ter prosijo druge voznike za pomoč. Običajno navežejo stik s prošnjo za denarno pomoč pri popravilu in v zameno ponujajo "zlatnino" po izjemno ugodnih cenah. Seveda gre za goljufijo, po prijavah oškodovancev policisti ugotavljajo, da "zlatnina" ni niti letela mimo zlata, pač pa so prstani medeninasti. Po doslej zbranih podatkih se Romuni vozijo tudi po vaseh in prodajajo različne tehnične izdelke, od električnega orodja do akustike, pa tudi posodo dvomljive kakovosti in vrednosti. Policisti opozarjajo ljudi, naj bodo pri srečanjih te vrste previdni in naj ne kupujejo cenenega blaga. Hkrati jih prosijo, da takoj obvestijo policijo. Številka je 113. •H. J. V nesreči je bila Z. M. tako hudo ranjena, da je v avtu umrla, drugima dvema udeležencema ni bilo nič. Prizorišče sta si ogledala tudi dežurni preiskovalni sodnik in državna tožilka. Proti vozniku tovornjaka M. J. bo vložena kazenska ovadba, Š. A. pa bo moral k sodniku za prekrške. Na vozilih je za najmanj 1,3 milijona tolarjev škode. Deževalo je tudi v petek /večer, ko se je po gorenjski hitri cesti po polžje vila nepregledna kolona vozil. Številni turisti so se vračali s počitnic domov, svoj delež k zastojem pa je dodalo še vreme. Vmes sta, nekaj po sedmi uri, na viaduktu Lešnica trčili še dve vozili, ki sta promet še bolj upočasnili. Nekaj minut pred pol deseto zvečer se je zgodila tretja smrtna prometna nesreča, tokrat na lokalni cesti med Zvirčami in Kovor-jem. 32-letni P. R. iz Tržiča je z oplom kadettom vozil od Zvirč proti Kovorju. Pri hiši št. 1 a v Zvirčah je na njegovi strani ceste ležal, oblečen v temna oblačila, 44-letni pešec V. M. iz okolice Tržiča. Ne da bi zaviral, gaje P. R. z avtom prevozil ter ga vlekel s seboj po cesti še dobrih petindvajset metrov. Pešec je na kraju nesreče • H. Jelovčan Kasaške dirke na Brdu so minulo nedeljo zopet minile v soncu in dežju Zmage in porazi favoritov Kar osem zanimivih dirk so si ljubitelji kasaškega športa lahko ogledali na brdskem hipodromu, vrhunec dneva pa sta bili sedma in osma dirka za veliko nagrado Mobitela in v spomin Henrika Uebelleisa. Brdo pri Kranju, 4. septembra - Tradicionalna, letos že 22., septembrska kasaška prireditev na hipodromu Brdo je tudi letos po tradiciji minila v sončno - deževnem vremenu in ob zanimivih obračunih, ki si jih je ogledala množica ljubiteljev konj iz vse Slovenije, največ seveda z Gorenjskega. Ob bogatem spremljevalnem programu, za katerega so poskrbeli pihalni orkester MO Kranj, Andrej Šifrer in lipicanci i/, lipiške jahalne šole, je bilo na sporedu tudi osem zanimivih dirk. Favoriti so bili ljubiteljem ka-saštva in stavcem sicer znani že pred dirko (ali po podatkih iz biltena), toda tudi tokrat se je izkazalo, da favoriti v resnici niso Med odmori dirk je bil tudi zanimiv spremljevalni program, v enem od odmorov pa sta Zvone Vidic in Mirko Gregorc skušala izboljšati rekordni čas teka dvovpreg, ki je do sedaj znašal 1:28,00. Žal rekord ni padel, saj sta konja tekla 1:33,4. vedno tudi zmagovalci. Vsekakor pa je svojo vlogo favoritinje izkoristila kobila Big star, ki jo je Zvone Vidic (Brdo) že v prvi dirki za 2-Ietne kasače popeljal do zmage. Tako sta bila zmagovalca nagrajena s pokalom zavarovalniške hiše Slovenica. Na drugo mesto je v cilj pritekel žrcbcc Kronleton Vita na vajetih Mirka Gregorca, na tretje pa Foma om na vajetih To- V sedmi dirki je presenetljivo slavil Villi Lobel, ki je ugnal skupno zmagovalko Surivo. neta Šketlja (oba Lj. Stožice). Na drugi dirki pokala Rešeta za 3- do 4-letne kasače sta bila najboljša Annie way Vita in Janez Horvat (Lj. Stožice), na drugo mesto sta se uvrstila Vanesa in Jože Sagaj ml. (Ljutomer), na tretje pa Moli-pači in Aleš Pavšič (Bled). Tudi tretja dirka je bila namenjena 3-do 4-letnim kasačem, ki so tekmovali za pokal Mlinotesta. Zmagala sta Agily Vita in Mirko Gregorc, drugo mesto sta osvojila Viktor in Jelko Orel, tretje pa Ex-citing Vita in Matej Osolnik (vsi Lj. Stožice). Največ konj je tekmovalo na 4. dirki za 3- do 6-letne kasače, pokal Krke pa sta dobila Alf Gimili Vita in Janez Horvat (Lj. Stožice). Na drugo mesto sta se uvrstila Pia on in Jelko Orel (Lj. Stožice), na tretje pa Lake B in Viktor Marinšek (Komenda). Peta dirka Ljubljanskih mlekarn je pripadla Feliciji in Tinetu Jagodicu (Brdo), druga sta bila Frick in Andrej Marišek (Komenda), tretja pa Lepi B in Zvone Vidic (Brdo). Lepa nagrada in pokal Mercedes je pripadla tudi zmagovalcema 6. dirke Aleksandru in Jožetu Sagaju (Ljutomer). Drugo mesto sta osvojila favorita Persu-gil in Mirko Gregorc (Lj. Stožice), tretje pa Ability Vita in Ari Kaarlenkaski. (LJ. Stožice). Vrhunec dneva je bila sedma dirka za veliko nagrado Mobitela. Po ogorčenem boju sta v zadnjih Sedmi spust z gorskimi kolesi po Sv. Joštu nad Kranjem Zmagovalec mehkih nog Na letošnjem spustu z gorskimi kolesi po pobočjih Sv. Jošta je bil najhitrejši Prevaljčan Janez Jamnik - Tudi letos del izkupička za kranjsko porodnišnico Sv. Jošt nad Kranjem, 4. septembra - Med najbolj atraktivne športne dogodke konec avgusta že nekaj let sodi spust z gorskimi kolesi po pobočjih Svetega Jošta nad Kranjem, ki gaje letos sedmič zapored pripravil MTB klub Kranj. Kljub drugačnim napovedim seje tokrat zgodilo, da se kranjske tekme spustašev niso udeležili Avstrijci in Italijani, saj so imeli oboji v istem terminu tekme v svojih državah, zato so organizatorji že napovedali, da bodo prihodnje leto tekmo pripravili teden dni prej. BALINANJE Igrišča na sejmu že urejena - Medtem ko balinarska reprezentanta Damjan Sofronievski in Bojan Novak igrata na sredozemskih igrah, je v večnamenski dvorani na Gorenjskem sejmu v Kranju v nekaj dneh zrastlo 8-stezno balinišče, na katerem se bo od 17. do 23. septembra odvijalo svetovno prvenstvo v balinanju za člane. Asfalt je že položen, igrišča so zarisana in pokrita s peskom. Ta teden bodo uredili še spremljevalne prostore za tekmovalce in tehnične službe, urediti je potrebno še razsvetljavo in namestiti veliki semafor. Organizatorji sicer pričakujejo, da bo v Kranju nastopilo 32 reprezentanc, trenutno se jih je prijavilo nekaj čez dvajset, vendar pa prijave še prihajajo. • S. Š., foto: T. D. Center še vodi Kranj, 4. septembra - Minuli konec tedna so balinarji v 1. ligi odigrali 13. krog. Ekipa Centra je doma 14:10 premagala EIS Budničar, Bistrica pa je zmagala na gostovanju pri Balinčku 8:16. Na lestvici vodi Centerr pred Bistrico. V 2. ligi - vzhod je ekipa Primskovega z 20:4 premagala Mirno, Planina je s 24:0 zmagala z Velenjem Premogovnik, Radovljica Alpe-tour pa je bila s 4:20 boljša na gostovanju pri Krškem. Na lestvici vodi Krim Špica pred Primskovim. • V.S. Po 3,2 kilometra dolgi progi, na kateri spustaši premagajo 425 metrov višinske razlike, se je minulo nedeljo, 2. septembra, spustilo 45 gorskih kolesarjev iz Slovenije in Hrvaške. Proga kljub svojim pastem na "Koreninah", "Taborniški batini" in zadnji "Serdžotovi korenini" sicer ni med najbolj zahtevnimi, vendar pa je zaradi odsekov, kjer je treba pošteno poganjati svoja nekaj sto-tisočakov vredna kolesca, dovolj selektivna, da povsem izmuči tekmovalce. Letos je s progo najhitreje opravil lani drugi Janez Jamnik iz Kolesarskega društva Prevalje. "V prvi vožnji sem imel nekaj težav, v drugo pa sem nekoliko dodal na hitrosti, več moči sem porabil na ravninskih delih, kjer je bilo treba močno poganjati in vožnja mi je odlično uspela. Prvič v življenju se mi je zgodilo, da po prihodu v cilj zaradi utrujenosti nisem mogel stopiti na noge," je dejal Prevaljčan, ki je z zmago na peti letošnji tekmi za slovenski pokal v spustu z gorskimi kolesi v skupni razvrstitvi prehitel doslej vodilnega Črta Slivnika - Billa iz Sova Scott teama, ki je bil tokrat tretji. Mednju se je vrinil lanski zmagovalec spusta po Sv. Joštu Idrijčan Boštjan Felc. Najboljši Kranjčan je bil Mitja Naglic, osmi v skupni konkurenci in vnovični zmagovalec med veterani: "Po padcu v prvi vožnji sem šel v drugo na progo malo bolj umirjeno, kar se mi je obrestovalo. Sicer pa smo po mojem v današnji tekmi uživali vsi - tekmovalci in številni gledalci." S slednjo ugotovitvijo se je strinjal tudi Gorazd Čopek, predsednik MTB Kranj, ki je še povedal. "Športno tekmovanje smo letos že tretjič zapored združili z akcijo Spustimo se za naše malčke. Del izkupička od letošnje tekme bomo tudi tokrat Najhitreje po koreninah - Janez Jamnik namenili kranjski porodnišnici za nakup aparata Drager 8010, ki je nekakšna kombinacija tople posteljice in posteljice za oživljanje novorojenčkov z integrirano terapgo." REZULTATI: rekreativci: 1. Josip Zorko (Šišmiš, Hrvaška) 04.45:68, 2. Robert Markič (Snurfclub) 04.55.98, 3. Borut Zupan (MTB Kr) 5.00:64; mladinci: I.Boštjan Volf (MTB Sokol Domžale) 04.35:74, 2. Rok Jurca (Sokol Tivoli Team Lj) 04.41:48, 3. Žiga Živoder (MTB Trbovlje) 04.49:80; masters: 1. Mitja Naglic (MTB Kr) 04.39:25, 2. Luka Betević (Šišmiš, Hrvaška) 05.37:34; elite: 1. Janez Jamnik (KD Prevalje) 04.24.23, 2. Boštjan Felc (Svvatch Novice Ex-trem) 04.25:68, 3. Črt Slivnik -Bili (Sova Scott Team) 04:26:37. • S. Šubic, foto: T. Doki metrih slavila Villi Lobel in Fredi Bedekovič (SI. Gorice), skupni pokal zmagovalca letošnje sezone pa je pripadel drugo uvrščeni Su-riyi in Voju Maletiču (Šentjernej). Na tretje mesto sta se uvrstila Bukefalos in Aleš Pavšič (Šentjernej). Zadnja, osma dirka, je bila sedaj že po tradiciji obračun voznic in njihovih konjev. Pokrovitelj dirke je bilo ČP Delo, dirka pa je bila posvečena spominu Henrika Uebelleisa, priljubljenega športnega novinarja in ljubitelja konj. Zmagala sta Leon in Sanja Zagore (Šentjernej), druga sta bila Vanish in Petra Berce (Lj. Stožice), tretja pa Adži Lobel in Darja Kos (Komenda). • V. Stanovnik, foto: T. Doki BOKS Mladi Kranjčani bodo morali ostati doma Trije kranjski boksarji so se kvalificirali za nastop na svetovnem kadetskem prvenstvu, ker pa ni denarja za pot v Baku, bodo prisiljeni ostali doma. Kranj, 4. septembra - "Še dober mesec je, ko bo v Bakuju v Azerbajdžanu letošnje svetovno kadetsko prvenstvo. Skupaj s svojimi varovanci, ki so se nanj uvrstili, sem se nanj pripravljal zadnje mesece, sedaj pa obupano ugotavljam, da za njihovo pot na prvenstvo v Kranju in Sloveniji ni denarja. Edini, ki nam je delno pomagal, je bil kranjski župan Mohor Bogataj, ki je iz občinske blagajne prispeval 200 tisočakov, to pa je za naše stroške precej premalo," te dni obupan ugotavlja trener Boksarskega kluba Kranj Duško Čavič. Boris Makarič, Erduan Brai-mi in Igor Tunukovič, so trije izmed najbolj perspektivnih kranjskih in slovenskih boksarjev, ki so v konkurenci boksarjev iz 150 držav po trenerjevih besedah sposobni na svetovnem kadetskem prvenstvu poseči celo po kolajnah, eden najpomembnejših ciljev mlade ekipe v naslednjih letih pa je, da se vsaj enemu izmed njih uspe kvalificirati za nastop na olimpijskih igrah. Zato pridno trenirajo v svojem prostoru nad olimpijskim bazenom v Kranju, njihovo zagnanost za treninge pa je te dni zasenčila vest, da za nji- NOGOMET hov nastop na SP ni denarja. "Lani smo na evropskem kadetskem prvenstvu v Grčiji, kljub mladosti tekmovalcev, v konkurenci 32 držav zasedli 8. mesto. Letos so fantje leto starejši in možnosti za uspeh je še več. Za finančna sredstva (okoli tisoč dolarjev in 130 tisoč tolarjev za letalski prevoz na osebo) smo prosili na Obrambno ministrstvo, Boksarsko zvezo Slovenije, Športno zvezo Slovenije, Zavod za šport Kranj ter številna podjetja, edino pomoč pa smo dobili od kranjske občine, ki pa je daleč premajhna. Nismo pač krivi, če je prvenstvo v Bakuju in ne kje bliže," pravi Dušan Čavič, ki kljub "porazu" pri iskanju denarja upa, da številni mladi kranjski boksarji pri delu in treningih nc bodo obupali. "Zal mi je, da je vzgoja mladih tekmovalcev, ki v svetu ponosno zastopajo Slovenijo, tako malo cenjena, in da so bolj cenjeni klubi, ki kupujejo drage tujce. Njim pomagajo vsi, celo država, nam, ki ravno tako skrbimo za promocijo Slovenije v množičnem in v svetu tako popularnem športu, kot je boks, pa ne more nihče," razočarano ugotavlja Dušan Čavič. • V. Stanovnik Naši pogumno v Beograd Kranj, 4. septembra - Slovenska nogometna reprezentanca je minulo soboto pripravila veliko veselje svojim navijačem in seveda sebi. Na Štadionu za Bežigradom so zasluženo z 2:1 premagali reprezentanco Rusije. Prvi gol za naše je dosegel Milan Osterc, drugega pa iz enajstmetrovke Mile Ačimovič. Takoj po tekmi so se varovanci Srečka Katanca vrnili na Brdo pri Kranju in se začeli pripravljati na jutrišnjo odločilno tekmo za uvrstitev na SP 2002, ko se bodo v Beogradu pomerili z ekipo Jugoslavije. Kot pravijo, bodo naredili vse za novo zmago. • V.S. Gorenjski obračun Šenčurju Kranj, 4. septembra - Zaradi tekme reprezentance nogometaši v ligi Si.mobil niso igrali rednega kroga. V pripravah na nedeljsko tekmo z ekipo Olimpije pa bo kranjski prvoligaš, ekipa Živil Triglava, danes ob 16.30 uri na štadionu v Kranju gostil avstrijskega prvoligaša, ekipo Katenten iz Celovca. Konec tedna so 4. krog odigrali nogometaši v 3. ligi - center. Ekipa Zarice je z 1:2 izgubila z Litijo, Britof je s 3:1 premagal Cockto Kresnice, Šenčur Protect GL je bil z 1:() boljši od Slaščičarne Šmon, Kamnik je z 1:2 ugnal Factor, Rudar in Avto Debevc Dob sta se razšla z izidom 0:0, ekipa GPG pa je 3:0 premagala Svobodo. Na lestvici vodi ekipa GPG. - V.S. Kodeletov memorial Zagrebu Kranj - Okoli 400 mladih nogometašev v 23 ekipah se je minulo soboto merilo na memorialnem turnirju Staneta Kodeleta, ki ga je organiziral kranjski Triglav. Na koncu so zmagovalni pokal odnesli nogometaši Zagreba A, ki so v velikem finalu premagali mestne tekmece, Zagreb B. V tekmi za tretje mesto je ekipa Izole ugnala Maribor 1:0. • J.M. KOŠARKA__ Naši že doma Kranj, 4. septembra - Letošnje evropsko prvenstvo v košarki je bilo za naše reprezentante dolgo le tri dni. V petek so namreč nepričakovano visoko z 61:85 izgubili z ekipo Španije, v soboto pa so se uspeli zbrati in s 57:71 premagati Turčijo. Ta zmaga pa ni zadoščala za uvrstitev v nadaljevanje tekmovanja, saj so naši v nedeljo nepričakovano izgubili z. Latvijo z 99:93, Turki pa so ugnali Špance. Tako so se naši košarkarji razočarani včeraj zvečer že vrnili domov. • V.S. Hokejska ekipa Acroni Jesenic ima v novi sezoni spet smelejše načrte Znova zreli za naslov prvakov Po odigranem Pokalu "pivovarne Union", ki se začenja danes, bodo hokejisti Acroni Jesenic najprej nastopili na kontinentalnem pokalu, nato pa jih čakata mednarodna hokejska liga in državno prvenstvo, kjer si znova želijo seči po naslovu najboljšega moštva v državi Kranjska Gora, 4. septembra - "Cilj naše ekipe je, da se uvrsti v finale mednarodne lige, prav tako pa mislim, da je moštvo znova zrelo, da osvoji naslov državnih prvakov," je na letošnji uvodni tiskovni konferenci v hotelu Larix v Kranjski Gori pred novo sezono optimistično napovedal predsed- vključil v reševanje težav v moštvu, to pa zato, ker se zavedam, da ima ta šport na Jesenicah dolgo in bogato tradicijo ter da hokej in občinska politika morata najti skupni jezik. Nikoli na hokej nisem gledal kot na zahtevo po osvojitvi naslova državnih prvakov, ampak kot na Letne vstopnice že v prodaji Na blagajni HK Jesenice je že moč kupiti (vsak delavnik od 10. do 13. ure ob sredah od 14. do 16. ure in pred vsako tekmo) letne vstopnice za ogled vseh tekem v Podmežakli. Te na sediščih stanejo 18 tisoč tolarjev, na stojiščih pa 15 tisoč tolarjev in jih je moč poravnati tudi na največ štiri obroke. Za študente, dijake in šolarje je letna vstopnica le 5 tisoč tolarjev, otroci do 12. leta pa imajo ob spremstvu staršev vstop prost. Dnevne vstopnice bodo po ceni od tisoč do dva tisoč tolarjev. nik Hokejskega kluba Acroni Jesenice Branko Omejc. Kljub temu da se spomladanski uvod v letošnjo sezono za jeseniški hokej ni začel obetavno, saj je po tako imenovanem "odprtem pismu jeseniškem županu" in izjavi za javnost nezadovoljnih jeseniških privržencev hokeja kazalo, da bo jeseniško moštvo ostalo brez predsednika, trenerja in celo sponzorja, pa je na koncu le prevladala odločitev, da staro vodstvo kluba z zvestim sponzorjem in novim trenerjem skuša nadaljevati z normalnim delom. "Po hudi krizi leta 1998 sem se kot župan športno dejavnost, ki naj se razvija in pridobiva na kvaliteti. Zame hokej pač ne pomeni zgolj prve ekipe Acroni Jesenic, ampak so to vsi igralci od najmlajših selekcij naprej, pa tudi vodstvo kluba, sponzorji, navijači... pač vsi, ki živijo s hokejem in za hokej. Zato si želim, da bi bile tudi v novi se-»zoni tribune na Jesenicah čimbolj polne in verjamem, daje izhod iz krize v zadnjih letih možen. To je bilo videti že pred dnevi na blejskem turnirju in upam, da bo tako tudi naprej," je poudaril jeseniški župan Boris Bregant in se zahvalil igralcem, ki so znali razumeti težave v klubu in bodo letos znova nosilci igre Acroni Jesenic. Za Acroni Jesenice bodo letos igrali: Robert Kristan, Gaber Glavič, Boris Kunčič, Borut Vukčevič, Gorazd Rekelj, Senad Kovačevič, Aleš Kranjc, Uroš Vidmar, Andrej Razinger, Aleš Sodja, Dejan Vari, Toni Tišlar, Milan Hafner, Grega Por, Boris Pretnar, Tomaž Razingar, Aleš Burnik, Anže Terlikar, Luka Rebolj, Tomi Hafner, Jure Vnuk, Mitja Sotlar, Milan Zrnič, Mitja Brgant, Boštjan Groznik, Blaž Klinar, David Mlinaric in Marko Češnjak. Nov v ekipi je Jure Vnuk, prav tako pa naj bi že ta teden podpisali pogodbo s Tomažem Razin-garjem. Če mu ne bo v Ameriki šlo po načrtih, pa ima pot v prvo ekipo seveda zagotovljeno tudi Marcel Rodman, letošnji izbranec ekipe Boston Bruinsov v NHL. "Odnosi med vodstvom kluba in igralci so zelo dobri in v ekipi je trenutno super vzdušje. Dejstvo je, da pri športu ne gre vedno po načrtih in da so boljši in slabši časi, upam pa, da bo letošnja ekipa držala skupaj in da bo dosegla pričakovane rezultate. Če ti bodo, ne vidim vzrokov, da bi iskali tuje okrepitve, če jih ne bo, pa bomo ravnali glede na razpoložljivi denar v klubski blagajni," Hm i • r S ^ ■..........— 'J -- .........■■■ ■—..................._-------- -:- 1 : <* • Za Jeseničane se je sezona dobro začela, uspeh na blejskem turnirju pa je zanje velika spodbuda. poudarja trener Pavle Kavčič. Ce bo res tako, bo moč videti že od danes naprej, ko se začenja tekmovanje za pokal pivovarne Union. Jeseničani prvo tekmo igrajo v Beljaku z VSV Villach, v petek pa se bodo že predstavili doma, ko bodo v Podmežakli gostili Olimpijo. Dartes teden bodo v Celovcu igrali s KAC-em, v četrtek pa spet doma z ekipo Beljaka. Sledila bo še tekma v Ljubljani naslednjo nedeljo, pokala pivovarne Union pa bodo Jeseničani končali 18. septembra, ko bodo doma igrali z. ekipo KAC-a. Od 21. do 23. septembra bodo nato nastopali v prvem krogu kontinentalnega pokala v Dunajvarosu na Madžarskem, 2. oktobra se bo začela mednarodna hokejska liga, še prej pa 28. septembra državno prvenstvo, ki naj bi bilo letos končano najkasneje 6. aprila. Kot pravijo v jeseniškem klubu, bi bil čas, da spet s pesmijo "Prelepa Gorenjska". • V. Stanovnik, foto: T. Doki 9. mednarodno tekmovanje na tekaških rolkah Tržič 2001 Italijanka spet kraljica Loma Italijanska tekačica Stefania Belmondo je za (verjetno) slovo še četrtič zmagala v Tržiču, med člani je bil najboljši Slovak Martin Bajčičak. VESLANJE Lom, 3. septembra - 9. mednarodne tekme na tekaških rolkah od Tržiča do Loma minulo soboto, 1. septembra, so se udeležili tekmovalci iz Slovenije, Hrvaške, Nemčije, Italije in Slovaške. Na edinem tovrstnem tekmovanju v Sloveniji so nastopili tudi nekateri slovenski biatlonci: Marko Dolenc, novinka med biatlonci Andreja Mali in na veselje gledalcev tudi domačinka Andreja Grašič. la za skoraj 40 sekund. Tudi na tekmi članov na 8,5 kilometra dolgi progi je prepričljivo slavil tujec - Slovak Martin Bajčičak, za njim je v cilj pritekel favorit Italijan Alfio Di Gregorio, kot tretji pa je najdaljšo razdaljo končal 19-letni član kranjskega Merkurja Nejc Brodar iz Škofje Loke, sicer zmagovalec med juni-orji. "Naporna tekma je bila, saj Slovak in Italijan nista popustila niti za trenutek. Mislim pa, 1. Barbara Jezeršek (Merkur Kr) 21:18.20, 2. Polona Mihevc, 3. Brigita Belšak (obe Olimpija); st. mladinke - 1. Katja Višnar (Bled) 22:26.70, 2. Lea Pergovnik (Logatec), 3. Ana Žekar (Jub Dol); juniorke - 1. Maja Benedičič (Merkur Kr) 20:45.70, Renata Podviz (Olimpija), 3. Mirjam Černe (Jub Dol) 26:36.30; članice - 1. Stefania Belmondo (Ita) 17:34.90, 2. Andreja Mali (Jub Dol), 3. Tina Hižar (Olimpija); Proga 8,5 km: st. mladinci - 1. Gregor Brvar (Olimpija) 24:15.40, 2. Miha Nagode, 3. Miha Preveč (oba Logatec); juni-orji - 1. Nejc Brodar (Merkur Kr) 22:56.60, 2. Rok Bremec (Gorje), 3. Igor Jesenovec (Olimpija); člani - 1. Martin Bajčičak (Slovaška) 21:40.90, 2. Alfio Di Gregorio (Ita), 3. Jože Mehle (Olimpija). • S. Šubic, foto: T. Doki rtv ini A K - GORSKI TEK Ti Najboljše članice (z leve): Stefania Belmondo, Andreja Mali, Tina Hižar. Slednja se na 6,5 kilometra dolgi progi ni preveč naprezala. "Kljub utrujenosti po višinskih pripravah v Bolgariji sem si zelo želela nastopiti na tej tekmi, zato sem tudi prišla. Vendar pa nisem tekla na rezultat, ampak sem tekmo vzela boH, za trening," je dejala naša najuspešnejša biatlonka, ki je dan kasneje praznovala trideseti rojstni dan. V teku članic je sicer že četrtič zmagala Italijanka Stefania Belmondo, ki se menda po tej sezoni poslavlja od vrhunskega športa. "Ne predolga proga, čudoviti tfudje in lepi kraji me vedno znova privabgo v Tržič. Verjetno bom prihodnja leta še vedno prihajala sem, le da samo še kot gledalka," je povedala simpatična 31-letna Italijanka. Andrejo Mali, zmagovalko leta 1999, je prehite- da sem dobro tekel," je dejal mladi tekač, ki mu je največji letošnji cilj nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu v Nemčiji. REZULTATI: Proga 4,5 km: ml. dečki - 1. David Piber 12:14.00, 2. Matija Rimahazi (oba Bled), 3. Dino Ščuk (Olimpija); ml. deklice - 1. Jerneja Podviz 13:16.90, 2. Maja Strasner (obe Olimpija), 3. Vedrana Malec; st. dečki - 1. Matej Brvar (Olimpija) 10:47.50, 2. Tine Brenčič (Valk. Logatec), 3. Andraž Mali (Merkur Kranj); st. deklice - 1. Tumara Barič'(Olimpija) 11:31.80, 2. Teja Piškur (Merkur Kr), 3. Maja Vuk (Šestine, Hrvaška). Proga 6,5 km: ml. mladinci - 1. Klemen Bauer (Ihan) 18:30.80, 2. Mitja Oranič (Trifix Tržič), 3. Peter Doki (Ihan); ml. mladinke - Slovenski alpski maraton Blizu sto tekmovalcev je že prijavljenih za 50-kilometrski maraton, ki ga to soboto pripravlja Klub trmastih Preddvor. Preddvor, 4. septembra - S štarom v Preddvoru in ciljem pri Planšarskem jezeru na Jezerskem se bo to soboto, 8. septembra, začel in končal prvi Slovenski alpski maraton (SAM), na katerega se že od pomladi pripravljajo pri Klubu trmastih v Preddvoru. Množična tekaška prireditev rekreativnega značaja bo dolga kar 50 kilometrov, saj dolgi teki, celo daljši od klasične maratonske razdalje (42 kilometrov), postajajo vedno zanimivejši in tudi množičnejši. Tako se jih v tujini udeležuje tudi po več tisoč tekmovalcev, v Sloveniji pa na gorskih tekih običajno nastopa okoli sto tekmovalcev. Čeprav bo sobotni ultramaraton drugačen od ostalih gorskih tekov, pa so pri Klubu trmastih te dni prejeli prijave že blizu sto tekmovalcev (minimalna starost je 18 let!). Ti so izkoristili cenejši strošek v pred-prijavi, kije bil tri tisočake, prijave zamudnikov pa še sprejemajo (inf. ()41 647 509) s tem, da bo zadnji hip štartnina pet tisočakov. Prvi trije uvrščeni v moški in ženski kategoriji bodo prejeli pokale in nagrade, vsak udeleženec, ki bo pritekel na cilj, pa še vetrovko. Pot maratona se bo začela v Preddvoru (ob 8. uri zjutraj) in bo najprej potekala skozi vasice pod pobočji Storžiča vse do Tržiča. Od tam bo sledil vzpon mimo planin Kal in Ravne na Kofce (v dobrih šestih kilometrih vzpona je skoraj tisoč metrov višinske razlike), nato pa bo na vrsti najlepši del poti, ki vodi pod grebenom Košute mimo planin Ilovica. Šija, Pungart in Dolga njiva. Pod Plešivcem in Pečovnikom se bo pot tekačem mimo Vimikove planine spustila na Zgornje Jezersko, od tam pa do cilja, ki bo pri Planšarskem jezeru. Najhitrejši tekmovalci naj bi bili na cilju med dvanajsto in eno uro popoldne. "Del trase maratona smo si z nekaterimi tekmovalci ogledali že maja, ponovno pa smo bili na trasi proge prejšnji teden. Proga je res razgibana, tako organizatorji kot tekmovalci pa si želimo, da bi nas na vseh delih trase spodbujalo veliko gledalcev. Želimo jih Še posebno tam, kjer sicer ni znanih planinskih postojank in poti," pravi vodja organizacijskega odbora Iztok Boltez, ki je zadovoljen, da se je - ob številnih domačih gorskih tekačih - na ultramaraton že prvič prijavilo tudi precej tekmovalcev iz tujine. • V. Stanovnik Župan Janko S. Stušek čestital Čopu in Špiku - Ob novem lepem uspehu naših veslačev na svetovnem prvenstvu je radovljiški župan Janko S. Stušek minuli petek pripravil sprejem, na katerem je čestital Iztoku Čopu, ki je iz Luzerna prinesel srebrno koljano, in Luki Špiku, ki se je skupaj z Davorjem Mizeritom uvrstil na peto mesto. Hkrati je bil čestitk deležen tudi trener blejskih veslačev Miloš Janša. Župan je poudaril, da z veseljem spremlja uspehe domačih športnikov, pa tudi če to niso zgolj zmage in zlate koljane. Vsaka uvrstitev v finale je v tako garaškem športu, kot je veslanje, velik uspeh. • V.S., foto: G. Kavčič ATLETIKA__ Langerholčeva zlata na univerziadi Kranj - Škofjeločanka Brigita Langerholc, sicer članica AK Triglav iz Kranja, je v soboto na univerziadi v Pekingu osvojila prvo mesto v teku na 800 metrov in s tem srebrni kolajni s prejšnjega tovrstnega tekmovanja dodala še zlato. S časom 2.00,96 sicer ni bila najbolj zadovoljna, a ta je tudi posledica visoke temperature (33 stopinj Celzija) in tega, da ni bilo tekačice, ki bi narekovala hitrejši tek. Druga predstavnica Triglava, skakalka v daljavo Tina Čarman je bila v svojem prvem nastopu na univerziadi dvanajsta. • CZ. LOKOSTRELSTVO__ Najbolje Podgorškova in Dejan Sitar Skofja Loka, 4. septembra - Kljub slabim vremenskim obetom je bilo minulo soboto na igrišču bivše loške vojašnice dobro vzdušje, saj je oblake proti sredini dopoldneva pregnalo sonce in nekaj več kot sedemdesetim lokostrelkam in lokostrelcem omogočilo lepo tekmovanje ter dobre dosežke. V organizaciji lokostrelske sekcije pri ŠD Partizan Skofja Loka so se namreč pomerili na tekmi za slovenski pokal 900 krogov. V disciplini goli lok sta se v članski konkurenci najbolje odrezala Staša Podgoršek in Marjan Podržaj (oba Šenčur), v mlajših kategorijah pa so slavili: Tina Valenčič, Sara Šuštar, Martin Čeh (vsi Ilirska Bistrica), Gašper Smode (Ankaran), Tina Šinkovec, Mojca Selak, Martin Čeh, Rok Mažgon (Skofja Loka) in Denis Cegnar (Mins Postojna). Med tekmovalkami in tekmovalci v sestavljenem loku sta bila v članskih kategorijah najboljša Bernarda Zemljak - Perhač (Mozirje) in Dejan Sitar iz Dvorij pri Cerkljah (Valvasor). Med veterani je zmagal Dušan Perhač (Mozirje), v mlajših kategorijah pa: Sebastjan Ošep (Mozirje) ter Gregor Jerin in Alcn Grum (oba Žalec). V disciplini sestavljeni lok je med članicami slavila Dolores Čekada (Mins Postojna), med člani pa Mošnjan Andrej Zupan (Skofja Loka). Med veterani je zmagal Peter Tomazin (Jesenice), v mlajšin kategorijah pa so bili najboljši: Mateja Zalar, Tomaž Natlačen, Igor Šivec, Jadran Lukančič (vsi Mins Postojna), Teja Močnik (Alpkomerc Tolmin) in Boštjan Kaluža (Ilirska Bistrica). • V.S. Primorka, zmanjkala ti je točka do 35!! V soboto, 1. septembra 2001, je vse maturante, ki so pri maturi dosegli več kot 30 točk, na Brdu pri Kranju sprejel predsednik Slovenije Milan Kučan. Nato so se uspešneži srečali še s predstavniki slovenskega šolstva v ljubljanskih Križankah, sledila je še podelitev nagrad. Prireditev je prenašala tudi Televizija Slovenija, v živo so jih spremljali starši. Med njimi je bila tudi Sabina Zgaga. Primorka, ki se je vsak dan vozila na Jesenice, kjer je obiskovala tamkajšnjo gimnazijo. Podbrdo - Sabina Zgaga je doma iz Podbrda v Baski grapi. Priimek Zgaga je v Baski grapi zelo pogost, od tod izhaja tudi bivši minister za šolstvo, vendar s Sabino Zgaga ni v sorodu. Družina Sabine Zgaga je delavska, mama Zorana dela v Bači, oče Branko je prometnik na Grahovem. Dve leti mlajši brat Sebastijan pa obiskuje Srednjo prometno šolo v Novi Gorici. Podbrdo je majhen kraj s približno 1000 ljudmi, večini je glavni vir zaslužka Tovarna volnenih izdelkov Bača. Krajani Podbrda zaradi znanih težav, ki jih ima tekstilna industrija, iščejo delo v Tolminu, Bohinju in v Železnikih. Povezave sicer niso najboljše, do Tolmina vodi ozka in vijugasta cesta, v Bohinj bodo kmalu asfaltirali še zadnji kilometer poti, edino z Železniki je sedaj dobra po- Tolmina, saj tja avtobus vozi le redko." Toda vsakodnevna vožnja z vlakom do Jesenic je naporna? "Niti ne. Vsega se navadiš. In še kmalu sem se navadila na ritem, da sem že zjutraj na vlaku ponavljala snov. Ta čas, ki sem ga preživela na vlaku, mi je prišel zelo prav." Kdaj ste morali vstajati? "Deset čez šesto. Pouk se je začel ob osmi uri. Tako sem imela veliko časa za ponavljanje. V Bohinju so prišle na vlak še druge prijateljice, na Jesenicah pa smo bile že 20 minut do osme ure. Nato smo imeli pouk, nekaj čez tretjo uro popoldne pa sem bila že doma. Na vrsti je bilo kosilo, nato pa domače naloge in učenje. Kasneje sem gledala televizijo ali pa klepetala po telefonu, haha." vezava, saj je bil pred kratkim obnovljen del ceste. Najenostavnejša in najhitrejša povezava je železna cesta. Takoj se še enkrat vpišem na Gimnazijo Jesenice Kako ste se odločili za šolanje na jeseniški gimnaziji? "Najprej zaradi prometne povezave. Na izbiro sem imela samo gimnaziji v Tolminu in na Jesenicah. Tolminska gimnazija mi nikoli ni dišala, jeseniška ima le večji ugled. Prometna povezava z vlakom do Jesenic je veliko boljša kot avtobusna do Kaj ste počeli v prostem času? "V bistvu nič. V osnovni šoli sem obiskovala glasbeno šolo, ampak sem potem vse pustila. Na gimnaziji sem se vključevala na razna tekmovanja, kot so Cankarjevo tekmovanje ter tekmovanje bralnih značk iz angleškega in nemškega jezika." Bi se danes še enkrat odločili za Gimnazijo Jesenice? "Bi. Moram povedati, da sem se imela res dobro v šoli. Jeseniška gimnazija ima ugled, v razredu smo bili dobra družba in tudi profesorji so nas veliko naučili ter dobro pripravili na maturo." Kaj vam je najbolj ostalo v spominu? "Veliko je bilo posameznih dogodkov, veselih ali pa žalostnih. Manj prijeten je prav gotovo smrt profesorice slovenščine Benjamine Košir - Jakelj v prometni nesreči. Bilo pa je tudi veliko veselih dogodkov, prav smešnih, na primer, ko smo sprejemali "fazane" v šolo ali pa novoletne zabave. Da, in maturantski ples!" Maturantski ples je lepo uspel Zaupajte mi, kako poučujejo na jeseniški Gimnaziji, da so vas pripravili tako dobro, da si bila vsa štiri leta odlična? "Ne vem. Imeli smo različne generacije učiteljev, eni mlajše druge starejše. Vsi pa so bili kar zahtevni, odvisno pač od predmetov. Na koncu seje izkazalo, daje boljše, če so zahtevni. Ravno te učitelje smo si potem najbolj zapomnili, od njih smo največ odnesli. Zdi se mi prav, da so zahtevni ter da so ločili med predmeti, ki so bili maturitetni in ostalimi. Pri ostalih predmetih so bili namreč malenkost popustljivoj ši." Ali je bilo tako že od prvega letnika? "Da. Pri slovenščini in matematiki skušajo učni načrt spraviti pod streho, drugače bi nam manjkalo. Posebno dobro se to vidi v tretjem in četrtem letniku, ko je bila intenzivnost največja. Proti koncu četrtega pa smo tako ali tako večinoma le ponavljali. Sama sem za izbirna predmeta izbrala zgodovino in geografijo in tako imela še dodatni dve uri na teden. To sta tudi moja najljubša predmeta." Kakšne spomine imate na maturantski ples? "Maturantski ples smo imeli v začetku aprila v Casinu na Bledu. Bilo je zelo lepo, vsi pa smo bili najbolj veseli, daje prišel tudi naš razrednik Srečko Polanec, sicer profesor matematike. Ples smo pripravili skupaj s še enim razredom iz pa-ralelke in nam je zelo lepo uspel. Imeli smo dober program." Kaj ste pripravili? "Plesali smo četvorko in še pet drugih plesov, na koncu tudi sirtaki! Za vsakega profesorja smo napisali nekaj verzov ter upihnili svečko..." Kdaj se je ples končal? "Za mene ob sedmi uri zjutraj, haha. Takrat sem prišla domov, saj drugače, zaradi povezave z vlakom, ni šlo." Se še zdaj dobivate s sošolkami in sošolci? "S sošolkami so kar videvamo, letos smo bile skupaj tudi na morju." Je mogoče še kdo iz Baške grape, ki je tudi obiskoval gimnazijo Jesenice? "Štiri punce smo hodile v paralelko, le z eno pa sva bili sošolki." Matura ni tak bavbav, kot pravijo. Še hujše je! Koliko točk ste zbrali na maturi? "34." To so vse možne, kako vam je to uspelo? "Ne vem, haha. Res ne vem. Ko sem izvedela za rezultat, nisem niti verjela. Razrednik me je že pred tem zafrkaval, češ "Primorka, zmanjkala ti je točka do 35!!". Malo mi je bilo čudno, potem pa aaaaaaaaaaaa, vse točke imam! (smeh o. p.). Nisem vedela, ali bi se smejala ali jokala. Zelo sem bila presenečena." Je bilo učenje naporno? "Zelo naporno. Že prej sem se zelo trudila, da bi čimprej končala vse za redni pouk, dane bi imela veliko obveznosti na koncu. Že aprila sem začela ponavljati, matematiko že prej. Vsak konec tedna sem rešila en test. Delala sem postopoma. Od začetka maja do mature sem se intenzivno učila, potem pa le še ponavljala. Med maturo se namreč ne moreš več učiti." Kako ste se še sami pripravljali? "Založbe vsako leto izdajo razne vaje. Za slovenščino, na primer, vse kar moraš znati pri slovnici in književnosti. V vseh knjigah je sicer preveč balasta, vendar brez teh knjig ne gre. Dobili pa smo tudi stare teste ali tipe nalog za vse maturitet-ne izpite. Tako smo lažje spoznali "fin-te", ki so pri maturi stalne." Kakšen je bil občutek? "Zelo me je bilo strah angleščine. Imeli smo zelo zoprn test in sem že razmiš- V "■' -------- ljala, kako bom doma upravičila moje šolanje angleškega jezika v Angliji. Vendar, vse se je dobro izteklo, haha." Kako so potekali maturitetni dnevi? "Zjutraj sem vstala ob šestih in domov prišla ob treh. Vmes pa sem le ponavljala in ponavljala za naslednji dan. Začeli smo v soboto z angleščino, v ponedeljek je bila slovenščina, v torek in sredo nič, potem pa še ostali trije predmeti, vsak dan po en. Vse skupaj je trajala dvakrat po približno deset dni. Na koncu se mi je zdelo, da se že predolgo vleče. Vsi smo samo čakali na konec, vsega smo imeli čez glavo." Ponosna sem na sebe Čemu pripisujete svoj uspeh? Zgolj posledica učenja? "Mislim, daje to zmes dobrih profesorjev, mojega dela in nadarjenosti ter seveda velike sreče. Prav tako so me doma oprostili vsega dela pred maturo in med njo, hkrati so me spodbujali." Kaj bi priporočila bodočim maturantom, da bi dosegli dober uspeh na maturi? "Najprej naj si izberejo tiste izbirne vsebine, ki jim res ležijo in ki so jim všeč. Ob izbiri težavnosti (osnovni in viš- ji nivo o.p.) naj izberejo višji nivo. Če ti nekaj gre, potem bo šlo tudi na višjem nivoju. In nikakor naj ne odlašajo z učenjem do zadnjega trenutka. Teden priprav ni dovolj." Koliko vam pomenijo ti šolski uspehi? "Odprta vrata na univerzo. Tako sem lažje prišla do študija, ki sem si ga želela. Hkrati pa sem seveda zelo ponosna sama nase." Kaj boste študirali? "Pravo." Zakaj študij prava? "Rada bi se usmerila v mednarodno pravo in delala v mednarodnih organizacijah. Hotela sem študirati mednarodne odnose, ampak... absurden razlog - baja sem se, da ne bom zbrala dovolj točk in ne bom sprejeta, haha." Če sem pravilno razumel, bi radi veliko potovali? "Da. Rada bi delala v Bruslju ali pa na zunanjem ministrstvu. Možnosti je veliko." Kdaj greste v Ljubljano? "Proti koncu septembra. Vpis je šele 1. oktobra, potem pa se začne študij. Stanovanje že imam, stanovala bom skupaj s prijateljicami iz gimnazije." Kaj boste počeli še preostali mesec najdaljših počitnic v življenju? "Rada bi še šla na morje. Vendar sošolka tega še ne ve. Moram jo še prepričati, haha. Sicer smo bile sošolke že julija v Luciji. Potem sem bila še na hrvaški obali s starši. Vmes in kasneje pa na raznih enodnevnih izletih. Mislim, da sem kar dobro izkoristila ta čas." Kaj sicer delate v prostem času? "Zelo rada berem, poleti smo se s prijatelji veliko hodili kopat na Bled, pozimi pa veliko smučam in boardam. Sedaj bi se rada spet vključila v glasbeno šolo, saj želim dokončati nižjo glasbeno šolo." Sabina, veliko sreče. • Boštjan Bogataj, foto: Tina Doki Torek, 4. septembra 2001 GOSPODARSTVO / marija.volcjak@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 15. STRAN Z Jelovico smo se nazadnje pogovarjali februarja lani V blejskem LIP-u so se o povezovanju z Jelovico nazadnje pogovarjali februarja lani, potem nič več, na potezi pa je bila Jelovica. Bled - 'To lanskem dokaj uspešnem letu smo si zastavili zelo ambiciozen načrt tudi za letos. Ker so se tržne razmere predvsem pri stavbnem pohištvu zelo hitro poslabšale, smo v prvih mesecih precej zaostajali za gospodarskim načrtom in beležili manjši negativni rezultat. V zadnjih mesecih poslujemo boljše, pozitivno, vendar pa izgube iz začetnega obdobja še nismo pokrili. Računamo, da bomo zaostanek nadoknadili in da bomo leto sklenili s pozitivnim izidom, ki pa bo slabši od lanskega," napoveduje predsednik LIP-ove uprave Jakob Repe. Lani je LIP posloval uspešno... "Leto smo končali s 145 milijonov tolarjev dobička, k temu je nekaj prispevalo prevrednotenje zalog. Lastniki pričakujejo še večji dobiček, ni pa računati, da bi v lesarstvu dosegali velike donose." Delničarji so na predlog uprave na nedavni skupščini družbe sklenili, da ves dobiček ostane nerazporejen. Zakaj takšna odločitev? "Razlog je v tem, da v zadnjem času veliko investiramo in namenjamo denar za posodobitev opreme. Trenutno izvajamo dve investiciji: eno v Bohinjski Bistrici v Tovarni Bohinj in drugo v Tovarni vrat Rečica. Vrednost obeh je čez 15 milijonov mark. Za to smo sicer najeli 7,5 milijona mark dolgoročnega posojila, razliko pa zagotavljamo sami." Za kakšni naložbi gre? "V Bohinju posodabljamo proizvodnjo opaznih plošč. Ker od sredine osemdesetih let ni bilo večjih vlaganj, smo se morali odločiti, ali nadaljevati s proizvodnjo plošč in v to nekaj vložiti ali ne. Analize so nam pokazale, da so v tej dejavnosti v prihodnjih letih še možnosti. Z investicijo izboljšujemo izkoristek vhodnih materialov, predvsem žaganega lesa, zmanjšujemo stroške in čas izdelave in povečujemo letno zmogljivost z dosedanjih 800 tisoč na 1,2 milijona kvadratnih metrov plošč. Že letos, ko je končano 80 odstotkov naložbe, bomo predvidoma naredili 1,1 milijona kvadrat-t nih metrov plošč. V tovarni vrat na Rečici nadomeščamo linijo za velikoserijsko proizvodnjo z linijo, ki bo omogočala izdelavo manjših serij, hkrati pa tudi boljši izkoristek surovin in krajši čas izdelave." Pravite, da se tržne razmere poslabšujejo. V čem se to kaže? "Povpraševanje na domačem in tujem trgu je manjše. Proizvodne zmogljivosti na tujem so znatno večje od povpraševanja, tako daje nekaj podjetij že prenehalo delovati ali dela s skrajšanim delovnim časom. Konkurenca je izjemno velika. Ob tem se, na žalost, dražijo vhodni materiali, hkrati so veliki pritiski na znižanje cen naših končnih izdelkov." Vhodni materiali... Je to predvsem gorenjski les? "Pri lesu so cene še kar sprejemljive. Cene žaganega lesa mirujejo ali se celo malo znižujejo, cena hlodovine pa tudi ne narašča več tako skokovito kot v preteklosti. Dražijo se predvsem polizdelki, iverne plošče, izdelki iz papirja, lepila, laki..." Ves potrebni les dobivate na Gorenjskem ali posegate tudi drugam? "Še vedno imamo zelo dobre odnose s sosedom Gozdnim gospodarstvom Bled. Vse, kar GG uspe dobaviti, odkupimo in razža-gamo in žagan les porabimo za lastno predelavo. Še pred desetimi leti smo dobili od 80 do 90 tisoč kubičnih metrov hlodovine, zdaj je ta številka zaradi manjšega poseka razpolovljena. Preostali potrebni žagani les večinoma kupujemo na Štajerskem." Sliši se veliko, pa ni Ministrstvo za gospodarstvo bo letos za razvojne spodbude gospodarstvu namenilo 5,5 milijarde tolarjev, za prihodnje leto pa si želi še dve milijardi tolarjev več. Ljubljana - Čeprav se to sliši kot velik znesek, pa na ministrstvu ugotavljajo, da je denarja premalo, da bi lahko podprli vse dobre projekte, ki so jih podjetja in drugi prijavili na* razpise. mag. Mateja Mešl Kot je na četrtkovi predstavitvi že izvedenih javnih razpisov za povečevanje konkurenčne sposobnosti podjetij ter za spodbujanje tehnološkega razvoja, malega gospodarstva in turizma povedala državna sekretarka niag. Mateja Mešl, namenjajo spodbude za to, da bi v gospodarstvu odpravili nekatere pomembne strukturne probleme. Med takšne uvrščajo predvsem preveliko odvisnost slovenskega gospodarstva od tradicionalnih panog ter dokaj nizek delež zaposlenih in kapitala v industrijah, ki danes predstavljajo gonilo gospodarske rasti. Za slovensko gospodarstvo je značilna tudi počasna rast novih podjetij. Ustanavljanje novih podjetij je v upadanju, rast novih podjetij je počasna, delež podjetij z visokimi tehnologijami pa je zanemarljiv. Velika razlika je tudi v produktivnosti, saj je bruto dodana vrednost na zaposlenega trikrat nižja kot v primerljivih industrijah Evropske unije. Delež tujih investicij v kapitalskih naložbah, zaposlenosti, proizvodnji in izvozu je v povprečju dva- do trikrat nižji kot v primerljivih srednjeevropskih državah. Delež vlaganj v raziskave in v razvoj je skromen, pri tem pa Slovenija za razvitimi državami zaostaja predvsem pri deležu za uporabne in razvojne raziskave. Ministrstvo za gospodarstvo ima letos za program spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti na razpolago skupno 5,5 milijarde tolarjev, od tega 2,5 milijarde za povečevanje konkurenčne sposobnosti podjetij, 939 milijonov tolarjev za prilagajanje tekstilne in usnjarske industrije, 890 milijonov tolarjev za pospeševanje tehnološkega razvoja, 450 milijonov za spodbujanje nastajanja in rasti malih in srednjih podjetij (v znesek niso všteta lastna sredstva javnega sklada za razvoj malega gospodarstva) in 766 milijonov tolarjev za pospeševanje razvoja turizma. Ministrstvo je že izvedlo javne razpise, pri tem pa je upoštevalo tudi merila Evropske unije. Vsi postopki še niso končani, skoraj pri vseh pa je "zgodba" podobna: denarja je premalo, da bi lahko podprli vse dobro pripravljene projekte. Za spodbude so lahko kandidirala podjetja ne glede na velikost, panogo dejavnosti, obliko registracije, lokacijo ali lastništvo, le za tekstilno in usnjarsko industrijo še naprej velja posebni program. Pri razdeljevanju denarja bodo (so) dali prednost vlaganjem v kadre, razvoj tehnologij in odpiranju novih delovnih mest, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost. Iz analize, ki so jo izdelali na ministrstvu, je razvidno, da se je obseg pomoči za pospeševanje podjetništva in konkurenčnosti v zadnjih letih pomembno zmanjšal in da tudi močno zaostaja za povprečjem Evropske unije. Medtem ko so v uniji lani namenili za raziskave in razvoj 27 odstotkov vseh državnih pomoči, so jih v Sloveniji samo 14 odstotkov, dve leti prej pa je bil ta delež še 32- odstotni. Podobno je tudi pri spodbudah za mala in srednja podjetja: v uniji je bilo lani povprečje 21 odstotkov, pri nas so za to namenili le desetino državnih pomoči gospodarstvu. • C. Zaplotnik Ali morebitna sprememba lastništva gozdov na Pokljuki lahko vpliva tudi na oskrbo z lesom v LIP-u? "Mislim, da to ne bi vplivalo, dobili pa bi novega partnerja, s katerim bi se morali na novo dogovoriti tudi o dobavah. Ker so pri hlodovini prevozni stroški na kubik veliki, je krog trgovanja precej omejen." Ali se skromna gospodarska rast v Nemčiji odraža že tudi v LIP-u? "Nemčija je za LIP zelo pomemben trg, saj tja proda skoraj polovico svojih izdelkov. Pri vratih beležimo v prvem polletju pe-todstotni zaostanek, vendar nam kupci zagotavljajo, da bodo razliko nadoknadili in da bo ob koncu leta izvoz na lanski ravni, kar bi bilo glede na razmere na nemškem trgu zelo dobro. Večji zaostanek je pri prodaji oken, tam pa bo razliko do konca leta težko nadoknaditi. Ugotavljamo, da so bile v preteklosti manjše krize na vsakih pet do sedem let, v zadnjem času pa so nihanja pogostejša." Poudarjate, da je konkurenca zelo velika. Je v takšnih razmerah izhod povezovanje v večja, konkurenčno sposobnejša podjetja? "Slišim, da so nekatere povezave v lesarstvu že zelo blizu, vendar imam o tem premalo informacij, da bi lahko kaj z gotovostjo trdil. V LIP-u smo poskušali, da bi izdelovalci vrat skupno nastopali pri nabavi in prodaji. Pri nabavi je bilo nekaj rezultatov, pri prodaji je ostalo le pri poskusu. To, kar počnemo, ni dobro, pri prodaji na Kosovem se je celo primerilo, da smo si drug drugemu zniževali ceno. Možnosti za sodelovanje so tudi pri razvoju. Prvi poskusi so bili že v sedemdesetih letih, takrat so bila dogovarjanja, da bi LIP okrepil proizvodnjo vrat in Jelovi- Jakob Repe ca izdelovanje oken, potlej pa bi skupno nastopala na trgih. Iz tega ni bilo nič, prav tako ne iz podobnega poskusa pred dobrim letom." Ob velikih težavah v Jelovici se veliko govori tudi o povezovanju z LIP-om. Je na tem kaj resnice? "Z vodstvom Jelovice smo se nazadnje o tem pogovarjali februarja lani, potlej nič več." Je povezovanje z Jelovico za LIP še vedno zanimivo? "To je težko reči. Zdaj ni možno ničesar narediti, treba je počakali na novo vodstvo, ne izključujem pa možnosti, da bi se o tem ponovno začeli pogovarjati." Ob pojavu krize v Jelovici je bilo slišati tudi govorice, češ -Jelovici gre tako slabo, ker jo poskuša "pohrustati" LIP? Bi k temu kaj dodali? "Jaz ne bi komentiral, iz kakšnih razlogov je kdo širil takšne govorice, z vso odgovornostjo pa ponavljam, da se o tem od lanskega februarja dalje nismo pogovarjali in da je bila po takratnem sestanku na Bledu na potezi Jelovica." So možne tudi kakšne druge povezave, na primer, z Brestom? "Ker ugotavljamo, da se bo LIP zelo težko razvil v močnega izdelovalca pohištva, razmišljamo tudi o povezavah. Najprej smo začeli s kooperacijskimi možnostmi, zaenkrat pa se niti z Brestom niti z Alplesom o čem drugem še nismo dogovarjali, se pa občasno pogovarjamo tudi o takih možnostih." Bi bil LIP lahko gonilna sila pri sodelovanju in povezovanju? "To bi težko rekel, trudimo pa se. Že pred časom smo se z GG Bled in Egolesom iz Škofje Loke začeli pogovarjati, da bi racionalizirali žagarstvo. Preverili bomo, kakšna koncentracija je možna in kje. Ekonomskih izračunov še ni, zaenkrat pa se kot najboljša rešitev kaže, da bi to naredili na Rečici. LIP ima namreč dve žagi, ki sta slabo izkoriščeni in delata le na eno izmeno." Je govora le o poslovno tehničnem sodelovanju ali tudi o kapitalskih povezavah? "Zaenkrat dajemo prednost poslovno tehničnemu sodelovanju, ob dobrem tovrstnem sodelovanju pa ne izključujemo tudi kapitalskih povezav." Je povezovanje nujno ali bi LIP, ki je za slovenske razmere dokaj veliko podjetje, lahko zdržal tudi sam? "Določene povezave bodo nujne, najprej pa bo treba koncentrirati moči za razvoj in izvesti delitev proizvodnih programov. Za LIP je po eni strani zelo dobro, da ima več programov (notranja, vhodna in garažna vrata, opazne plošče in pohištvo), ker s tem lažje blaži tržna nihanja, hkrati pa je zelo težko vzdrževati toliko različnih programov." • C. Zaplotnik Plin greje že več kot devet tisoč kranjskih stanovanj Za gradnjo plinovodnega omrežja in oskrbo z zemeljskim plinom ima v kranjski občini koncesijo Domplan. Plinifikacija mestne občine Kranj je tudi tema razstave, ki bo v občinski avli odprta še v četrtek. Kranj, 4. septembra - Medtem ko je bilo 1988. leta v mestni občini zgrajeno plinovodno omrežje za oskrbo industrijskih objektov, so se pet let kasneje v Domplanu odločili tudi za postopno gradnjo omrežja za t.i. široko potrošnjo. Odtlej so z zemeljskim plinom "pokrili" že večji del mesta, kar nazorno kažejo tudi številke: 1857 plinskih priključkov v individualnih hišah ter 7487 stanovanj, ki se s plinom ogrevajo prek skupnih kotlovnic. Razstava v občinski avli na ogled še tri dni. Pomembnosti učinkovite rabe energije se zavedajo tudi v upravi mestne občine Kranj. Seveda pri tem ne gre zgolj za spodbujanje zamenjave okoljsko in cenovno neracionalnih energentov z zemeljskim plinom in ustvarjanje pogojev za čim hitrejšo širitev plinovodnega omrežja. V občinski stavbi je odprta tudi energetsko svetovalna pisarna, v kateri strokovnjaki različnih področij Kranjčanom brezplačno svetujejo o vsem, kar je povezano s čim manjšo porabo energije, kot na primer, o toplotni izolaciji objektov, izbiri oken, gradnji dimnikov, gorilcih itd. Mestna občina je 21. avgusta tudi odstopila svojo avlo za razstavo Plinifikacija mestne občine Kranj, na kateri poleg Domplana s predstavitvijo svojih energetskih naprav sodeluje tudi nemško podjetje Viessman. Odprta bo še v četrtek, na njen pa Kranjčani lahko dobe številne koristne napotke za učinkovito rabo energije. "Gre za prvo razstavo te vrste v Kranju, zato je tudi odprta skoraj tri tedne, da bi lahko prodrla do čim več ljudi. Naslednjič bi lahko pripravili nekajdnevno razstavo z določeno energetsko temo," pravi tehnični svetovalec pri Viessmanu Iztok Knific. "V četrtek popoldne je bilo v okviru razstave tudi zanimivo predavanje Matjaža Malovrha, vodje projekta Ensvet z Gradbenega inštituta Zavoda za raziskavo materiala v Ljubljani. Govoril je o tem, kako izbrati učinkovite naprave za ogrevanje. Glede na obisk razstave pred tem sem pričakoval večje zanimanje tudi za predavanje." Na razstavi je Domplan z nazornimi kartami predstavil plinovod- no omrežje, ki ga je že zgradil oziroma ga še namerava. Trenutno zaključuje na območju Planine, Jezerske ceste na Primsko-vem, Stražišča, Britofa, Struževe-ga in Orehka. Prihodnje leto namerava začeti plinifikacijo Kokri-ce, Mlake, Predoselj, Drulovke in Čirč, leto kasneje pa še Bitenj in Hrastja. V Kranju se odvija tudi pilotni projekt, dogovorjen med nemško in slovensko agencijo za učinkovito rabo energije. V njem občina sodeluje z objekti, ki "požrejo" največ (drage) energije in razen tega še bolj ali manj onesnažujejo ozračje. Gre za večino centralnih osnovnih šol, občinsko stavbo, olimpijski in letni bazen, športno dvorano na Planini. Samo olimpijski bazen, denimo, v sezoni pokuri več kot 300 tisoč litrov kurilnega olja. Od občine projekt ne terja neposrednih vlaganj. Marko Hočevar, načelnik občinskega oddelka za gospodarske javne službe pravi, da trenutno potekajo pogajanja z izvajalcem o pogodbi, ki bo med drugim določala varčevalne posege, trajanje in prihranke. Iz prihrankov si bo namreč izvajalec poplačal vlaganja. • H. Jelovčan, foto: G. Kavčič Dokapitalizacija Adriatica Tudi v preteklem tednu so tečaji z ljubljanske borze porasli, pri čemer se je slovenski borzni indeks zvišal za 0,4 odstotka in zaključil v petek pri 1976 točkah. Medtem ko je indeks PIX izgubil 0,9 odstotka vrednosti, tako da je v pe tek njegova vrednost znašala 1491 točk. Med delnicami večjih podjetij so v tednu, ki je za nami najbolj porasli tečaji BTC-ja (6,4 odstotka), Kolinske(6,1 odstotka), Pivovarne Laško (5 odstotkov), Aerodroma Ljubljana (3,7 odstotka), Intereu-rope (3 odstotke). Poslovna skupina Krka, d.d., je v prvi polovici letošnjega poslovnega leta s prodajo dosegla 40 milijard tolarjev prihodkov. Tako so polletni dobiček (7,2 milijarde tolarjev) v primerjavi s preteklim letom povišali za 27 odstotkov, kar je 5 odstotkov več, kot je to uspelo drugemu slovenskemu farmacevtskemu podjetju Lek, d.d.. Čisti dobiček (5,1 milijarde tolarjev) je Krka povečala za več kot 70 odstotkov, Lek pa za 66 odstotkov. Uspešno poslovanje Krke je predvsem posledica 74-odstotne rasti prodaje v državah nekdanje Sovjetske Zveze, medtem ko se je prodaja na srednje in vzhodnoevropskih trgih, povečala za petino. Na seji skupščine zavarovalnice Adriatic so delničarji sprejeli sklep o dokapitalizaciji družbe, v višini 1,2 milijarde tolarjev, kar pomeni, da bo osnovni kapital družbe po novem znašal 2,7 milijarde tolarjev. Izdanih bo milijon dvesto tisoč delnic, dosedanji delničarji pa imajo prednostno pravico, ki jo morajo uveljaviti v petnajstih dneh od javnega poziva k vpisu delnic. Prav tako so sklenili, da bodo z lanskim dobičkom v celoti pokrili izgubo iz preteklosti. Beneško letališče se zanima za nakup 49-odstotnega državnega deleža v Aerodromu Ljubljana. Odločitve pa nameravajo spreje- 1Z URADNIH OBJAV mati, šele ko bo država pripravila razpis. Država naj bi namreč kmalu imenovala komisijo za pripravo razpisa za prodajo svojega deleža v Aerodromu. Letališče Benetke je sicer že lastnik treh letališč v Italiji, v Padovi, Trevisu in enega na turističnem otočku v južni Italiji. Francoska banka Societe Generale in podjetje Lek, d.d., sta se razšla pri svetovanju pri Lekovem projektu kotacije GDR-jev na londonski borzi. V Leku zato sedaj iščejo novega svetovalca in so mnenja, da dogodek ne bo imel večjega vpliva na projekt. Prav tako v Leku v tem trenutku niso najbolj zainteresirani za kotacijo, saj razmere na trgih kapitala niso najugodnejše. Vladna komisija za vodenje in nadzor privatizacije NLB je obravnavala osnutek poročila finančnega svetovalca NM Rothschilda o zaključku pripravljalne faze pred začetkom prodaje 34-odstotnega deleža NLB. Komisija ocenjuje, da bi bilo možno poziv za zbiranje ponudb kupcem objaviti že v prvi polovici septembra. Boštjan Pliberšek Ilirika BPH, d.d., Analitski oddelek Banka Slovenije še ne bo ukrepala III RIKA ODKUPUJEMO DELNICE: TELEKOM, ALPINA, ODEJA, ETIKETA, ALPETOUR BANDAG, CORONA, SGP TEHNIK SKOFJA LOKA JESENICE Titova 7, Tel 04/58 64203 KRANJ Koroška 5 Tel 04/202 17 22 MEDVODE PC Mercittor Gorcr\jska Tel 01/86 11100 f Življenjsko zavarovanje z dobičkom Kranj - Delničarji Krekove zavarovalnice iz Ljubljane bodo na skupščini 24. septembra obravnavali letno poročilo za lani in predlani ter sklepali o razdelitvi dobička ter pokrivanju izgube. Uprava predlaga, da bi od 5,3 milijona tolarjev predlanskega čistega dobička življenjskih zavarovanj namenili 4,8 milijona za udeležbo zavarovancev na pozitivnem rezultatu, razliko pa naj bi pustili nerazporejeno. Podobno predlagajo tudi za lani: 8,7 milijona tolarjev čistega dobička življenjskih zavarovanj naj bi namenili zavarovancem, poldrugi milijon tolarjev pa naj bi ostal nerazporejen. Predlanska izguba iz drugih zavarovanj v znesku 52,7 milijona tolarjev naj bi ostala nepokrita, enako pa tudi 235 milijonov tolarjev lanske izgube. Delničarji Gorenjske predilnice iz Školje Loke bodo na skupščini 27. septembra obravnavali letno poročilo družbe za lani in sklepali o pokritju predlanske in lanske izgube. Uprava in nadzorni svet predlagata, da bi predlansko izgubo s pripadajočo revalorizacijo v znesku nekaj več kot 69 milijonov tolarjev pokrili iz rezerv in revalorizacijskega popravka rezerv, lansko izgubo v znesku 32,6 milijona tolarjev pa iz rezerv. • C.Z. LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA Kranjska cesta 4, Radovljica V ŠOLSKEM LETU 2001/2002 VABIMO K VPISU V NASLEDNJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME ZA ODRASLE * Osnovna šola * Trgovec in prekvalifikacija * Ekonomski tehnik * Turistični tehnik * Upravni tehnik * Tečaj knjigovodstva za mala podjetja * Vodenje računovodskih servisov * Računovodska in knjigovodska dela * Tečaj kitare * Tečaj električne klaviature * Računalniški tečaji * Jezikovni tečaji: - angleščina - nemščina - italijanščina - francoščina - španščina * Univerza za 3. življenjsko obdobje Informacije in vpis: Kranjska cesta 4, Radovljica: pon - čet 8.00 - 18.00, pet. 8.00 - 14.00, tel.: 04/537 24 00, splet- na stran: www.lu-r.si, elektronska pošta: info@lu-r.si Ljubljana - Svet Banke Slovenije je na torkovi seji obravnaval gospodarska in denarna gibanja v državi. Ugotovil je, daje rast denarnih agregatov še vedno pod vplivom presežkov, ki se pojavljajo pri poslovanju s tujino; ob tem pa se že kažejo znaki umirjanja gospodarske rasti in manjšega tujega povpraševanja po slovenskem blagu. Za natančno oceno bodo počakali na podatke za avgust in september, potem pa bodo presodili, ali je potrebno morebitno ukrepanje. Svet banke je na podlagi pozitivnega sklepa urada za varstvo konkurence izdal Novi Ljubljanski banki dovoljenje za pripojitev Dolenjske banke, pozitivno pa je ocenil namero Evropske banke za obnovo in razvoj, da svoje razvojne programe v Sloveniji začne delno financirati z izdajo tolarskih obveznic na slovenskem kapitalskem trgu. •C.Z. Avgusta brez inflacije Ljubljana - Po podatkih državnega statističnega urada se avgusta cene življenjskih potrebščin v primerjavi z julijem v povprečju niso spremenile, saj so vpliv številnih podražitev izničile pocenitve. V prvih osmih mesecih so se cene dvignile za 5,1 odstotka, inflacija na letni ravni pa je zdaj 8,5-odstotna. Avgustovsko cenovno dogajanje so zaznamovale podražitve obveznega avtomobilskega zavarovanja za 9,3 odstotka, časopisov za 7,6 odstotka, povračil za uporabo cest za šest odstotkov, poštnih storitev za 4,9 odstotka, sve- žega mesa za 4,4 odstotke, železniških potniških prevozov za 3,3 odstotka in finančnih storitev za 3,1 odstotka. Vpliv podražitev so najbolj izničile pocenitve oblačil v posezonski razprodaji, znižanje cen tekočih goriv za 5,5 odstotka in daljinske energije za 0,7 odstotka ter pocenitve zelenjave za 12 odstotkov in sadja za 3,2 odstotka, kar je predvsem posledica velike ponudbe. Cene na drobno so bile avgusta v primerjavi z julijem višje za 0,4 odstotka, pri tem pa so bile cene storitev višje za 1,5 odstotka, cene blaga pa za 0,1 odstotka. • C.Z. Stanovanja za prodajo Domžale - Podjetje Etaline iz Ljubljane gradi na Savski cesti stanovanja za prodajo. Kot so povedali v družbi Silan, ki je prevzelo prodajo, bo v stavbi petintrideset stanovanj, velikih od 30 do 139 kvadratnih metrov, in sicer tri garsonjere, pet enosobnih stanovanj, dve enainpolsobni stanovanji, deset dvosobnih, tri trisobna, štiri triinpolsobna, tri štiri-sobna in pet duplex stanovanj v dveh nadstropjih. Stavba bo brez gostinskih lokalov in trgovin. Povprečna cena za kvadratni meter stanovanja je 2.600 mark v tolarski protivrednosti, k ceni pa je treba prišteti še davek na dodano vrednost. Za zunanje parkirišče je treba odšteti 5.500 mark, za garažno mesto 13.800 mark in za garažni boks 15.800 mark, tudi te cene pa so brez davka. Četrtino stanovanj so že prodali, vseljiva pa bodo predvidoma junija pri-hodnje leto. Lokacija je par sto metrov oddaljena od središča mesta, v krogu petstotih metrov pa so tudi avtobusna postaja, zdravstveni dom, lekarna, banka, pošta, občina, sodišče, vrtec, cerkev, šola in druge javne ustanove. Okolica je pozidana s stanovanjskimi hišami. • C.Z. Novi delničarji okrepili družbo Ljubljana - Delničarji Skupne pokojninske družbe so na skupščini v sredo potrdili vse predlagane sklepe, med drugim so v nadzorni odbor imenovali nova člana - Marijo Miheljak, članico uprave Gorenja, in Boža Jašoviča, člana uprave Gorenjske banke. Na skupščini so prvič sodelovali tudi predstavniki novih delničarjev, ki so v uspešno končanem postopku dokapitalizacije povečali osnovni kapital družbe za 300 milijonov tolarjev. Osnovni kapital zdaj znaša 965 milijonov tolarjev, to pa predstavlja dodatno jamstvo zavarovancem, ki so Skupno pokojninsko družbo že izbrali kot partnerja pri prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju. Med novimi delničarji so tudi Aerodrom Brnik, Gorenjska banka Kranj in Vele Domžale. Do konca avgusta se je v pokojninski načrt Skupne pokojninske družbe vključilo že 7.500 zavarovancev, ki so skupno vplačali več kot 600 milijonov tolarjev premije, v postopku vključevanja pa je še 4.500 zavarovancev. V upravi ocenjujejo, da bodo zakonsko določeno mejo 15.000 zavarovancev presegli bistveno pred koncem predpisanega enoletnega roka. • C.Z. Prosta trgovina z Bosno Ljubljana - Predstavniki ministrstev za gospodarstvo Slovenije ter Bosne in Hercegovine so pred kratkim uskladili besedilo sporazuma o prosti trgovini med državama. Sporazum naj bi podpisali oktobra letos in ga začeli uporabljati z začetkom prihodnjega leta. Slovenija naj bi tedaj ukinila vse carine, Bosna in Hercegovina pa naj bi za uvoz blaga slovenskega porekla postopno zniževala carinske stopnje do 1. januarja 2005, ko naj bi jih v celoti ukinila. V podjetjih, ki veliko izvažajo v Bosno in Hercegovino, so z besedilom sporazuma zadovoljni, opozarjajo pa, da jim samo sporazum še ne bo zagotovil večje prodaje. Ta je veliko odvisna od kupne moči, ki pa je zdaj v Bosni in Hercegovini še precej nizka. Povprečna plača je okrog 400 mark, povprečna pokojnina pa 110 mark. • C.Z. Vladni program prodaje Peka Ljubljana - Vlada je na četrtkovi korespondenčni seji sprejela program prodaje delnic tržiškega Peka. S programom je določila cilje, predmet in metodo prodaje delnic države v družbi pa tudi vse drugo, kar je potrebno za začetek prodaje. Komisija za vodenje in nadzor postopka prodaje tega premoženja že pripravlja razpis za prodajo delnic. Kot so sporočili z ministrstva za gospodarstvo, naj bi razpis objavili še v prvi polovici septembra. • C.Z. BANCA trgovina in storitve, d.o.o. Sejmišče 5, 4000 Kranj zaposli za nedoločen čas VODOVODNEGA INSTALATERJA Pogoji: - ustrezna izobrazba - vsaj 5 let delovnih izkušenj - vozniški izpit B kategorije Pisne ponudbe pošljite na zgoraj naveden naslov. Tel.: 04/23-61-240, fax: 04/23-69-100 I KOLIKO JE VREDEN TOLAR KRANJ, 3. 9. 2001 nakupni/prodajni nakupni/prodajni nakupni/prodajni MENJALNICA 1 dem 1 ats 100 iti A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) NISO POSREDOVALI PODATKOV GORENJSKA BANKA (vse enote) NISO POSREDOVALI PODATKOV HRANILNICA LON, d.d. Kranj 112,00 112,40 15,90 15,98 11,26 11,36 HIDA - tržnica Ljubljana 112,15 112,35 15,93 15,96 11,32 11,35 HRAM ROZCE Mengeš 112,10 112,39 15,95 16,03 11,28 11,34 ILIRIKA Jesenice 112,00 112,40 15,90 15,98 11,30 11,35 ILIRIKA Kranj 112,05 112,45 15,90 15,98 11,31 11,37 ILIRIKA Medvode 112,05 112,40 15,93 16,00 11,32 11,38 INVEST Skofja Loka 112,10 112,55 15,93 15,99 11,34 11,40 KREKOVA BANKA Kranj, Šk. Loka 111,90 112,70 15,91 16,02 11,30 11,38 KOVAČ (na Radovljiški tržnici) 112,10 112,50 15,91 15,99 11,33 11,38 ŠUM Kranj 236 26 00 VOLKSBANK-LJUD. BANKAd.d.Kranj 112,00 112,65 15,92 16,01 11,29 11,40 PBS D.D. (na vseh poštah) 110,85 112,00 14,95 15,95 11,00 11,34 SZKB Blag. mesto Žiri 111,99 112,75 15,89 16,05 11,29 11,40 TALON Skofja Loka 112,00 112,40 15,91 15,99 11,32 11,39 VVILFAN Jesenice supermarket Union 586 26 96 VVILFAN Kranj 236 02 60 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 530 40 40 (8.h - 13.h, 13.45h - 18.h) VVILFAN Tržič 596 38 16 povprečni tečaj 111,95 112,46 15,82 16,00 11,29 11,38 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 15,53 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. Prvič razpis za urejanje stavbnih zemljišč Kranj - Ministrstvo za gospodarstvo bo letos 2,5 milijarde tolarjev namenilo za povečevanje konkurenčne sposobnosti podjetij. Na razpis, s katerim ministrstvo želi spodbuditi podjetja k iskanju strateških partnerjev, skupnim naložbam s tujim partnerjem na tretjih trgih in k razvoju novih trgov, se je pravilno prijavilo 168 podjetij z zahtevkom za 1,7 milijarde tolarjev denarja, na razpolago pa je 800 milijonov tolarjev. Na razpis za spodbujanje novih domačih in tujih naložb in odpiranje novih delovnih mest je za prvo odpiranje ponudb prispelo 22 popolnih vlog s skupnim zahtevkom 6,2 milijarde tolarjev. Še enajst vlagateljev so pozvali k dopolnitvi vlog, drugi rok za prijave je 10. oktober, ministrstvo pa ima na razpolago le pol milijarde tolarjev. Letos je bil prvič tudi razpis za spodbujanje povečanja ponudbe stavbnih zemljišč za industrijo. V razmerah, ko Slovenija nima razpoložljivih con za naložbe, tuji investitorji pa niso pripravljeni (pre)dolgo čakati, je bil dober odziv. Ministrstvo je od občin prejelo 24 ustreznih prijav, za sofinanciranje pa ima na razpolago 267 milijonov tolarjev ali približno petino tega, kar zahtevajo občine. V podjetjih se očitno vse bolj zavedajo tudi pomena sodelovanja in povezovanja. Na razpis, s katerim naj bi jih spodbudili za skupne nastope na mednarodnih trgih, razvoj skupnih izdelkov in storitev, uvajanje izboljšav in drugo, se je pravilno prijavilo sto podjetij. Strokovna komisija za ocenjevanje vlog ima težko delo, saj bi za pričakovano podporo podjetjem potrebovali približno dve milijardi tolarjev, na razpolago pa je samo 600 milijonov. Na razpisu, s katerim naj bi spodbudili razvoj grozdov v Sloveniji in pridobili praktične izkušnje na primeru uspešnih skupin podjetij, so k sodelovanju povabili avtomobilski, orodjarski in transportni grozd. Za pospeševanje tehnološkega razvoja in inovacij bo ministrstvo namenilo 890 milijonov tolarjev denarnih pomoči. Denar bo razdelilo med upravičence na podlagi javnih razpisov za predkonku-renčno raziskovalno razvojne projekte, za projekte tehnoloških parkov in tehnoloških centrov ter za krepitev razvojnih jeder v podjetjih. Pri razpisu za predkonkurenč-no raziskovalno razvojne projekte je pomoč namenjena ustvarjanju novih ali izboljšanju že obstoječih materialov, naprav, sistemov in metod (vključno z oblikovanjem izdelkov, pripravo prototipov, procesov in storitev) in je usklajena s stopnjami v državah Evropske unije. Na razpis se je prijavilo 219 gospodarskih družb in podjetnikov. Zaradi pomanjkanja denarja bo ministrstvo moralo zavrniti tudi 90 dobrih projektov, med 72 družb in podjetnikov pa bo razdelilo 902 milijona tolarjev, od tega 590 milijonov tolarjev letos, ostalo pa prihodnje leto. Z razpisom za krepitev razvojnih jeder v podjetjih naj bi podprli male razvojno raziskovalne projekte v razvojnih enotah in s tem spodbudili prehod doktorjev in magistrov iz javnih raziskovalnih organizacij v gospodarstvo. • C. Zaplotnik xr^ Spremenjeni delovni časi pošt \s na sedežih poslovnih enot Pošta Slovenije je minulo soboto, 1. septembra, zaradi zelo nizkega števila opravljenih storitev delno spremenila delovne čase pošt na sedežih poslovnih enot. Tako so glavne pošte 3101 Celje, 4101 Kranj, 5101 Nova Gorica, 8101 Novo mesto in 9101 Murska Sobota ob nedeljah in praznikih zaprte, ob sobotah pa poslujejo samo do 13. ure. Pošta 6104 Koper bo zaradi velikega števila turistov na tem območju ob sobotah še naprej poslovala od 8. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa bo prav tako zaprta. Glavni pošti 1103 Ljubljana in 2102 Maribor po novem poslujeta s skrajšanim delovnim časom, in sicer ob sobotah od 7. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. ure (doslej ob sobotah, nedeljah in praznikih od 7. do 24. ure). Sprejem telegramov po telefonu, ki je bil doslej mogoč 24 ur dnevno, bo od 1. septembra potekal med tednom od 6. do 24. ure, ob sobotah od 6. do 20. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 8. do 12. ure. Prepričani smo, da ste uporabniki spremembe delovnih časov nekaterih pošt sprejeli z razumevanjem in da boste z našimi storitvami še naprej zadovoljni. Megi Jarc, vodja službe za odnose z javnostmi Pošte Slovenije, d.o.o., Maribor ••••••• PODJETNIŠTVO IN OBRT / renata.skrjanc@g-glas.si Združevanje obrtnikov je vstopnica za Evropsko unijo Območna obrtna zbornica Tržič (OOZT) je praznovala svoje četrt stoletno delovanje in pripravila tradicionalno razstavo tržiške obrti. Kritično o mačehovskem odnosu države do malega gopodarstva. Tržič, 4. septembra - Častitljivo obletnico organiziranega delovanja bi tržiški obrtniki lahko praznovali že spomladi, kajti njihova območna obrtna zbornica je bila ustanovljena sredi aprila leta 1976, vendar so praznovanje združili z vsakoletno, letos že šesto razstavo tržiške obrti, ki so jo minuli petek odprli v prostorih Paviljona Tržič (bivšega Paviljona NOB). Na razstavi je sodelovalo 34 tržiških obrtnikov, v zgornjem razstaviščnem prostoru pa je obutev predstavila tržiška tovarna Peko. S svojo modno in kakovostno obutvijo je navdušila obiskovalce in marsikdo je dejal, da bi Pekove čevlje lahko mirne vesti razstavili tudi v najboljših svetovnih trgovinah, kajti tisto, kar je bilo videti bilo v občini okrog 130 obrtnikov s 75 zaposlenimi, danes pa ima zbornica več kot 400 članov, med njimi je največ kovinarjev, avto-prevoznikov, gradbincev, lesarjev in tekstilcev. Prvi predsednik te- Politika in malo gospodarstvo z ramo ob rami. (Na sliki z leve): Pavel Rupar, tržiški župan in poslanec Državnega zbora, Miha Grah, predsednik Obrtne zbornice Slovenije, in Zlatko Debeljak, predsednik tržiške Območne obrtne zbornice. na tržiški razstavi, se lahko primerja z najboljšim. Kakovostni so bili tudi izdelki tamkajšnjih obrtnikov, ki so razstavili različne kovinske izdelke, stikala, sejalnice semena, lesene sani, sekalne nože, gorniška oblačila ter oblačila za otroke in odrasle, obutev, copate, pohištvo, izdelke grafičnega oblikovanja, usnjene izdelke, fotografije, predstavili pa so se tudi slaščičarji in gostinci. Marta" Gorjup - Brejc, predsednica uprave Peka, je pohvalila sodelovanje in dobro delo zaposlenih ter dodala, da pričakuje še boljše delovne rezultate in uspešen razplet dogodkov, povezanih s prihodnostjo Peka. Ob ustanovitvi zbornice, ki pomeni začetek organiziranega združevanja obrtnikov, je danjega Združenja samostojnih obrtnikov, ki se je, potem preoblikovalo v zbornico, je bil Vinko Ješe, sledila sta Peter Smuk in Zdenko Sitar, zadnjih deset let zbornico vodi Zlatko Debeljak, dolgoletna sekretarka pa je Marija Gračnar. Slovesne proslave ob 25. obletnici sta se poleg tržiških obrtnikov udeležila tudi Miha Grah, predsednik Obrtne zbornice Slovenije (OZS), in Pavel Rupar, tržiški župan. Rupar je čestital obrtnikom in dejal, da je škoda, ker pred leti v tržiški občini niso uspeli združiti trgovcev ter gostincev. "Pomembno je, da tržiška zbornica s predlogi sodeluje pri sprejemanju zakonov, kajti prihodnost občine je povezana tudi z ekonomsko močjo zasebnikov in malega gospodarstva. Giganti so pobrali šila in kopita ter dobiček, zato sta še kako pomembna obstoj in razvoj obrti," je dodal Rupar. Zlatko Debeljak, predsednik Območne obrtne zbornice Tržič, je županu Ruparju izročil priznanje za dobro sodelovanje občine z zbornico, v svojem kratkem govoru pa je med drugim poudaril, da so se razmere v obrti zadnja leta zelo spremenile, saj trg od obrtnika zahteva sodobno tehnologijo in čedalje bolj izobraženega človeka. "Pot od obrti do industrije je bila prav v Tržiču zelo očitna in je pripeljala do velikih tovarn, žal pa je danes začela drseti v drugo smer, saj so velika podjetja izgubila kupce, delo in moč, male obrtnike, ki so bili vezani na velike, pa je potegnilo v vrtinec. Opažamo, da članstvo pada, starejši odhajajo v pokoj, mladi se za obrt redkeje odločajo. Vseeno me veseli, da lahko vsako leto pripravimo razstavo obrti in pokažemo, kaj delajo tržiški obrtniki. Ker znamo delati, upam v boljše čase, saj besedam 4ni mogoče' slovenski obrtnik nikoli ni nasedel," je dejal Debeljak. Pomen območnih obrtnih zbornic je izpostavil tudi Miha Grah, predsednik OZS, ki upa, da bo tudi država končno dojela, kar je Evropa že pred desetletji, kako pomembno je spodbujanje malega gospodarstva, ne pa sprejemanje zakonodaje, ki dela škodo obrtnikom. Opozoril je na finanč- Se Peku in tržiški obrti obetajo boljši časi? Šesto razstavo tržiške obrti so si ogledali tudi (na sliki z leve) Marta Gorjup - Brejc, predsednica uprave Peka, Slavko Bohinc, kriško podjetje Tirna, d.o.o., in Miran Markič, M-Style, d.o.o. no anarhijo, ki najbolj prizadene ravno manjše obrtnike. "Ker smo v paketu skupaj s Poljsko, Češko in Madžarsko, ki imajo precej nizke plače, bomo vsaj dve leti tretjerazredni državljani Evrope in ob vstopu v Evropsko unijo se bomo tudi slovenski obrtniki morali znati združevati, da bomo v tujini lahko sprejeli večje delo in ga kakovostno opravili. Trg bo velik, odprt in konkurenčni boj bo neizprosen, samo z združenimi močmi pa bodo tudi slovenski obrtniki lahko na njem konkurenčni," je poudaril Grah in Zlatku Debeljaku za uspešno delo v zbornici podelil bronasto plaketo GZS, tržiški zbornici pa jubilejno priznanje in spominsko darilo. Priznanja tržiške OOZ so prejeli tudi njeni ustanovitelji: Matevž Lukanc, Peter Perko in Zdenko Sitar ter ustanovitelji obrtnega združenja: Anton Ceglar, Vinko Ješe, Ka- tarina Markič, Dušan in Ivan Meglic, Jože Sitar, Riko Slapar in Alojz Smolej, plakete za dejavno vključevanje v zbornične organe pa so prejeli: Janez Knific, Milan Markič, Dragan Njegovan, Zdravko Papler, Milan Perko, Vinko Perne, Alojz Za-bret, Ivan Zaplotnik, Ivan Zupan in Zlatko Debeljak. • Renata Škrjanc, foto: Tina Doki Hotelu vrniti ugled Škofjeloški Alpetour, turistično hotelsko podjetje (THP), d.o.o., je minuli petek odprl obnovljeno parkirišče pred hotelom Transturist, ki bo namenjeno hotelskim gostom in ostalim obiskovalcem. Jeseni bodo uredili center zdravja in obnovili četrto nadstropje. Skofja Loka, 4. septembra -Škofjeloškemu hotelu Transturist so že napovedovali njegov skorajšnji konec, saj so ga posledice osamosvojitve in lastni- ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM DELAVEC BREZ POKLICA ČISTILEC STEKLA IN TALNIH OBLOG; d.č. 12 mes.; B kat; do 11.09.01; PR0SEN C0M. D.0.0., SP. DUPUE 8, DUPLJE, št del. mest: 4 DELO ZA FOTOGRAFSKIM STROJEM; d.č. 24 mes.; jeziki: slov. jez* - gov. in pisno; do 11.09.01; GROHAR MIRAN SP., GREGORČIČEVA 6, KRANJ; št. del. mest: 3 POMOŽNI DELAVEC ČISTILKA; ned.č.; 31, del. izk.; jeziki: slovenski jezik - gov; B kat.; do 0310.01, HRIBAR BLESK D.O.O., SAVSKA CESTA 34, KRANJ SOBARICA SOBARICA; d.č. 24 mes.; B kat.; do 06.09 01; BELLEVUE D.O.O. KRANJ, ŠMARJETNA GORA 6, KRANJ PEK PEK; d.č. 3 mes.; 21, det. izk., B kat.; do 19.09.01; OBLAK PETER S.P., GASILSKA 1, GORENJA VAS KLJUČAVNIČAR PROIZVODNI DELAVEC ZA ZAHTEVNA DELA - REZKALEC; d.č. 12 mes.; 21. del. izk.; jeziki: slov. jezik - gov. in pisno; do 04.09.01; CSS • IP, DRUŽBA ZA USPOS. IN ZAP. INV., STARA LOKA 31, SKOFJA LOKA VARILEC - KLJUČAVNIČAR; ned.č.; 5 I, del. izk.; jeziki: slov. jezik -gov.; B kat.; ostali pogoji: ZAŽELENA SO TUDI ZNANJA IZ ELEKTRO STROKE; do 03.10.01; HRIBAR BLESK D.O.O., SAVSKA CESTA 34, KRANJ STRUGAR STRUGAR; d.č. 12 mes.; 21. del. izk.; jeziki: slov. jezik - gov m pisno; do 04.09.01; CSS - IP, DRUŽBA ZA USPOS IN ZAP. INV., STARA LOKA 31, SKOFJA LOKA ORODJAR ORODJAR; d.č. 12 mes.; 21, del. izk.; jeziki: slov. jezik - gov h pisno; do 04.09.01; CSS - IP, DRUŽBA ZA USPPOS IN ZAP. INV., STARA LOKA 31, SKOFJA LOKA KLEPAR KROVEC, KLEPAR (STAVBNO KLEPARSTVO); d č 12 mes • 4 1. del. izk.; B kat.; do 22.09.01; LOTRIČ JAN S P KROVSTVO, RUDNO 47, ŽELEZNIKI MONTER VODOVODNIH NAPRAV MONTER VODOVODNIH NAPRAV; ned.č.; 3 I. del. izk.; B kat.; do 13.09.01; INSTALACIJE HOČEVAR K D., BRITOF 252, KRANJ AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK (LAHKO PRIPRAVNIK); d.č. 6 mes.; do 22.09.01; TOBO AVTOSERVIS D.O.O., NOVOVAŠKACESTA 67, ŽIRI VOZNIK AVTOMEHANIK VOZNIK TOVORNJAKA; d.č. 12 mes.; B.C kat.; do 04.09.01; CRN0VIĆEMIR SP, ZASIP4, BLED PRODAJALEC TEKSTILNIH ■ USNJENIH ARTIKLOV PRODAJALEC, KOMERCIALIST, VOZNIK KOMBIJA; d.č 4 'mes.; do 04.09.01; MTP D.O.O., HRASTJE 94, KRANJ KUHAR KUHAR; ned.č,; B kat.; do 04.09.01; LOTRIČ JANEZ S.P., KRANJ, ŠUCEVA 23, KRANJ NATAKAR NATAKAR; d.č. 3 mes.; 11. del. izk.; jeziki: ang. jezik ■ gov.. nem. jezik - gov.; B kat.; do 04.09.01; HOTEL RIBNO.TURIZEM D.D. BLED, IZLETNIČKA ULICA 44, BLED NATAKARICA; d.č. 12 mes.; 1 mes. del. izk.; do 07.09.01; KUSTERLE JAKA S.P., GOSTILNA, SREDNJA VAS V BOHINJU 87, SREDNJA VAS V BOHINJU STROJNI TEHNIK OBLIKOVALEC KOVIN; d.č. 12 mes.; jeziki; slov. jezik - gov. in pisno;Bkat;do0409.01; MARBODOO, K0RITNO46A,BLED ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK ELEKTROTEHNIK (LAHKO TUDI PRIPRAVNIK); d.č. 6 mes.; jeziki: slov. jezik - gov. in pisno, ang. jezik - pisno; znanje programskih orodij: poznavanje operacijskih sistemov ■ osnovno; do 04.09.01; ISKRA INSTRUMENTI D.D., OTOČE 5A, PODNART GRADBENI TEHNIK GRADBENI TEHNIK; ned.č.; jeziki: ang. jezik - gov. in pisno, nem. jezik - gov. in pisno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil ■ zahtevno, Delo s preglednicami ■ zahtevno; B kat.; do 14.09 01; ARHES DO.O., SPODNJE DUPLJE 4, DUPLJE GRADBENI TEHNIK, OBRAČUNSKI TEHNIK, d.č. 6 mes.; 21. del. izk.; jeziki: slov. jezik - gov. in pisno; Bkat.; do 11.09.01; REŠET D.O.O., HUJE 9, KRANJ FOTOGRAE FOTOGRAF; ned.č.; ieziki: slov. jezik - gov. in pisno; Bkat.; do 11.09.01; GROHAR MIRAN SP, GREGORČIČEVA 6, KRANJ INŽENIR LESARSTVA RISANJE Z AUTOCAD PROGRAMOM V PRIPRAVI DELA, IZD -TEHN. DOKUM.; ned.č.; 21. del. izk; jeziki: ang, jezik-gov., nem. jezik-gov; do 29.09.01; ŠENKTRADE D 0.0, BRITOF 23, KRANJ EKONOMIST KNJIGOVODJA - RAČUNOVODJA (LAHKO PRIPRAVNIK); ned.č; 3 I. del izk.; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - osnovno, Delo s preglednicami - zahtevno; B kat.; do 12.09.01; HRIBAR BLESK DO.O., SAVSKA CESTA 34, KRANJ DIPLOMIRANI INŽENIR IABORATO-RIJSKE BIOMEDICINE (VS). DIPL. ING. LABORAT. BIOMEDICINE (LAHKO TUDI PRIPRAVNIK), d.č. 9 mes.; 9 mes. del. izk.; do 07.09.01; BOLNIŠNICA GOLNIK, KLIN. ODD.ZAPU. BOL. IN ALERG , GOLNIK 36, GOLNIK UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR GRADBENIŠTVA UNIV. DIPL. ING. GRADBENIŠTVA; ned.č.; jeziki: ang. jezik -gov. in pisno, nem. jezik - gov. in pisno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - zahtevno, Delo s preglednicami -zahtevno; B kat., do 14.09.01; ARHES D.O.O., SPODNJE DUPUE 4, DUPLJE PROFESOR GIASBENE VZGOJE UČITELJ GLASBENE VZGOJE; d.č. 12 mes.; 1 I del izk.; ieziki: slov. jezik - gov. m pisno; do 06.09.01; OSNOVNA ŠOLA STANE ŽAGAR KRANJ, CESTA 1. MAJA 10A, KRANJ UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ARHITEKTURE UN.DIPL. ING. ARHITEKTURE; ned.č.; jeziki: ang. jezik - gov. m pisno, nem jezik - gov in pisno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - zahtevno, Uporaba intemeta - zahtevno; B kat.; do 14 09.01; ARHES D.O.O., SPODNJE DUPLJE 4, DUPLJE njeiije zelo prizadele. Izgubljal ni le gostov, ampak tudi ugled. Vendar Robert Nograšek, novi direktor Alpetour THP, ki je vodenje uradno prevzel aprila letos, zatrjuje, da se tudi hotelu obetajo boljši časi. Ureditev hotelskega parkirišča, ki je bilo zaradi pogrezanja zemljišča hotelska sramota, napoveduje začetek hotelske obnove. Zaradi neurejenega parkirišča ni trpel le zunanji izgled hotela, ampak je v hotelsko klet že zamakala voda. Sredi aprila so v podjetju Alpetour THP za parkirišče pridobili funkcionalno zemljišče, ki ga bodo v prihodnje od občine tudi odkupili ali zamenjali z drugim. Idrijsko podjetje Con-strueta in škofjeloški Tehnik sta skupaj s podizvajalci začela parkirišče, kjer je 37 novih parkirnih mest in parkirni prostor za avtobus, urejati sredi julija, njegova ureditev je Alpetour THP stala 15 milijonov tolarjev, Miroslav Pu-stovrh pa je skrbel za nadzor del. Gostje hotela, restavracije in kavarne bodo na prenovljenem parkirišču lahko parkirali brezplačno, ostali pa bodo za dveurno parkiranje morali plačati 150 tolarjev. "Sledimo našemu sloganu S prenovljeno podobo v novo tisočletje" in s parkiriščem, ki ga danes (v petek, op. p.) dajemo v uporabo, želimo vsem dvomljivcem dokazati, da mislimo resno. Seveda naše poslovanje še ni tako, kot bi moralo biti, se pa izboljšuje in večji je tudi obisk gostov," je dejal Nograšek. Parkirišče je uradno odprl škofjeloški župan Igor Draksler in ob tem dejal, da se z dobro voljo da marsikaj narediti in da bo občina tudi pri naslednjih projektih hotelu stala ob strani, saj je že skrajni čas, da se gostje začnejo vračati v Skofjo Loko. Slovesnega odprtja se je udeležil tudi Zdravko Krvina, nekdanji škofjeloški župan in pobudnik graditve hotela Transturist, kije hotel pred dobrimi tridesetimi leti tudi odprl, minuli petek pa Je izrazil željo, da bi čez 30 let v Škofji Loki lahko zgradili nove- hotel Transturist pa dobro sodeluje z nizozemskima turističnima agencijama. Do konca julija je bilo v hotelu več kot 400 domačih in skoraj 1600 tujih gostov, nočitev je bilo 4699. "Hotelski obisk se povečuje, jeseni računamo na udeležence seminarjev, po preureditvi 4. nadstropja tudi na poslovneže ter na krepitev zimskega tu- Zadovoljstvo ob odprtju prenovljenega parkirišča, ki napoveduje večjo obnovo hotela Transturist. (Na sliki z leve): Igor Draksler, škofjeloški župan, Robert Nograšek, direktor Alpetour THP, in Zdravko Krvina, nekdanji škofjeloški župan in pobudnik graditve hotela Transturist. ga. Oktobra bodo terasni del hotela preuredili v center zdravja (fit-nes, finska savna in solarij), ki bo odprt tudi za zunanje obiskovalce, v četrtem nadstropju pa bodo uredili sobe za poslovneže. Denar za obnovo bodo po Nograškovih besedah dobili s prodajo poslovno nepotrebnega premoženja (kopališče Sora, poslovna stavba Agencije, kočo na Starem vrhu so že prodali) in ugodnimi krediti sklada za pospeševanje drobnega gospodarstva. V podjetju Alpetour THP je zaposlenih 30 delavcev, rizma. Večji je tudi promet v restavraciji in kavarni, govorimo lahko o 10-odstotni rasti, zadovoljni smo tudi s poslovanjem kavarne Vahtnca in gostilne Krona. V hotelu je sedaj 48 dvoposteljnih sob, v 4. nadstropju pa bomo uredili tudi enoposteljne in apartmaje. Hotel morajo sprejeti tudi domačini, sicer bo naš trud zaman, s skupnimi močmi mu namreč lahko povrnemo njegov nekdanji ugled," je še dejal Nograšek. • R. Škrjanc, foto: T. Doki Le plačevanje škode ni rešitev Na radgonskem kmetijsko živilskem sejmu, ki je v nedeljo po devetih dneh zaprl vrata, je bila vseskozi pomembna tema tudi letošnja suša. Državna komisija že zbira podatke Državna komisija za sanacije je na petkovi seji sklenila, da bo za razdelitev 1,6 milijarde tolarjev za odpravo posledic lanske suše predlagala vladi nekatere dodatne kriterije, to je območje prizadetosti oz. sušni razred, sestavo tal prizadetega območja in skladnost porabe že prejete državne pomoči s sklepi o namenu porabe. Program razdelitve denarja bo predložila vladi do 13. septembra. Komisija se je ukvarjala tudi z letošnjo sušo, pri tem pa ji bodo potrebne podatke zagotovile različne ustanove. Občinske komisije za oceno škode je že pozvala k čimprejšnjemu začetku zbiranja prijav o škodi. O posledicah suše na Gorenjskem bo danes, v torek, razpravljal tudi svet kranjske območne enote kmetijsko gozdarske zbornice. Takole je predsednik države Milan Kučan pred leti potrepljal kravo na radgonskem sejmu. Letos te možnosti ni imel in je temu namenil tudi nekaj kritičnih besed. Gornja Radgona - V petek si je posledice suše v Pomurju ogledal tudi predsednik države Milan Kučan in potlej skupaj z ministroma Francem Butom in Janezom Kopačem in drugimi sodeloval v pogovoru kmetijsko gozdarske zbornice o trenutnih stiskah in razvojnih negotovostih slovenskega kmetijstva. Kot je dejal Kučan, so suša in reakcije nanjo, zahteve, pričakovanja pa tudi odziv vlade in vladnih resorjev na te zahteve bili v zadnjem mesecu povod za zelo temeljito in bržkone tudi drugačno razpravo o kmetijstvu, kot smo jo vajeni. V tej razpravi bi morali odgovoriti predvsem na tri vprašanja: prvič - ali država res ne kaže odgovornega«in skrbnega odnosa do kmetijstva, drugič - ali vključitev Slovenije v Evropsko unijo res pomeni potop in katastrofo za slovensko kmetijstvo, in tretjič - kako naj se Slovenija odziva na elementarne nesreče, še zlasti na tiste, ki zaradi atmosfer- skih sprememb skoraj vsako leto povzročajo škodo na širših območjih. Kučan meni, da ima država dokaj odgovoren in zavzet odnos do kmetijstva, vprašanje pa je, kaj je v naših skupnih predstavah dober odziv vlade in države na razmere v kmetijstvu. Kar zadeva elementarne nesreče, je dejal, da samo plačevanje škode iz državnega proračuna ni več prava rešitev. Ko je govoril o bojkotu rejcev govedi in prašičev, ki letos na sejmu zaradi odnosa države do selekcijskega dela niso predstavili svojih živali, je poudaril, da sejem ni državna, ampak tržna prireditev in da so si rejci s tem naredili škodo sebi. Tudi letos interventni zakon? Z lansko in letošnjo sušo se je na izredni seji na radgonskem sejmu ukvarjal tudi parlamentarni odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Odbor je pozval vlado, da naj najkasneje do 15. septembra v celoti zagotovi denar za izpolnitev obveznosti iz lani sprejetega interventnega zakona. Kot je znano, je vlada na nedavni seji sklenila, da bo od neizplačanih 3,4 milijarde tolarjev izplačala 1,6 milijarde, negotovo pa je ostalo izplačilo razlike. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franc But je članom odbora zagotovil, da bodo manjkajoči denar zanesljivo zagotovili do konca proračunskega leta. Če jim ga ne bo uspelo dobiti iz rezerv, pa bodo solidarno potrgali po blagajnah vseh ministrstev. Člani Prva torte Čeprav so nekateri upali, da bo ob prvem rojstnem dnevu kmetijsko gozdarske zbornice tudi torta, je ni prinesel nihče, verjetno zato ne, ker je ob vseh njenih uspehih v prvem letu delovanja tudi veliko (denarnih) težav. Gornja Radgona - Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je ob svoji prvi obletnici pripravila na kmetijsko živilskem sejmu pogovor o uspehih in težavah zbornice. Kot je dejal predsednik Peter Vrisk, so v zbornici kot največji slovenski nevladni organizaciji, ki ima 177 tisoč članov in več kot osemsto zaposlenih, dokazali, da delajo predvsem za koristi kmetov, pri tem pa so letos veliko energije porabili zlasti za pravno formalne dejavnosti in za preoblikovanje kmetijskih in živinorejskih zavodov v kmetijsko gozdarske zavode. Čeprav je bilo MEŠETAR nekaj bojazni, da strokovne službe in kmetje ne bodo dovolj začutili medsebojne soodvisnosti, pa se je ob problemu v selekcijskih centrih pokazalo nasprotno. Rejci, strokovne službe in zbornica so stopili skupaj, bojkotirali razstavo goved, ovc in prašičev na radgonskem sejmu in dosegli, da je vlada le sprejela predpis, s katerim bo zagotovila denar za izvajanje pomembnega dela selekcijskega programa. Koje Vrisk govoril o državnem proračunu za kmetijstvo za prihodnji dve leti, je dejal, da prediog zbornice 86 milijard tolarjev za naslednje leto zagotavlja neposredna plačila. kakršna so v Evropski uniji, ter nadaljevanje preobrazbe kmetijstva in živilstva. Če država toliko denarja ne bo zagotovila, bo zbornica nasprotovala vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Ker navdušenje za članstvo v uniji upada, so v zbornici prepričani, da bodo glasovi njenih članov jeziček na tehtnici pri odločitvi za vstop v unijo. Zbornica se tudi sicer ubada z velikimi finančnimi problemi. Zaposleni že štiri mesece niso prejeli plač, menda zato ne, ker za program dela zbornice še ni soglasja finančnega ministrstva in potrditve na vladi. Kmetijsko ministrstvo je v sodelovanju z računskim sodiščem pripravilo začasno pogodbo, po kateri naj bi poravnali zaostale obveznosti do zaposlenih. Zapletlo se je tudi pri zbiranju obveznega zborničnega prispevka. V zbornici so dolgo časa upali, da ga bo tako kot za gospodarsko in obrtno zbornico pobirala davčna uprava, vendar ga bodo morali sami. Člani naj bi položnice prejeli septembra. Na očitek, zakaj država v pogajanja o kmetijstvu med Ljubljano in Brusljem še ni povabila kmetov oz. zbornice, je državni sekretar ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Darko Si-mončič odgovoril, da doslej še ni bilo pravih pogajanj, ampak le izmenjava informacij. Ko pa se bodo pogajanja začela, bodo povabili tudi zbornico kot predstavnico kmetov. • C.Z. Letos dražja jabolka? Čeprav so po spomladanski pozebi nekateri napovedovali, da bo pridelek sadja zaradi tega od 70 do 90 odstotkov manjši, se napovedi vendarle ne bodo uresničile. Kot ugotavlja Daniel Belšak iz gospodarskega interesnega združenja Sadjarstvo Slovenije, bo letošnji pridelek jabolk (okrog 38 tisoč ton) za dobro četrtino manjši od lanskega in skoraj za tretjino manjši od petletnega povprečja. Pri idare-du, kije glavna sorta v Sloveniji, bo izpad pridelka v primerjavi z lanskim največji, blizu 50-odstotni, pri ostalih sortah pa od 20 do 30 odstotkov. Sadjarji pričakujejo, da bo cena jabolk letos zaradi tega nekoliko višja kot lani. Še velike zaloge vina Vinogradniki se že pripravljajo na trgatev, ki pa kljub hitremu dozorevanju grozdja le ne bo tako zgodnja kot lani. Spomladi je kazalo na količinsko rekordno letino, vendar sta jo suša in oidij (bolezen na trti) zmanjšala na raven letnikov 2000 in 1997. Vinarji si ob takšni letini ne bi belili las, če zaloge vina v vinskih kleteh ne bi bile trenutno za 30 odstotkov višje kot v enakem lanskem obdobju. Na trg je začela pritiskati tudi siva ekonomija, ki v slovenskem vinogradništvu in vinarstvu še vedno predstavlja zavidljivih 50 odstotkov. Cene sadja in vrtnin Po tržnih informacijah kmetijske svetovalne službe veljajo pri prodaji sadja in vrtnin na debelo naslednje cene (v tolarjih za kilogram): Pregled skupne kmetijske politike belo grozdje jabolka zelje, glave bela čebula korenje peteršilj solata endivija 210 - 320 150 - 200 60 - 100 160 - 220 100 - 170 250 - 400 150 - 200 črno grozdje * krompir * čebula * česen * paradižnik * rdeča pesa * radič 250 - 450 35-60 80 - 120 260 - 400 150-230 130 - 180 180 - 230 Gornja Radgona - Oddelek za zootehniko Biotehniške fakultete v Ljubljani in Zadružna zveza Slovenije sta na radgonskem sejmu predstavila knjigo z naslovom Pregled skupne kmetijske politike, ki sta jo napisala pravnik, specializiran za kmetijsko pravo, dr. Franci Avsec in asistent na katedri za agrarno politiko mag. Luka Ju-vančič, uredila pa prof. dr. Emil Erjavec in mag. Tina Volk. Kot je znano, Slovenija prilagaja svojo kmetijsko politiko zahtevam skupne kmetijske politike Evropske unije, pri tem pa je njen cilj, da bi čimbolj "mehko" pripeljala kmetijstvo na enotni trg, obvladala njegove konkurenčne pritiske ter dobro izkoristila novo agrarnopolitično okolje. Čeprav so splošni okvirji in učinki delovanja skupne kmetijske politike že marsikomu precej poznani, je velik obseg pravnih gradiv in predvsem pomanjkanje njihovih razlag v slovenskem jeziku večini oteževal, da bi se lahko dejavno vključila v razpravo o novi kmetijski ureditvi. Novi priročnik zapolnjuje praznino na tem področju in sistematično povzema vsebino, pojme in jezik pravnih uredb, ki zaokrožajo skupno kmetijsko politiko. Knjiga predstavlja ureditev, kakršna je na podlagi pravnih predpisov, objavljenih v Uradnih listih Evropske skupnosti, veljala 1. julija 2001, nadaljnje spremembe pa so napovedane za leto 2003. Podobno kot skupna kmetijska politika je tudi knjiga razdeljena v dva dela (stebra). Prvi del predstavlja skupne tržne ureditve za poljščine, olje in masti, sladkor, sadje in zelenjavo, vino in hmelj, mleko, meso govedi in drobnice, prašičje in perutninsko meso ter jajca, drugi del pa obravnava poli-tiko razvoja podeželja. • C.Z. odbora so se potlej seznanili še s posledicami letošnje suše, pri tem pa so sklenili predlagati vladi, da naj pripravi interventni zakon in zagotovi denar tudi za odpravo posledic letošnjih ujm (pozeba, suša, toča) in da naj državni zbor sprejme zakon po hitrem postop- ku že na septembrski seji. Odbor je še sklenil, naj vlada na podlagi poročila o višini letošnje škode oceni, ali bi bilo zaradi suše treba sprejeti rebalans državnega proračuna. Potrdil je predlog kmetijsko gozdarske zbornice, naj vlada naroči ministrstvom pripravo predloga za zmanjšanje plačila davkov in prispevkov iz kmetijske dejavnosti ter za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje. Ministrstvu za okolje in prostor je predlagal, da naj na podlagi meteoroloških podatkov določi območja in stopnje prizadetosti. Minister But je ob tem dejal, da se je vlada seznanila s prvo oceno letošnje škode po suši in da je že začela delovati državna komisija za ugotavljanje škode. • C. Zaplotnik Letos več vlog Gornja Radgona - V Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja so letos prejeli 63.985 vlog za dodelitev državnih podpor kmetijstvu. S prvim kontrolnim pregledom so že končali in 2.500 kmetov pozvali k dopolnitvi vlog, hkrati pa so začeli s preverjanjem pravilnosti navedenih podatkov. Kmetje lahko pričakujejo prva izplačila proti koncu leta. Kot je povedala direktorica agencije Sonja Bukovec, so letos prejeli okrog 1.500 vlog več kot lani. Lani je bilo za neposredna plačila na hektar površine in po glavi živali ter za razvoj podeželja in strukturne ukrepe na razpolago okrog 16 milijard tolarjev, približno enak znesek je tudi letos, za prihodnji dve leti pa ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga, da bi ga povečali na 24 milijard tolarjev na leto, s čimer bi se počasi že začeli izenačevati s podporami, kakršne so v Evropski uniji. Lani je podpore prejelo nekaj več kot 60 tisoč kmetijskih gospodarstev, od tega je petina dobila manj kot 50 tisoč tolarjev, tretjina pa več kot 150 tisoč tolarjev. • C.Z. Kurjenje rastlinskih ostankov Kranj, septembra - Staro navado kurjenja rastlinskih ostankov so ohranili tudi gorenjski kmetje. Podobno sliko, kakršna je nastala ob cesti Cerklje - Šenčur, bi lahko v teh dneh posneli kjerkoli na poljih s pospravljenim pridelkom krompirja. Prav zato bi kazalo opozoriti na previdnost pri tem početju! Kurjenje je lahko nevarno za promet, če veter zanese gost dim proti cesti. Zaradi dolgotrajne suše je dovolj le nekaj isker, da zanetijo požar v bližnjem gozdu. Požiganje na večjih površinah v bližini naselij pa je škodljivo tudi za zdravje ljudi, saj se poleg ogljikovega dioksida sproščajo še drugi plini in ostanki škropiv. Temu bi se lahko izognili z mešanjem in kompostiranjem raznih ostankov. • S. Saje Matijovčevim priznanje S kmetije za Vas Gornja Radgona - Tednik Kmečki glas je v četrtek na kmetijsko živilskem sejmu razglasil rezultate akcije S kmetije za Vas, s katero spodbujajo in ocenjujejo predelavo pridelkov na kmetijah in neposredno prodajo na domu. Prvo mesto je osvojil kmet Janko Jeglič, gospodar na Matijovčevi kmetiji v Podbrezjah, kjer se ukvarjajo s prirejo mleka, s pridelovanjem krompirja, kitajskega zelja in sadja ter s predelavo sadja v mošt, žganje, suho sadje in jabolčni kis. Kot je povedal Janko, pred leti tudi Mladi gospodar leta v Sloveniji, okrog polovico pridelkov prodajo na domu. Kmečki glas in kmetijsko gozdarska zbornica sta ob tej priložnosti pripravila tudi pogovor o pridelavi in neposrednem trženju kmetijskih pridelkov na domu. Udeleženci so ugotavljali, da je zakonodaja, ki ureja dopolnilne dejavnosti na kmetijah, zelo zapletena in stroga, moti pa jih tudi, da turistično dejavnost na kmetijah urejajo predpisi za gostinstvo. • C.Z., foto S.S. Janko Jeglič z ženo. W W W W w «nr '«* TURIZEM / urska.peternel@g-glas.si Škandal ob Koširjevi poroki odlična promocija Bleda "Kakorkoli pogledamo - danes skoraj ni Slovenca, ki ne bi vedel, da se je na Blejskem gradu mogoče poročiti. Tako da je bil s Koširjevo poroko promocijski učinek zagotovo dosežen." Bled - S prvo damo blejskega turizma Evo Štravs Podlogar, direktorico Turizma Bled, o odlični letošnji turistični sezoni in o tem, kaj so na Bledu storili za tako dobre rezultate. O tem, kako bo na turistično bero v prihodnjih letih vplival osiromašen državni turistični proračun in prepiri na vrhu Slovenske turistične organizacije. O tem, kako modra je bila odločitev, da sredi sezone zaradi poroke Jureta Koširja zaprejo Blejski grad, in o prihodnosti turističnega vlakca, ki so mu bili prisiljeni odklopiti dva vagončka. Nekaj malega pa tudi o pripombi angleškega gosta, ki je prisiljen svoj popoldanski čaj ob petih kuhati v lastnem kotličku... Avgust se je iztekel, zdaj bržkone že lahko ocenite, kako dobra je bila na Bledu turistična sezona? "Po številu nočitev je bila sezona zagotovo dobra; če številke primerjamo z lanskim letom, je bilo julija letos za 24 odstotkov več nočitev, avgusta pa za 7 odstotkov več. Če pogledamo vse mesece od januarja do avgusta, ni meseca, ki ne bi bil boljši kot lani, razen aprila, ko smo zabeležili Približno toliko nočitev kot lani." Čemu pripisujete tolikšno povečanje? Je to vreme, ste več vlagali v promocijo? "Letošnje število nočitev zagotovo kaže, da je Slovenija na turističnem zemljevidu Evrope vse dvajset sejmov po vsej Evropi, tako LTO kot posamezni hoteli in agencije. Povezujemo se tudi s kraji v Julijskih Alpah, kot skupnost Julijskih Alp smo dokaj dejavni, letos smo skupaj izdali dve zgibanki, in sicer Avtovlak in Avantura na slovenskih vodah. Vsako leto izdamo tudi deset do petnajst brošur Bleda, novost sta denimo brošuri z možnostmi okoliških smučišč in privatnih namestitev." Brez nočnega življenja ne bo bogatih Rusov Pa letošnji obisk Bleda že dosega zadnje predosamosvo-jitveno leto 1990, ki ga v turiz- bolj prisotna. K povečanju sta po mojem mnenju prispevala dva glavna dejavnika. Eden je zagotovo vreme, tako lepega vremena že dolgo časa ni bilo in to je zagotovo pripomoglo k večjemu obisku. Na Bledu imamo približno 2200 kapacitet v hotelih, 1400 v kam-pih in dobrih tisoč v privatnih sobah. Zlasti obisk v slednjih dveh je močno odvisen od vremena. Če bi bilo veliko dežja, bi se kamp in zasebne sobe izpraznili v nekaj dneh." Pa drugi razlog? "Prepričana sem, da so se vsa vlaganja v promocijo in tržne akcije zadnjih let odrazile v letošnjem dobrem obisku. V turizmu se vse stvari dogajajo z zamikom; vlagaš nekaj let, da se pokažejo rezultati. Letos je zato zelo aktualna debata o zelo dobri sezoni na eni strani, na drugi strani pa smo soočeni z zelo priškrnjenim proračunom za turizem in znanim dogajanjem na Slovenski turistični organizaciji. Menim, da obstaja zelo velika bojazen, da se bo vse to odrazilo na turističnem obisku v prihodnjih letih, ko se bomo spraševali: Kaj smo pa letos naredili narobe? Tisto leto nič, ampak pred dvema, tremi leti!" Koliko znaša vaš proračun za promocgo Bleda? "Lokalna turistična organizacija (LTO) Turizem Bled dobi iz občinskega proračuna približno 50 milijonov od pobrane turistične takse. To je dobrih 50 odstotkov našega proračuna, ostalo pa dobimo prek sofinanciranja gospodarstva in z lastnimi tržnimi aktivnostmi. Prijavljamo pa se tudi na različne razpise, lani denimo smo se na tri, letos je državnih razpisov manj in še čakamo nanje." Koliko lahko s temi sredstvi promovirate Bled? Koliko sejmov se udeležite, koliko publikacij izdate? "Naši cilji so točno opredeljeni, tako imamo že pripravljena izhodišča za leto 2002. Skupaj z STO se vsako leto udeležimo kakih mu običajno jemljejo za primerjavo? "Še ne, a pravzaprav je vprašanje, ali je to sploh končni cilj. Na Bledu imamo vsekakor manj kapacitet, kot smo jih imeli takrat. Hotel Lovec je zaprt, Jelovica ima za tretjino manj kapacitet. Tudi sobodajalcev je bilo takrat veliko več. Naš interes je, da bi spodbudili sobodajalce in zasebnike, ki imajo možnost odpiranja manjših penzionov. Želimo si tudi, da bi hotel Lovec spet zaživel kot hotel, prav tako pa tudi hotel Jelovica, del katerega je sedaj preurejen v počitniška stanovanja." Imate podatek, kakšen je povprečni gost Bleda? Koliko dni ostane, koliko zapravi? "Povprečno ostanejo od 3,5 do 4 dni. Toliko znaša tudi slovensko povprečje. Koliko zapravijo, bi težko rekla, upala pa bi si trditi, da naši gostje niso nič slabši, kot so gostje kje drugje. Moramo pa še vedno najprej pogledati sebe in se vprašati, kaj ponudimo in ali imajo gostje vse informacije o tem, kaj ponujamo. Pri tem imajo izredno pomembno vlogo tisti, ki imajo z gosti neposreden stik, to je receptorji, natakarji... Včasih se mi zdi, da nastanejo drobni nesporazumi, ki jih nekako ne znamo razrešiti. Zadnjič mi je denimo nek angleški gost potožil, da so navajeni piti čaj ob petih popoldne, želijo pravi angleški čaj, v takih in takih skodelicah. In ker na Bledu ne dobijo takšnega, pač prinesejo s seboj kotliček in si skuhajo svoj čaj. In potem se nekateri razburjajo, češ ti gostje še čaj prinesejo s sabo. Na drugi strani pa gost reče: že pet let hodim na Bled, pa ne morem dobiti pravega čaja... Če bi se več pogovarjali, bi tudi takšne stvari lažje premostili. Absolutno pa drži, da je gostom treba veliko ponuditi, da veliko trosijo. A ponuditi na pravi način, z nasmehom..." Zelo dobri gostje, ki so letos preplavili zlasti Portorož, so Rusi, ki si veliko privoščijo in tudi ogromno zapravijo. Ali na Bledu računate nanje, ste na ruskem trgu, ki ima očitno velikanski potencial, poskrbeli za dodatno promocijo Bleda? "Določeno obdobje smo imeli tudi na Bledu precej ruskih gostov, ki so prišli na smučanje. Poleti pa jih bolj privablja Portorož kot neke vrste obmorsko zdravilišče. Ruski gostje so zahtevni in želijo imeti tudi nočno življenje. Tu pa moram priznati, da na Bledu ponudba peša, saj je casino edina nočna zabava. Bled bi vsekakor potreboval dober nočni klub. Zavedamo se potenciala ruskega tržišča in letos smo bili na borzi v Moskvi z opazno prezentacijo v povezavi s šahovsko olimpijado na Bledu prihodnje leto. Rusija je šahovska prestolnica in z olimpiado smo želeli opozoriti nase in povabiti ruske goste na počitnice k nam." Problem Bleda, na katerega običajno opozarjate, je, da je večina nočitev ustvarjenih v štirih poletnih mesecih "Res je, naš problem je, da kar 60 odstotkov zasedenosti realiziramo v štirih mesecih, glavnino seveda julija in avgusta. Nujno je, da se sezona raztegne, da spet pridobimo zimsko sezono. Mislim, da smo program za prihodnjo zimo zastavili v pravi smeri. Izdali smo novo brošuro, ki ponuja Bled kot idealno izhodišče za vsa gorenjska smučišča, prinaša zanimiv popoldanski program, obenem pa si prizadevamo za Ski pass Julijske Alpe, da bo gost ne glede na to, kje bo nastanjen, na Bledu, v Bohinju, v Kranjski Gori, lahko krožil po vseh smučiščih z eno samo vozovnico. Tako kot imajo to urejeno v Italiji, Avstriji." Poroka Jureta Koširja - promocija za Bled V zadnjem času je javnost, zlasti medije, močno razburilo zaprtje Blejskega gradu za eno popoldne, ko se je poročil Jure Košir. Mnogi so menili, da kulturnega spomenika nacionalne- "Zadnjič mi je denimo neki angleški gost potožil, da so navajeni piti čaj ob petih popoldne. Želijo pravi angleški čaj, v takih in takih skodelicah. In ker na Bledu ne dobijo takšnega, pač prinesejo s seboj kotliček in si skuhajo svoj čaj. In potem se nekateri razburjajo, češ ti gostje še čaj prinesejo s sabo. Na drugi strani pa gost reče: Že pet let hodim na Bled, pa ne morem dobiti pravega čaja..." ga pomena nikakor ne bi smeli zapreti, spet drugi, da je bila odškodnina, ki jo je moral plačati Košir, premajhna. Kako ste sprejeli tovrstne kritike, bo v prihodnje zapiranje gradu za znane osebnosti oziroma tiste, ki imajo denar, postala praksa? "Vseeno je.treba reči, da so bila mnenja zelo različna. En del javnosti je bil razburjen, en del pa se je strinjal, da si Jure Košir zasluži takšno poroko in da zaprtje gradu nikakor ni bil tak škandal, kot je bilo predstavljeno v nekaterih medijih. Dejstvo je, da smo se tako odločili, če smo želeli zagotoviti tak protokol, kot so ga želeli. V želji, da ne bi prišlo do preveč nesporazumov, smo o zaprtju gradu Eva Štravs Podlogar: letos se je uvrstila tudi na Delovo lestvico desetih najbolj priljubljenih turističnih osebnosti v Sloveniji. obvestili vse agencije in hotele po Bledu, žal pa nikoli ne moreš obvestiti vseh. Bili smo tudi v časovni stiski in če bi bilo dosti časa, bi se dalo stvari bolj prilagoditi. Vsekakor bo treba sprejeti skupno odločitev, kako in kaj naprej. Infrastruktura je upravljalec gradu, občina in država pa lastnik. Bila pa je to vsekakor izkušnja več, kakršnakoli že, za nas vse." Kljub vsemu pa je bila - negativna ali pozitivna - to vsekakor promocija za Bled, mar ne? "Zagotovo. Eden od argumentov, zakaj smo se na LTO odločili za vse skupaj, je bila prav promocija. Kakorkoli pogledamo - danes skoraj ni Slovenca, ki ne bi vedel, da se je na Blejskem gradu mogoče poročiti. Tako da je bil s Koširjevo poroko promocijski učinek zagotovo dosežen." Sicer pa na Bledu stavite na poročni turizem, kajne? "Produkt porok bomo v prihodnje zagotovo razvijali, da bi še bolj zaživel in stekel bolj profesionalno. Prej so poroke potekale v viteški dvorani, ki je del gostinskega objekta, zaradi cesarje bilo včasih težko uskladiti vse skupaj, sploh sredi sezone. Zdaj pa smo nasproti kapelice v zgornjem atriju uredili dva sicer manjša, a lepa protokolarna prostora, namenjena porokam. Produkt porok smo raz-delali še naprej, tako daje mogoče v sam program poroke vključiti vse nove ponudnike na gradu, od tiskarja do kletarja. Omogočamo različno bogat poročni protokol, od povsem osnovnega, a na nivoju, do celovitega programa z grajskim sprejemom." Priložnost za Bled sta tudi kongresni in športni turizem? "Bled je za velike športne prireditve in kongrese izredno primeren. Vse je zelo na kupu, ni treba izgubljati časa in denarja s prevozi, velika prednost je izredna bližina mednarodnega letališča, relativno dobra je turistična infra- struktura. Imamo festivalno dvorano, ledena dvorana se obnavlja... Kongresni gostje so izjemno dobri, ker ostajajo na Bledu, so dobri izvenpenzionski potrošniki, ob kongresih potekajo večerni sprejemi... Treba pa je razvijati še dodatne produkte, poleg že omenjenih porok še izobraževanje, kulturne prireditve, bolje izkoristiti Ciuhovo fundacijo... Vsekakor je treba več narediti tudi na ni promet v neposredni bližini jezera in poveže okoliške kraje, denimo Ribno ali kamp Zaka s centrom Bleda. Izkazalo se je, da je vlakec ta pričakovanja upravičil. Zagotovo ni prav, da se fijakarjev ni obvestilo prej, da bo vlakec začel voziti. Verjamem tudi, da jim je v prvih nekaj dneh promet res padel. A hkrati sem prepričana, da bi se na dolgi rok vzpostavilo ravnovesje. Nihče od gostov ne gre s fijakarjem na kopanje. Na drugi strani pa tudi nihče, ki si želi peljati družino ali življenjsko sopotnico na romantično vožnjo s kočijo okoli jezera ali v Vintgar, tega ne bi zamenjal za vlakec. Ni primerjave med vožnjo s kočijo, v kateri lahko sedijo štirje ljudje in za to odštejejo pet tisoč tolarjev, in vožnjo z vlakcem, s katerim se v desetih, petnajstih minutah pelješ okoli jezera s še 50 ostalimi potniki za 400 tolarjev. Sama sodim med verjetno redke domačine, ki se na vsakih nekaj let peljejo fijakarjem. Nazadnje sem se peljala dve leti nazaj pozimi, zvečer, ob polni luni. To zagotovo ni primerljivo z vožnjo z vlakcem... Vsekakor upam, da bomo vsi imeli toliko razumevanja in zdrave pameti, da se bomo pogovarjali in našli kompromis. Mogoče pa je to tudi za fijakarje izziv, da oni in njihovi konji ter kočije postanejo še bolj atraktivni, dopadljivi, in na ta način privabijo še več turistov." A za letošnjo sezono je verjetno pač dejstvo, da bo vlakec vozil le z enim vagončkom. Kaj pa prihodnje leto? "Že ta mesec bomo poskusili s spremembami zakona o cestnem prometu, da bi vlakec iz traktorja prekategorizirali v turistični vlakec, ki ima lahko tri vagončke. Še vedno pa ne smemo pozabiti, da je letos vlakec vozil poskusno, poskusna pa je bila tudi trasa." Za konec me zanima - glede nato, da ste bili vse poletje nam novinarjem na voljo za vsakršna pojasnila, hkrati pa smo vas videvali na vseh blejskih prireditvah - kako je z vašim dopustom. Ste si sploh uspeli privoščiti kakšen počitniški dan? kakovosti. Seveda tudi pri cenah, ampak najprej je treba povečati kakovost, šele potem dvigniti cene." Vlakec kot izziv za fijakarje Posebna zgodba je tudi tista o turističnem vlakcu, ki je letos na zanimiv način popestril turistično ponudbo Bleda. Znano je, da so se zaradi vlakca močno pritoževali fijakarji, nazadnje pa so ukrepali policisti, ki so vlakcu 'odklopili' dva vagončka, tako da zdaj vozi z enim samim, saj ima kot traktor lahko le eno prikolico. Ima to sploh še smisel? "Vlakec z enim vagončkom ima zagotovo okrnjen smisel. Osnovni namen vlakca je bil, da razbreme- "Poleti so običajno privoščim le teden dni dopusta, letos je bil to prvi julijski teden, ki sem ga preživela na hrvaških otokih. Vsako poletje se za kakšne tri dni z ostalimi člani družine, ki so navdušeni kajakaši, podam na Sočo, letos mi je uspelo osvojiti tudi Krn. Vsako poletje pa se za kakšen vikend podamo tudi hribe, rada imam zlasti Sedmera jezera. Moram pa reči, da tudi Bled zelo rada koristim kot počitniško destinaci-jo, z družino smo bili celo sezono redni gostje Grajskega kopališča. Tako da se tudi na Bledu včasih počutim kot turist in prireditve, ki se jih moram udeležiti po službeni dolžnosti, mi nudijo ravno toliko užitkov kot turistu..." • Urša Peternel HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Trst 11.9., Madžarske toplice od 29.9. do 2.10.,Gardaland 22.9., Rn?mfln tAl' 04/53-1fi-94Q Lenti 29.9. Šenčur: 251-18-87 AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje HOKO - kombi prevozi Tel.: 04/5963-876 Tel.: 04/5957-757 prof. META KONSTANTIN 8P. SKOFJA LOKA, Podlubnik 253 Letno kopališče Radovljica Tel.: 53 15 770 Grajsko kopališče Bled Tel.:04/ 578 0528 Letno kopališče Kranj Tel.:04/ 201 44 29 BLEJSKI GRAD SOTESKA VINTGAR g)?, ara SLOVENIJA NACIONALNO ZDRUŽENJE ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA HC ACRONI JESENICE Ledarska 4 tel.: 04 58-63-363 fax: 04 58-63-373 e-mail: hd-jesenice g-kabel.si BORZA ZNANJA Podrobnejše informacije o učnih ponudbah so vam na voljo: - na telefonski številki 01 /42-66-197 - KOŽ, enota DELAVSKA KNJIŽNICA na Tivolski c. 30, p.p. 370, 1000 Ljubljana - ali pa nam pošljejo e-mail na naslov: ljubljana@borzaznanja. ms s.edus.si Shod ob velikem šmarnu Adergas-V nedeljo, 9. septembra, se bo ob 15. uri v cerkvi Marijinega ozna-nenja v Adergasu začel tradicionalni shod ob malem šmarnu. Sveto mašo in procesijo s starodavnim Marijinim kipom bo vodil msgr. Anton Slabe. Večer evergeenov Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi vse ljubitelje glasbe in dobre volje v soboto, 8. septembra, ob 17. uri na sedež društva upokojencev na Tomši- Trst 6. 9. Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60 čevi 4, kjer bo večer večno zelenih melodij - evergreenov v izvedbi kitarista Frenka. Po koncertu bo še družabno srečanje s plesom. Obletnica smrti bazoviških junakov Kranj - Ob 71. obletnici smrti bazoviških junakov bo v petek, 7. septembra, ob 16. uri pri spomeniku bazoviških žrtev v Prešernovem gaju spominska svečanost. Program spomina na bazoviške junake bodo kulturno obogatili: moški pevski zbor Vasilij Mirk s Prošeka - Kontovel pri Trstu, Obrtniški moški pevski zbor dr. Janez Bleivveis iz Kranja, učenci Glasbene šole Kranj in recitatorka ter povezovalka Eva Fa-ganel. Kmečki pridelki in opravila Kranj - Turistično društvo Kranj prireja v soboto, 8. septembra, od 8. do 13. ure na Glavnem trgu, pri vodnjaku, Dan kmečkih pridelkov in kmečkih opravil. Predstavilo se bo več pridelovalcev sadja, zelenjave in zelišč. Na voljo bo tudi domača hrana in pijača. Vzporedno bodo na trgu svoje izdelke predstavljali izdelovalci domače in umetne obrti. Spominska slovesnost v Selcih Selca - Občinski odbor ZB Železniki vabi krajane in okoličane na spominsko slovesnost ob 60-letnici streljanja prvih talcev Selške doline. Prireditev bo v nedeljo, 9. septembra, ob 11. uri pred spomenikom v Selcih (nasproti Zavrnka). Nastopili bodo Pih Alples, harmonikarji Niko, MePZ Domel in re- citatorke KUD France Koblar Železniki in učenci PŠ Selca. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Praznik KS Slovenski Javornik - Koroška Bela Slovenski Javomik - Koroška Bela - V okviru prireditev v počastitev letošnjega krajevnega praznika Krajevne skupnosti Slovenski Javornik - Koroška Bela se bo v petek, 7. septembra, bo ob 17. uri v Parku talcev na Koroški Beli začela spominska svečanost, ob 18.30 uri pa v razstavnem prostoru v Kulturnem domu na Slovenskem Javorniku otvoritev fotografske razstave fotografij avtorja Pavla Tr-čka s Koroške Bele; v nedeljo, 9. septembra, se bo ob 8. uri na rekreacijskem centru na Kresu začel mednarodni balinarski turnir. Sodelovalo bo 10 ekip, med njimi tudi ekipe iz sosednje Italije in Hrvaške. Ekskurzija na Pokljuko in v dolino Radovne Društvo za zdravilne rastline Dolenjske organizira 9. septembra strokovno ekskurzijo na Pokljuko in v dolino Radovne. Cilj ekskurzije je spoznavanje gorskih jesenskih zdravilnih rastlin. Ker potujejo skozi Medvode, Kranj, Lesce in Bled, vabijo vse, ki jih zdravilne rastline zanimajo, da se jim priključijo. Pokličete jih lahko po tel.: 07/30 66 259 ali GSM: 041/278 146. Predstavitev istrske glasbe Kranj - Gorenjski muzej Kranj vabi na muzejski večer - predstavitev istrske ljudske glasbe in inštrumentov. Gost bo eden naših največjih poznavalcev istrske glasbe Marino Kranjac, ki ga ljubitelji dobro poznajo kot člana različnih skupin (Istranova, Tolovaj Mataj, Vruja) in tudi mednarodnih zasedb (Calicanto iz Padove, David Shea iz ZDA...). Svoje znanje in bogato zbirko starih istrskih inštrumentov bo predstavil takoj po odprtju razstave v Renesančni dvorani Mestne hiše v Kranju. Regata popularnih Bled - V soboto, 8. septembra, se bo v Veliki Zaki ob 16. uri začela vsakoletna Vikendova regata popularnih. 11. srečanje gorenjskih upokojencev Žabnica - Bitnje - DU Žabnica - Bitnje vabi svoje člane in družinske člane ter prijatelje na 11. srečanje gorenjskih upokojencev, ki bo v četrtek, 6. septembra, ob 10. uri na Posavcu, pri gostišču Hram Sv. Jožefa. Slavnostni govornik bo Borut Pahor, predsednik parlamenta. V kulturnem programu bo nastopila folklorna skupina DU Naklo, MPZ DU Brezje, Mošnje, Praprotnik solist na citre, Matjaž Kokalj solist na harmoniki in MPZ Žiri. Za ples in zabavo bodo poskrbeli Fantje iz vasi. Prijavite se pri poverjenikih društva. Za člane društva pa je avtobusni prevoz brezplačen. Skofja Loka - Tudi z DU Skofja Loka se lahko udeležite tradicionalnega srečanja upokojencev na Posavcu. Odhod iz Škofje Loke bo v četrtek, 6. septembra, ob 9. uri izpred avtobusne postaje. Kranj - Tudi letos DU Kranj organizira prevoz na tradicionalno 11. srečanje upokojencev, ki bo 6. septembra. Posebni avtobus bo odpeljal ob 8.30 uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo v društveni pisarni z vplačilom za prevoz. Naklo - DU Naklo vabi svoje člane na Srečanje gorenjskih upokojencev, ki bo 6. septembra na Posavcu. Odhod avtobusa bo ob 9.15 uri iz Nakla. Preddvor - Tudi Društvo upokojencev Preddvor vabi na srečanje upokojencev Gorenjske 6. septembra na Posavcu. Odhod avtobusa z Bele bo ob 7.50 uri, s Preddvora pa ob 8. uri. Izleta DU Kranj Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi v torek, 18. septembra, na turistični izlet preko Meveljskega sedla v Rezijo, Benečijo, Furlanijo ter romarsko središče Stara Gora. S seboj imejte veljaven dokument za prestop meje ter nekaj lir. Odhod avtobusa izpred hotela Creina bo ob 6. uri. Pohodniška in planinska sekcija pri DU Kranj pa vabita na pohod na Obir (2.142 m) v Avstrijo in sicer po različno zahtevnih poteh. Izlet bo v četrtek, 13. septembra, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina. Za oba izleta se prijavite v druištveni pisarni, kjer imajo uradne ure vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. V Belo krajino Kranj - Območni klub Maks Pere Kranj organizira v sredo, 12. septembra, enodnevni izlet v Belo krajino. Odhod posebnega avtobusa z avtobusne postaje Kranj bo ob 6. uri. Za prijave pokličite v klubsko pisarno, tel.: 04/255-10-06. Na Vernar Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi na zahteven izlet na Vernar v soboto, 15. septembra, ob 6. uri izpred hotela Creina. Hoje bo za 8 ur. Prijave do srede, 12. septembra: Jasna So-klič, Iskra ERO, tel.: 207 64 00, Niko Ugrica, tel.: 041/734 049. Na Triglav Preddvor - Planinska sekcija Preddvor organizira 8. in 9. septembra dvodnevni izlet na Triglav. Izhodišče bo na planini Blato, kamor bo tudi po-vratek. Prvi dan bo pot vodila na planino Krštenico, čez Velo polje do Planike. Od tu se boste povzpeli na vrh, nato na Kredarico, kjer boste prespali. Naslednji dan boste šli do Doliča in po Mišelj dolini v Laz in na Blato. Z lastnimi avtomobili bo odhod izpred trgovine Dvor v Preddvoru ob 5.30 uri. Prijave in informacije: Janez Planine, tel.: 255 15 65 do četrtka, 6. septembra. Izlet po Soški poti Žabnica - Bitnje - Sekcija za pohod-ništvo pri DU Žabnica - Bitnje organizira pohod v krasen predel Trente, ki bo v sredo, 12. septembra, z odhodom ob 6. uri iz Žabnice s postaniki na vseh avtobusnih postajališčih do Globusa v Kranju. Oprema je lahko lahka, obutev dobra, priporočajo pa tudi pohodne palice. Prijave z obveznim vplačilom sprejema Meta Pečnik, Sp. Bitnje 27/a, tel.: 231-22-88. Železarski pohod na Menino planino Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi v soboto, 8. septembra, na pohod slovenskih železarjev na Menino planino. Organizator pohoda je Železarna Štore. Odhod avtobusa bo ob 6. uri z avtobusne postaje pri Čufarju. Začetek pohoda bo v Gornjem gradu, zaključek pa v planinskem domu na Menini planini. Skupne hoje bo za 5 ur, pohod bo primeren za pohodnike vseh starosti. Pohodniki naj bodo opremljeni za visokogorje. Pohod bo organiziran ob vsakem vremenu. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi društva do četrtka, 6. septembra do 12. ure. Kopanje v Atomskih toplicah Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča, da že sprejema vplačila za enodnevni kopalni izlet v Atomske toplice Podčetrtek in Olimje, ki bo v petek, 14. septembra. Obveščajo tudi, da že vpisujejo za enodnevni kopalni izlet v Moravske toplice, ki bo v četrtek, 4. oktobra. Uradne ure društva so vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure, tel.: 2023-433. DU Naklo vabi na izlet Naklo - Člani DU Naklo ste vabljeni na zanimiv izlet Po dolenjskem gričevju, ki bo 18. septembra z odhodom iz Nakla ob 7. uri. Zanimanje je veliko, zato se hitro prijavite pri poverjenicah. Duhovne počitnice Skofja Loka - Društvo Narava Skofja Loka organizira duhovne počitnice pri gospe Vidi Vidmar v Braziliji. Na posestvu je gospa Vida naredila vse, kar potrebuje duhovni center: 8 metrov visoko posvečeno piramido za duhovne skrivnosti, poskrbljeno je za zelo dobro hrano, kopanje v Atlantiku, kopeli z zdravilnim blatom itd... Poleg meditiranja vtem templju boste obiskali tudi čudežnega zdravilca JOA, ki svoje poslanstvo vidnih in nevidnih operacij s čudežnim ozdravljenjem opravlja že 36 let. Prosta so še štiri mesta. Potovanje bo trajalo od 26. oktobra do 18. novembra. Prijavite se lahko pri Ljubi po tel.: 040 254 316. FS Karavanke vabi Folklorna skupina Karavanke bo septembra zopet vpisovala nove člane. Vpisovanje bo potekalo vsak petek od 18. do 19. ure v prostorih društva na Balosu 4 v Tržiču. V svoje vrste vabijo vse, starejše od 5 let, ki bi se želeli spoznati s slovenskim ljudskim izročilom in se družiti v veseli družbi svojih vrstnikov. Zbor Osti jarej vabi Kranj - Komorni pevski zbor Osti jarej iz Kranja vabi k sodelovanju nove pevke in pevce. Če radi (in lepo) pojete in bi se jim želeli pridružiti, pokličite po tel. št.: 041/647-426 (Aleš) ali 041 /946-886 (Katja), kjer boste dobili več informacij o delovanju zbora in razporedu avdicij za nove pevce. Srečanje žensk z rakom dojke Radovljica - Septembra se bodo v Radovljici ponovno začela srečanja žensk, operiranih na dojki zaradi raka. Vabljene vse, ki ste se s to boleznijo že srečale, še posebno pa ženske, ki na terapevtsko obravnavo še čakate in iščete nasvete in odgovore na mnoga vprašanja. Srečanja so namenjena ženskam na Gorenjskem, na njih pa se pogovarjajo o problemih in vprašanjih, ki se porajajo z odkritjem te bolezni. Tokratno srečanje bo v četrtek, 6. septembra, ob 17. uri v Knjižnici A. T. Linharta v Radovljici, na Gorenjski c. 25. Sejma šolskih knjig Kranj, Tržič - Društvo prijateljev mladine Kranj in Center za socialno delo Kranj ob začetku šolskega leta organizirata že tradicionalni Sejem rabljenih šolskih knjig in potrebščin, ki bo v avli Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1, in sicer v petek, 7. septembra, od 13. do 17. ure, in v soboto, 8. septembra, od 9. do 13. ure. V času sejma bodo nudili potrebne informacije v zvezi z učbeniki, šolskimi potrebščinami, njihovo veljavnostjo, prodajalcem pa tudi predlagali višino cene rabljenih šolskih knjig in potrebščin. Prav tako v petek, 7. septembra, od 15. do 19. ure organizira sejem rabljenih šolskih knjig in učbenikov Center za socialno delo Tržič v atriju občine. Dojenje Skofja Loka - Mednarodna zveza za dojenje - LLLI vabi danes, v torek, 4. septembra, ob 16.30 uri na srečanje v prostorih Zdravstvenega doma Skofja Loka. Tema srečanja je prvi tedni dojenja. Udeležba je brezplačna. Vabljene vse, ki vas zanima dojenje, dobrodošli pa tudi dojenčki in malčki. Informacije: Irena, tel.: 04/510 80 01. Krvodajalska akcija Kranj, Jesenice - Rdeči križ Slovenije obvešča, da bo krvodajalska akcija v Kranju potekala danes in jutri, 4. in 5. septembra, na Jesenicah pa 19., 20. in 21. septembra. Predavanja + Življenje z možem, ki ga je zadela kap Kranj - Društvo za zdravje srca in ožilja vabi v torek, 11. septembra, ob 17. uri na predavanje z naslovom Življenje z možem, ki ga je zadela kap. Predavanje bo v sejni sobi št. 16 Mestne občine Kranj, predavateljica pa bo izr. prof. dr. Marija Ovsenik. I.UUJlil Q Stare slovenske ljudske pesmi Šenčur - V župnijski cerkvi v Šenčurju se bo v soboto, 8. septembra, ob 20. uri začel koncert starih slovenskih ljudskih pesmi. Pesmi bo predstavila Vida Frajhman Šušteršič iz Šenčurja. Slike Franca Novinca Jesenice - V četrtek, 6. septembra, bodo v razstavnih prostorih Kosove graščine ob 18. uri odprli razstavo akademskega slikarja Franca Novinca. Razstavo bo predstavila umetnostna zgodovinarka Jana Mlakar, kustosinja Mednarodnega grafičnega likovnega centra iz Ljubljane. V kulturnem programu bo nastopila hartistka Branka Prinčič. Popotovanja Jesenice - V Kosovi graščini bodo v četrtek, 6. septembra, ob 20. uri odprli fotografsko razstavo Jane Božič z naslovom Popotovanja. Velika forma Kranj - Gorenjski muzej Kranj in Javni sklad Republike Slovenije vabita na odprtje razstave keramike Velika forma. Posode so nastale v delavnicah Javnega sklada za kulturne dejavnosti pod mentorstvom Dubravke Urban. Odprtje razstave bo v četrtek, 6. septembra, ob 19. uri v galeriji Mestne hiše v Kranju. Štiri sence ladje Ljubljana - V Galeriji Lek bodo v četrtek, 6. septembra, ob 19. uri odprli razstavo slik Nikolaja Mašukova z naslovom Štiri sence ladje. Spiritualnost barvnih tonov Ljubljana - Danes, v torek, 4. septembra, bo ob 19. uri v Galeriji TR/3 na Trgu republike 3 v Ljubljani slovesno odprtje razstave "Spiritualnost barvnih tonov" prof. Ferda Maverja akademskega slikarja. Dr. Aleksander Bassin umetnostni kritik in direktor Mestne galerije Ljubljana, bo predstavil umetnika in slovesno odprl razstavo. Ogled razstave je med tednom od 8. do 20. ure, v soboto pa med 8. in 13. uro. Razstava bo odprta do 1. oktobra. Miklova Zala Studenec pri Domžalah - Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan vabi v okviru Poletnega kulturnega festivala Studenec na zadnji ponovitvi ljudske igre s petjem in plesom Miklova Zala. Predstavi bosta v petek, 7. septembra, in v soboto, 8. septembra, ob 20. uri v Poletnem gledališču na Studencu pri Domžalah. Vstopnice so v prodaji na običajnih krajih ter dve uri pred pričet-kom na blagajni gledališča. Gardaland 8.9. - NOČNI (zadnjič nočni v tem letu); Lenti Tel.: 252-62-10, 041/660-658 Ugodni nakupi, Lenti vsak čet. in sob.; Trst vsako sredo in petek. Ostali prevozi po dogovoru! 041/734-140 TEČAJI TUJIH JEZIKOV za odrasle, dijake, učence, tel.: 04/51-50 590 KOPALIŠČE bo v primeru lepega vremena odprto od 3. 9. do 16. 9. od 14 do 18 ure ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 19. ure. CENE VSTOPNIC: popoldanska (po 14. uri): odrasli: 500 sit, mladina: 400 sit Temp. vode 26,5 stopinj C. Kopališče bo v primeru lepega vremena odprto do 16. 9. Odprto vsak dan od 7. do 19. ure. CENE VSTOPNIC: celodnevna odrasli 700 sit, dijaki, študenti 600 sit; otroci (do 14 let) 500 sit; popoldanska (po 12 uri) odrasli 600 sit, dijaki, študenti 500 sit; otroci (do 14 let) 400 sit; Temp. vode 22 stopinj C Kopališče bo v primeru lepega vremena odprto do 9. 9. Odprto vsak dan od 9. do 18. ure, sobote in nedelje od 9. do 20. ure. CENE VSTOPNIC: celodnevna odrasli 700 sit, otroška 400 sit; popoldanska odrasli 560 sit, otroška 320 sit; Temp. vode 26 stopinj C BLEJSKI GRAD (57 80 525) je odprt vsak dan od 8.00 do 20.00 ure. Vstopnina za odrasle je 600 sit, za študente in dijake 500 sti, ter za otroke do 14 let 300 sit. GRAJSKA TISKARNA IN GRAJSKA KLET - ogled je možen po dogovoru na tel.: 04 5809 595 GRAJSKA ZELIŠČNA GALERIJA - odprto vsak dan od 9. -12. ure ter 16.-19. ure SOTESKA VINTGAR (572 52 66) je odprta vsak dan od 8.00 do 19.00 ure. Cena ogleda za odrasle je 500 sit, za otroke pa 250 sit. Potrebujete pomoč in podporo pri premagovanju duševne stiske? Se želite pogovarjati z ljudmi s podobnimi izkušnjami? Razmišljate, da bi izboljšali duševno zdravje in prevzeli več vpliva nad svojim življenjem? Želite spoznati druge svojce, ki imajo družinske člane s težavami v duševnem zdravju? Bi bili kot prostovoljci pripravljeni nameniti del svojega prostega časa za druženje z ljudmi v duševni stiski? Društvo OZARA Vas vabi v SKUPINO ZA SAMOPOMOČ, KLUB SVOJCEV IN KLUB PROSTOVOLJCEV. Vsak dan od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure, se lahko oglasite na Jesenicah na Tavčarjevi 3b ali pokličete na tel. 583 62 00. CENIK CELOLETNIH VSTOPNIC V SEZONI 2001/02 (ne velja za tekme v organizaciji HZS) CENA ,. . i 2001/2002 Vrsta vstopnice < v SIT z DDV SEDIŠČE (možnost plačila -1. obrok gotovina in največ še 4 obroki) STOJIŠČE (možnost plačila -1. obrok gotovina in najvče Se 4 obroki) STOJIŠČE - študenti, dijaki in šolarji 5 000 Q0 Velja samo skupaj s študentsko, dijaško ali šolsko izkaznico, ki ima sliko ' ' 18.000,00 15.000,00 Otroci do 12 let imajo ob spremstvu staršev prost vstop! CENIK DNEVNIH VSTOPNIC Sedišče od 1.200,00 sit do 2.000,00 sit z DDV Stojišče od 1.000,00 sit do 1.500,00 sit z DDV Cene dnevnih vstopnic se bodo oblikovale glede na vrsto tekem! PRODAJA VSTOPNIC: VSAK DELOVNI DAN MED 10.00 IN 13.00, OB SREDAH TUDI OD 14.00 DO 16.00 URE V PISARNI HK JESENICE IN PRED VSAKO TEKMO NA BLAGAJNI HK JESENICE Borza znanja je informacijsko središče,v katerem člani iščejo in ponujajo najrazličnejša znanja in informacije. V naši bazi podatkov imamo že veliko število članov in iz dneva v dan je naša hiša znanj polnejša. Prijazen gospod, upokojenec, ponuja znanje pripravljanja in strežbe. Mlajša dama vam ponuja znanje orientalskega plesa. Glasbeno nadarjen osnovnošolec pa je uspešno našel inštruktorja harmonike. Kljub temu da se naši člani razlikujejo tako po znanjih, ki jih ponujajo oziroma po nih povprašujejo, kot tudi po drugih kriterijih in lastnostih pa jim je skupno to, da so včlanjeni v BZ, kar pomeni, da so jim na voljo brezplačni podatki o ljudeh, ki se zanimajo za podobne stvari, o ljudeh, ki jih lahko česa naučijo, oziroma o ljudeh, ki njihovo znanje in izkušnje morda potrebujejo. Postanite tudi vi član Borze znanja in se naučite česa novega, se v čem izpopolnite, oziroma s svoji znanjem razširite obzorje nekomu drugemu. GLASOV KAŽIPOT Torek, 4. septembra 2001 AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM / av1ostil@email.si GORENJSKI GLAS • 21. STRAN Test: Renault Clio 1.5 dCi Authentique Avtomobilsko življenje z visokim motornim pritiskom Nižje cene plinskega olja v primerjavi z bencinom in velik tehnološki napredek pri dizelskih motorjih, je avtomobilske proizvajalce pripravil do tega, da takšne pogonske stroje vgrajujejo v večino svojih modelov. Tudi kupci ne ostajajo ravnodušni, saj se delež avtomobilov z dizelskimi motorji v prodajnih statistikah nenehno povečuje. Z novim dizelskim motorjem je oborožena tudi nova generacija priljubljenega renaulta clia. Tur-bodizel z 1,5 litra gibne prostornine je ta hip med najsodobnejšimi, saj za njegovo prehrano z gorivom skrbi druga generacija skupnega voda z visokotlačno črpalko. Kljub temu da je pogonski stroj prostorninsko sorazmerno majhen, in da se tudi 65 konjskih močeh ne sliši prav megaloman-sko, pa je ta motor presenetljivo zmogljiv in v 980 kilogramov težkem cliu zlahka opravlja svojo nalogo. Voznik pri pospeševanju skoraj ne čuti tako imenovane tur-bo luknje in mu ni potrebno pogosto segati po prestavni ročici, saj veliko dela opravi visok navor. Ob tem ni zanemarljivo, da je ta tur- Nova podoba armaturne plošče: z dvema zavihkoma nad merilnikoma in z izboljšano kakovostjo plastike. TEHNIČNI PODATKI Vozilo: kombilimuzina, 5 vrat, 5 sedežev mere: d. 3,812, š. 1,639, v. 1,417 m medosna razdalja: 2,472 m prostornina prtljažnika: 255/1037 I motor: štirivaljni, turbodizelski gibna prostornina: 1461 ccm moč: 48 kW/65 KM pri 4000 v/min navor: 160 Nm pri 2000 v/min najvišja hitrost: 162 km/h pospešek od 0 do 100 km/h: 15s poraba EU norm.: 5,4/3,7/4,3 1/100 km maloprodajna cena: 2.208.000 SIT zastopnik: Revoz, Novo mesto Zadek je manj spremenjen kot sprednji del, vendar s kupolastim steklom dokazuje oblikovalski smisel. povsem novega avtomobila. Popolna zamenjava modela je namreč odmaknjena še vsaj za debeli dve leti. Kljub temu so se oblikovalci zelo potrudili in cliu popolnoma zlikali obraz, na katerem se zdaj bohotita nova z gladkim steklom prekrita žarometa, nova pa je tudi režasta maska s poudarjenim Renaultovim logotipom. Oblika sprednjega dela precej jasno nakazuje poteze bodočih Rcnaultovih avtomobilov, delno spominja na primer na novo veliko limuzino vel satis. Manj odločen, a vendarle drugačen je novi clio z zadnje strani. Veliko tistih, ki se ozirajo za njim, se še vedno ni navadilo na kupo-lasto steklo prtljažnih vrat, zdaj pa se bodo lahko še na okrogle bele izreze v rdečih lučeh in na velik Renaultov romb, ki v sredici skriva tudi kljuko za odpiranje prtljažnika. In nenazadnje pozorne oči opazijo, da se je preselila tudi radijska antena, recimo, da so se pri Renaultu odloČili za "nemški recept" in jo namestili na zadnji del strehe. Clio je v novi podobi dovolj mladosten za spopad s tekmeci, tudi s tistimi, ki še prihajajo. bodizel skoraj tako vzorno tih in kultiviran kot cliovi bencinski motorji in nenazadnje se odločitev zanj obrestuje tudi pri redkejših obiskih bencinskih črpalk. Osveženi in (ali) pomlajeni clio je s posegi na zunanjosti drugačen od prejšnjega, a še vseeno ne toliko spremenjen, da bi si lahko prilaščal sloves Motor 1,5 dCi: sodoben, kultiviran, presenetljivo zmogljiv in vzorno varčen. Novi ali prenovljeni clio je mladosten tudi v potniški kabini. Naj- + zmogljiv, varčen in kultiviran motor, osvežitev, varnostna oprema lega na cesti, oblikovna osvetlitev merilnikov, skromen prtljažnik površna končna obdelava, sorazmerno Konec za brenčeče dvokolešnike? Zakon o varnosti v cestnem prometu je predvidel štiriletno prehodno obdobje, časa zmanjkuje, država pa spet zamuja s postopki in navodili. SREDNJA ELEKTRO IN STROJNA ŠOLA KRANJ KRANJ, Kidričeva cesta 55 IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Za šolsko leto 2001/02 razpisujemo naslednje programe: 1. ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK PTI 2-letni program 2. ELEKTROTEHNIK ENERGETIK PTI 2-letni program 3. STROJNI TEHNIK PTI 2-letni program Pogoj za vpis je končana poklicna šola. 4. ELEKTRIKAR ELEKTRONIK 3-letni program 5. ELEKTRIKAR ENERGETIK 3-letni program 6. RAČUNALNIŠKI TEHNIK 4-letni program Pogoj za vpis je končana osnovna šola. Informacije dobite po telefonu 04/280 40 27 Informativni dan bo v ponedeljek, 10. 9. 2001, ob 17. uri v predavalnici šole. V prihodnjem maju, ko bo leta 1998 sprejeti novi slovenski cest-noprometni zakon praznoval svoj četrti rojstni dan, se bo marsikaj spremenilo tudi za lastnike manjših dvokoles, ki so obravnavana kot kolesa z motorjem, za njihovo vožnjo pa zadostuje opravljen teoretični preizkus znanja poznavanja prometnih predpisov s praktičnim dodatkom. Vozila, ki sodijo v to kategorijo, bodo namreč tako kot vsa ostala v cestnem prometu, morala opraviti postopek registracije in zato tudi ustrezati tehničnim zahtevam, ki jih predpisuje zakon ter biti zavarovana pri eni od zavarovalnic, ki sklepa zavarovanja vozil. To pomeni, da bodo na skuterjih in drugih manjših motociklih, katerih motorna prostornina sega do 50 kubičnih centimetrov in ki razvijejo hitrost, ki je nižja od 50 kilometrov na uro, tudi registrske tablice. Še pred tem bodo morala vozila na tehnični pregled, kar razumsko pomeni, da bo zoprno ropotajočim in drugače predelanim dvokolesnikom, s katerim se vozijo pretežno mladi vozniki, od-klenkalo. A vendarle se utegne zaplesti, še preden se bo vse skupaj dobro začelo. Država namreč za urejanje tega področja namreč doslej ni naredila še nič oziroma bore malo, saj ni pripravila vsega potrebnega za sorazmerno zahtevne postopke. Tudi ni lastnikov koles z motorjem opozarjala, naj registracijo opravijo čim prej in naj ne čakajo do zadnjega; celo nasprotno, tistim nekaj odstotkom zavednih, ki bi želeli registrirati vozilo, so upravni birokrati pobrali voljo, češ, saj vam tega ni treba, saj je še čas. Po motocikli-stičnem zimskem spancu se bo spomladi najbrž zgodilo tako, kot seje zgodilo takrat, koje stopil v veljavo pravilnik o atestiranju in registraciji malih tovornih priklopnikov; pooblaščeni organi niso imeli izdelanih niti povsem natančnih meril niti identifikacijskih tablic, na katere je bilo potrebno čakati več mesecev. Zato je skoraj pričakovano, da bo tik pred iztekom prehodnega obdobja med lastniki koles z motorjem veliko slabe volje, ko bodo v dolgih vrstah čakali na tehnični pregled in registracijo, vmes pa bodo morali še nekajkrat v mehanične delavnice, da bodo tam vozila prilagodili standardom, ki jih bo, vsaj upajmo, do zadnjega vijaka natančno predpisalo pristojno ministrstvo. V nasprotnem primeru in brez ostrejšega policijskega nadzora se bo namreč kaos s hrupnimi in največkrat tehnično nebrezhibni-mi dvokolesniki nadaljeval in stopnjeval. • M.G. KAJ PRAVI ONA? Najprej se ga ni mogla navaditi, a sčasoma ji je postal bolj domač kot predhodnik. Za novega clia pravi, da gleda kot prijazen medvedek, zagotovo pa bi izbrala kakšno živahnejšo barvo. Za volanom se počuti dobro, vožnje s tur-bodizlom pa se šele privaja, saj mu je v primerjavi z bencinskim motorjem bolj pogodu vrtenje v nižjih vrtljajih. več je pridobil voznik z novo armaturno ploščo z dvojnima zavihkoma nad velikima merilnikoma hitrosti in vrtljajev, ki imata tudi preglednejšo grafiko, a še vedno motečo rdečkasto osvetlitev. Sicer pa je občutek zaradi novih kakovostnejših materialov v cliu prijeten, malce škriplje le še pri temeljitosti končne obdelave. Vsekakor je najbolj pohvalna pregovorna Renaultova skrb za varnost; potniki so v cliu po novem (serijsko) zavarovani s štirimi varnostnimi vrečami in zavore imajo dodan protiblokirni sistem z elek- tronsko porazdelitvijo moči. Konkurenca bo na tem podorčju s cli-om imela še veliko opravkov, za udobje pa je pri paketu expression poskrbljeno z daljinsko upravljivo osrednjo ključavnico, elektrificiranim mehanizmom za pomik stekel in bočnih ogledal ter z višinsko nastavljivim vozniškim sedežem. Cliovo podvozje je naravnano k udobju, ki pristaja temu avtomobilskemu razredu, vendar je hkrati dokaj čvrsto in temu primerno se avtomobil tudi obnaša na cesti; v ovinkih dolgo ohranja nevtralno lego, vodljivost je lahkotna in pri pretiravanju zadek nakaže željo po zdrsavanju. S prenovo, ki je bila za tri leta star avtomobil precej obsežna, se torej skuša clio še utrditi na visokem, ponekod tudi na najvišjem stolčku; pri Renaultu si bodo lahko očitno še nekaj časa zadovoljno meli roke in tudi, ko bo nastopil čas, da si izmislijo njegovega naslednika, se bodo lahko oprli na bogate in dragocene izkušnje. • M. Gregorič Seat Arosa na preizkusu od severa do juga Evrope Povprečna poraba le 3,18 litra Pri španskem avtomobilskem proizvajalcu Seatu so se konec julija lotili zanimivega podviga, s katerim so dokazovali varčnost svojega najmanjšega avtomobila arosa. Malčka so poslali na več kot 6300 kilometrov dolgo pot iz severa na jug stare celine. Seat arosa, ki jo je poganjal trivaljni 1,4-litrski turbodizelski motor, je na svoji poti v povprečju porabil le 3,18 litra plinskega olja na 100 kilometrov. Zahtevna preizkušnja se je začela na Nordkapu, od tam pa preko Finske do Švedske in nato preko novega povezovalnega mostu na Dansko. Nato se je pot nadaljevala preko Nemčije, Avstrije, Liech-tensteina, Švice, Francije in Španije, kjer je bil na najjužnejši točki Iberskega polotoka v obalnem mestu Tarifa končni cilj. Avtomobil je v prid nizki porabi vozil s konstantno povprečno hitrostjo 83 kilometrov na uro. Stroški za plinsko olje so na celotni preizkušnji znašali le 170,7 evrov. »M.G. Citroen bo premierno prikazal novi C3 Več kot naslednik spačka Francoski Citroen bo bližnji avtomobilski salon v Frankfurtu izkoristil za premierno predstavitev svojega novega modela z imenom C3. Avtomobil bo po vsej verjetnosti požel veliko pozornosti in simpatij, saj je nastal na osnovi prototipa, ki so ga razglasili za duhovnega naslednika slavnega spačka, sicer pa je novinec povsem resen predstavnik spodnjega srednjega razreda. C3 ne bo zamenjava za noben obstoječi Citroenov avtomobil, niti ne bo tako cenen, ko je bil skozi svojo celotno zgodovino 2 CV oziroma spaček. Tako bodo še naprej izdelovali model saxo, C3 pa je manjši od nedavno osvežene xsare, zato bo na novo zarisal ne- tako v ozkih mestnih središčih kot tudi na odprtih cestah. V podkožju Citroenovega novinca se bo seveda skrivala sodobna tehnika, ki jo bodo zelo izrazito ponazarjali novi varčni turbodizelski motorji HDi z neposrednim vbrizgom goriva po skupnem katere smernice v spodnjem razredu. Zelo očitno okroglična oblika hitro pade v oči in zagotovo bo C3 avtomobil, ki se ga bo mogoče hitro zapomniti po njegovi zunanjosti. Takšna, kakršna je, bo pomembno vplivala tudi na prostornost in udobje potniške kabine, ki kljub sorazmerno skromni 3,85-metrski dolžini presega razredne okvire. Za C3 pri Citroenu pravijo, da je avtomobil mnogih talentov in da se bo dobro znašel Prestižna znamka pri DaimlerChrvsIerju rti. i,. ;'Ji W. iU • • Maybach vstaja od mrtvih Sinonim superiorne kakovosti in ekskluzivnosti iz tridesetih let bo postala nova prestižna blagovna znamka, ki jo bo prihodnje leto začel izdelovati nemško-ameriški industrijski konglomerat DaimlerChrvsIer oziroma njegov avtomobilski del Mercedes-Benz. Nova največja nemška limuzina torej ne bo nosila trikrake zvezde, ampak ime in znak samostojne znamke Mavbach. S tem bodo počastili spomin na legendarnega konstruktorja avtomobilov in zračnih ladij Wilhelma Maybacha. Nova velika limuzina, ki jo bodo skoraj ročno izdelovali v Mercedes-Benzovem obratu v Sindel-fingnu, bo predstavljala vrhunec nemške avtomobilske industrije. Avtomobil bo na voljo v običajni in podaljšani karoserijski različici in za vsakega kupca bodo vgradili opremo po želji, prav tako pa tudi vse druge notranje elemente. V tovarni, ki je bolj podobna manufakturi, bodo vsak dan naredili največ 7 avtomobilov, letna količina pa se bo gibala med 1000 in 1500 primerki. Posebnost bo tudi novi 12-valjni motor, ki bo ob zmogljivostih zagotavljal tudi vrhunsko udobje, kakršnega do sedaj v avtomobilih bržkone še ni bilo. Po urniku, ki so si ga začrtali pri DaimlerChryslerju, bi moral biti maybach za prve kupce nared že prihodnjo jesen. Največ kupcev za najvišji avtomobilski prestiž je v Združenih državah Amerike, v nekaterih zahodnoevropskih državah in na Japonskem. Ne glede na to, odkod bodo kupci, bo najbolj luksuzna limuzina na svetu stala najmanj 650 tisočakov nemških mark. • M.G., foto: DaimlerChrvsIer Avtomobilska jesen v Frankfurtu Prihodnji teden bo sejmišče v Frankfurtu ponovno prizorišče ene največjih in najpomembnejših avtomobilskih razstav na stari celini. Avtomobilske tovarne najavljajo vrsto novosti in obnovljenih modelov, ki bodo prišli na ceste letošnjo jesen in prihodnjo pomlad. Salon bo svoja vrata uradno odprl v četrtek, 13. septembra, dva dneva prej pa bosta namenjena avtomobilističnim novinarjem in poslovnim obiskovalcem. vodu. Obe različici 1,4-litrskega motorja (70 in 92 konjskih moči) je skupina PSA Peugeot Citroen razvila v sodelovanju s Ford Motor Company. V C3 se bodo vrteli tudi trije bencinski motorji, 1,1-litrski z 61, 1,4-litrski s 75 in 1,6-litrski s 110 konjskimi močmi. Avtomobil bo seveda oborožen s celo vrsto dodatkov za varno in udobno vožnjo, doplačilna možnost bo med drugim tudi velika steklena panoramska streha. Novega citroena bo na slovenskih cestah verjetno mogoče videti spomladi, natančen začetek prodaje še ni znan, še manj oziroma nič pa ni znanega o cenah. • M.G., foto: Citroen Tudi Hvundai v razredu priljubljenih kompaktnih enoprostorcev Matrix se prilizuje evropskim kupcem Razred srednje velikih enoprostorskih avtomobilov je očitno tako dobro donosen, da se mu niso mogli upreti tudi pri južnokorejskem Hvundaiju. Njihov matrix se bo tako postavil ob bok tistim, ki so se v tej avtomobilski kategoriji že uveljavili, privabljal pa naj bi kupce, ki si želijo na zunaj ne prevelik, vendar prostoren in uporaben štirikolesnik. lidnim udobjem spredaj in zadaj se matrix izkaže za uporaben in prilagodljiv družinski ali tudi poslovni avtomobil. Matrixa, ki sicer v pretežni meri uporablja nekoliko predelano mehaniko elantre, poganjata dva bencinska motorja 1,6-litrski s 103 in 1,8-litrski s 123 konjskimi močmi, čez približno dva meseca pa se jima bo pridružil še 1,5-litrski trivaljni turbodizel CRDi, s tehnologijo visokotlačnega vbrizga goriva po skupnem vodu. Pri slovenskem zastopniku Hy-undai Avto Tradeu so se odločili, da bo že osnovna različica matri-xa dobro založena z opremo za varnost in udobje. Ob osrednji ključavnici in elektriki za pomik stekel in nastavitev ogledal, bo namreč del serijske opreme tudi klimatska naprava, potniki pa bodo zavarovani z obema čelnima varnostnima vrečama. Bogatejši paket opreme obsega še protiblo- kirni zavorni sistem, bočna varnostna mehova in nekaj drugih dodatkov. Ker je matrix manjši od tekmecev, so mu določili tudi nekoliko nižjo izhodiščno ceno. Za osnovnega z 1,6-litrskim motorjem je potrebno odšteti 2,9 milijona, najdražja pa bo turbodizelska različica s Popolno opremo, ki bo naprodaj za 3,4 milijona tolarjev. Pri zastopniku računajo, da bo novinec predstavljal okoli 15 odstotkov prodaje Hyundaijevih modelov, med kompaktnimi enopro-storci pa ima matrix ambicije po tretjem mestu in 14 odstotkih tržne pogače. Ti načrti se bodo uresničili, če se bo zanj mesečno odločilo od 30 do 40 kupcev, ki jih vidijo med mladimi družinami, mladimi poslovneži in tudi med starejšimi zakonskimi pari z dinamičnim življenjskim stilom. •M.G. Pri razvoju novega matrixa so staknili glave skupaj razvojniki iz Hyundaijevih centrov v Ulsanu in Namyangu, evropeizacije so ga naučili v njihovem centru v Frankfurtu, dokončen zunanji pečat pa mu je dala priznana italijanska oblikovalska delavnica Pi-ninfarina, katere podpis je tudi na obeh zadnjih blatnikih. Matrix je s 4,02 metra dolžine nekoliko manjši od svojih evropskih tekmecev (renault scenic, ci-troen xsara picasso, opel zafi-ra....), vendar se ponaša s skoraj enako prostornostjo in prilagodljivostjo. Zanimivo je, da nima ločenih, niti popolnoma odstranljivih zadnjih sedežev, kar bi lahko predstavljalo majhno oviro, kljub temu pa je zadnja deljiva sedežna klop vzdolžno premakljiva za rekordnih 15 centimetrov, ima nastavljiv naklon naslonjal in jo je mogoče popolnoma zložiti. Tako osnovni prtljažni prostor iz sorazmerno skromnih 350 naraste na 1284 litrov, kar nekaj prostora pa je pridobljenega na račun zviša-nih robov zadnjih bočnih stekel. Oblikovalci so se pri notranji arhitekturi odločili za namestitev instrumentne plošče pod sredino vetrobranskega stekla, kar ni več posebno izvirna novost, so pa merilniki dobro pregledni in tudi grafično precej simpatični. S številnimi odlagalnimi predali in so- Gorenjski prijatelj RADIO SORA Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Skofja Loka tel.: 04/508 0 508 fax:04/508 0 520 e-mail:info@radio-sora.si 89.8 91.1 96.3 Rabljena vozila Na našem pokritem centru na Laborah v Kranju vas čaka največja izbira rabljenih vozil vseh znamk in letnikov (več kot 80 vozil). Lada Niva 1600 1994 RDEČA 380.000,00 Alfa Romeo 33 1.5 1993 KOV. ZELENA 390.000,00 Renault 5 five 1995 RDEČA 460.000,00 FiatTipo 1,4 IES 1994 RDEČA 650.000,00 Lancia Dedra 1,8 (SV,CZ,ES) 1992 MET.M0DRA 690.000,00 Volvo 460(CZ,EL.ST,) 1992 RDEČA 810.000,00 volkswagen Pasat 1.8 1993 ZELENA 990.000,00 Renault Kangoo 1,4 1998 BELA 980.000,00 Ford Escort 1.4 i Flash 1996 BELA 1.030.000,00 Ford Fiesta 1.3 (G) 1999 RDEČA 1.160.000,00 Mitsubishi Eclipse 2.0 gsx (K) 1991 BELA 1.180.000,00 Renault Megane 1.6 rt (CZ,SV,ES„, 1996 KOV. RDEČA 1.330.000,00 Ren- Clio 1.6 (SV,CZ,ES,.) 1998 MET.SIVA 1.495.000,00 RENAULT www.alpetour-remont.si Za vorila t oTiranclio vam Jamčimo: ♦ BREZPLAČEN PREIZKUS ♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU ♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH ♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO ♦ 3 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO LEGENDA: - G. VOZILO Z GARANCIJO ■ K: KLIMA - SV: SERV0 V0IAN -CZ: CENTRALNO ZAKLEPANJE - R: RADIO ■ ES: ELEKTR. DVIG STEKEL - AIR: AIRHAG m D.D. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22 Centrala: 04/20 15 240 Vse za vaš avto na enem mestu: ♦ Prodaja vozil Renault ♦ Zavarovanje in registracija vozil ♦ Vzdrževanje vozil ♦ Odkup in prodaja rabljenih vozil ♦ Najem vozil ♦Tehnični pregledi osebnih, ♦ Vleka vozil tovornih in priklopnih vozil MALI OGLASI «201-42-47 «201-42-48 «201-42-49 APARTMA - PRIKOLICE PORTOROŽ oddam nov, 2 ss APARTMA, s pogledom na morje, ugodno! g 031/358- 987 13291 APARATI STROJI Ugodno prodam BRUSILNI STROJ za železo, dve brusni plošči in reduktor EM 2,2 KW. g 041/738-460_13496 Prodam CIRKULAR z močnim motorjem 2 klinama ter pripravo za obžagovanje kra-jnikov. Cena po dogovoru. g 2312-472 Prodam PUHALNIK GRIČ z noži in cevmi, tračni obračalnik 225, skoraj nov. g 53-18- 182 13535 STROJ za plastiko Battenfelo 70 gr. pro-dam zelo ugodno, g 041 /294-388 13533 PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, prodam, g 041 /878-494 13592 GR. MATERIAL Po ZELO UGODNI CENI prodam STAVBNO POHIŠTVO. g 041 /626-154 13252 Prodam BANKINE, PONTE, PLOHE 1x rabljene. g 2312-225 13571 KANALIZACIJSKE CEVI fi 17.5 cm, dolžine 4 m, 9 kosov, ugodno prodam, g 041 /294- 388 13582 SNEGOLOVE kljukice rostrei prodam ugodno, g 041 /366-709_13586 Prodam elek. motor z ventilatorjem 0.25 KW fi 270 mm, enofazni, g 2311-877 13689 IZOBRAŽEVANJE ~ NEMŠČINA - UGODNI IN KAKOVOSTNI POSLOVNI TEČAJI ZA VSE STOPNJE TUDI ZA FIRME, INDIVIDUALNE URE, INSTRUKCIJE, PRIPRAVA NA IZPITE, PREVAJANJE, LEKTORIRANJE, KONVERZACIJA Z NAITVE SPEAKERJEM. Švicarska šola, Pot v Bitnje 16, Kranj, g 23-12-520 12881 ITALIJANŠČIN, ANGLEŠČINA - TEČAJI VSEH STOPENJ, KONVERZACIJSKI, POSLOVNI, INSTRUKCIJE, PREVAJANJE. Vlasta Varacha, s.p., Šorlijeva 18, Kranj, g 20-21-013, 040/392-112_13397 Prodam UČBENIKE za 5 in 8 razred OŠ. g 5333-914 13486 Prodam KNJIGE od 1-4 letnika Ekonomske šole-ekonomski tehnik, prodam, g 041 /445-459 13491 Prodam KNJIGE za 1.,2.,3.,4. letnik sr. ekonomske šole ter knjige za zgodovino 1.,3.,4. letnik gimnazije ter knjige za maturo. g 041/808-798 _13534 Kupim KNJIGE za II. letnik Gimnazije, g 031/443-193, 513-5811 _'3582 Prodam KNJIGE za matematiko (1,3, in 4. letnik ), umetnostna vzgoja I. let., ekonomika, g 595-71-74 '3685 KUPIM ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVI-NO in CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na panju. Brazda,d.o.o., Poljšica pri Podnartu 6, g 041/680-925, 04/5306- 555 12954 Kupim otroško hrarmoniko - frajtonarico. g 041/986-633_13497 Kupim silazno KORUZO in visoko brejo ČB TELICO. g 51-81-382_13528 Kupim TRAKTOR do 50 KM. g 041 /806- 053 13643 Kupim enobrazdni obračalni PLUG Regent, g 01/3641-021, zjutraj ali zvečer LOKALI ~~ LOKALE ODDAMO SKOFJA LOKA okolica ob glavni cesti oddamo 50-100 m2 trgovski lokal in cca 1000 m2 nepokritih skladiščno-razstavnih površin ter možnost odkupa 600-1000 m2 zazidane stavbne parcele, KRANJ center oddamo manjši trgovski lokal brez izložbe, 13 m2, 35000 SIT/mes, KRANJ okolica oddamo trg. lokal s parkiriščem, 30 m2, vsi priklj., razen CK, 45000 mes, KRANJ center oddamo nove pisarne raznih velikosti od 17 m2 do 25 m2 ali več. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222_10126 V privatni hiši ODDAM poslovni prostor ( 2 pisarni in 20 m2 skladišča) s samostojnim vhodom. % 031/308-587_13368 POLICE samostojeće Alprem v beli barvi za opremo trgovin, ugodno prodamo. % 041/694-813_13486 GOSTINKI LOKAL v okolici Kranja, ugodno oddam. Odkup inventarja. % 031/778-158 13552_ TRŽIČ: Prodamo novo zobno ambulanto z popolnoma novo sodobno opremo 90m2 obratovalno dovoljenje, urejen dostop, parkirišča, ugodni plačilni pogoji, uredimo kredit ali leasing ITD+NEPREMIČNINE 04/236-66-70, 040/204-661 Prodamo: SKOFJA LOKA - poslovno-stan. hišo z gostinskim lokalom v pritličju, ločeno garaža in drvarnica, parcela 410 m2, cena ■ 24,4 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel 04 202 13 53, 202 25 66_ Prodamo: KRANJ, Planina - na odlični lokaciji v novem objektu 410 m2 v l.nad., parkirni prostori, primerno za trgovino ipd.i K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53 202 25 ,66__ Prodamo: KRANJ, Zlato polje - 430 m2 v PMth^tr90vskega ob»ekta (Prodajalna, skladišče, pomožni prostori), K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Iščemo interesente za najem poslovnih prostorov različnih velikosti (trgovine, kafič, servisne dejavnosti, ipd.) v 1. nadstropju novozgrajene blagovnice v industrijski coni na Primskovem v Kranju. Rok dograditve v letu 2002. Ugodne najemnine! Prijave pošljite na naslov K3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj ali pokličite po tel. 202 13 53, 202 25 66, fax. 202 17 85. Oddamo: KRANJ - pisarne 60 m2 v bližini sodišča, trgovski lokal 35 m2 v pritličju na glavni ulici, 3 pisarne v izmeri 70 m2 blizu Vodovodnega stolpa in več pisarn v mestnem jedru, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ Pri Bledu dajemo v najem opremljeno GOSTILNO Z GOSTINSKIM VRTOM. Pričetek možen takoj, g 041/737-146 ali 031/773-974 13559 OBLAČILA Izposoja poročnih oblek, izdelava komfe-tov, šopkov. Rija.s.p., Naklo, 2572-737 OTR. OPREMA Prodam OTROŠKI VOZIČEK Sherpa Peg Perego. g 5725-386 13493 Prodam otroško STAJICO, zložljiva uvoz. g 041/552-336 13498 Prodam otroški VOZIČEK Inglesina in STOLČEK za hranjene dojenčka, g 041 /552-336 13499 OSTALO TAPISERIJE različnih velikosti, oblik in motivike prodam. Zamenjam za motocikel ali avtomobil, g 23-12-599 13294 PRIDELKI Prodam DOMAČO ČEBULO za ozimnico. g 01/834-2059_13490 Ugodno prodam ČEBULO za ozimnico, g 513-5810 13505 SLIVE za ozimnico prodajamo po ugodni ceni. Malej, Tomšičeva 98G, Jesenice, g 583-27-70 13541 Prodam TEPKE in MOŠTARICE za predelavo, g 595-73-73 13553 Prodamo SLIVE in HRUŠKE. Cuderman, Bašelj 5, Preddvor g 031/275-651 13557 Prodam DOMAČE ŽGANJE, g 231-23-98 KORUZO za silažo, prodam, g 041/840- 115 13673 PODARIM Podarim MUCKA star 2 meseca, g 518- 50-55 13475 Podarim 2 MUCKA stara 3 meseca, vajena manjšega psa, g 5721-452_ 13492 ODDAMO 9 tednov stare KUŽKE mešančke. g 59-57-809_13577 Podarim KUŽKA starega 6 mesecev, g 256-1140 13588 POSESTI Jezersko, prodam vikend, zidan, cena po dogovoru, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938,04 513 75 90_ Šk. Loka, okolica, prodam brunarico na parceli 1.171 m2, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938,04 513 75 90_ HIŠE PRODAMO KRANJ Kokrica manjšo hišo potrebno obnove na ravni, sončni parceli 763 m2, BREG ob Savi, starejšo, pritlično hišo potrebno obnove, na parceli cca 550 m2, ČIRČE, vis.priti, hišo dvojček na parceli 540 m2, 267 m2 uporabne površine, CERKLJE novejšo vis.priti, hišo s poslovnim prostorom 9x11 m, lahko dvostanovanjska na parceli cca 500 m2, KRANJSKA GORA novo VRSTNO, končno hišo, (2 apartmaja), cca 67 m2 v etaži, na parceli 390 m2, BRITOF posl.stan.hišo v izgradnji, III. gr.f., tloris 7x15 m(K+P+M)na parceli 231 m2, elek.voda v hiši, SKOFJA LOKA novejšo vrstno.vis.pritl. hišo, 313 m2 uporabne površine na parceli 371 m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10124 GORENJSKA, POSESTVO ALI ZAZIDLJIVO PARCELO Z VEČJIM KMETIJSKIM ZEMLJIŠČEM KUPIM TAKOJ. 031/621-651 KRANJ Primskovo obnovljeno sam.vis-.priti.hišo na parceli 850 m2 z manjšo delavnico, NAKLO na dobri lokaciji prodamo lepo poslovno stan. hišo z delavnicami in garažami na parceli 1790 m2, DRULOVKA prodamo etažno hišo I. nadstr. (1/2) cca 100 m2 z neizdelano mansardo, dvema garažama in vrtom, KRANJ center prodamo poslovno stanovanjsko hišo z 600 m2 uporabne površine, z lastnim parkirišči, 73 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222_10125 HIŠE PRODAMO VODICE več vis.pritličnih hiš v izgradnji (III. gr. f. ali na ključ), 120-240 m2 uporabne površine, ČIRČE večjo stanovanjsko hišo z delavnico in garažami na parceli cca 800 m2. DOM NEPREMIĆ-NINE, 2369333, 041 /333 222 12749 DOLENJA VAS prodamo nedograjeno stanovanjsko hišo na 537 m2 veliki parceli. PIA Skofja Loka, 50-60-300_13218 KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ali KMETIJO kupim, g 2368-001_13269 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO, g 041/632-853 13411 KRANJ, Primskovo - za Gradbinko prodamo novogradnjo hišo-dvojček vsak velik 12,5 x 9,6 m na skupni parceli 700 m2, gradnja do IV.gr.faze, $| K3KERNcfc$.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: TRŽIČ, okolica - izredna lepa vrstna končna hiša stara 15 let, manjša parcela, južna sončna lega, cena = 37,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ Prodamo: BOHINJSKA BELA - obnovljeno kmečko hišo z gospodarskim poslopjem in čebelnjakom na zemljišču 2.100 m2 za 19,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ KRANJ-ZG.BITNJE, prodam starejšo hišo v izmeri 9x8 m, na prceli 613 m2, v mirni lokaciji, g 031/210-320 13523 SKOFJA LOKA - STARA LOKA, prodamo stanovanjsko HIŠO z ločeno garažo, v pritliču lokal, v nadstropju stanovanje, parcela 400 m2. P.I.A. NEPREMIČNINE g 50-60-300 13544 STRAŽIŠČE hiša 40 let, parcela 900 m2, obnovljena, lepa lokacija, ugodno prodamo, g 23-15-600, 23-15-601 PIANOVA NEPREMIČNINE_13548 SVETI DUH - parcela (700 m2), ravna, ob cesti Kranj-Škofja Loka, ugodno prodamo, g 23-15-600, 23-15-601 pianova nepremičnine 13549 BLED ZGORNJE GORJE ugodno prodam NOVEJŠO ENO ALI DVOSTANOVANJSKO HIŠO z garažami, asfaltiran dovoz, velik parkirni prostor, z lepo in mirno okolico. Vseljivo takoj, g 031/647-823_13560 Prodam starejšo HIŠO s pripadajočim zemljiščem, na lepi lokaciji na Blejski Dobravi. Uporabne površine 229 m2, na parceli 585 m2, cena po dogovoru. Možna menjava za manjšo starejšo hišo na Gorenjskem, g 031/77-33-76 13606 Kupim manjšo starejšo HIŠO z vrtom na relaciji Radovljica, Tržič, Kranj, Šk. Loka in širša okolica Ljubljane, g 031/77-33-76 RAZNO PRODAM Prodam BREZOVA in MEŠANA DRVA in PUNTE in BANKINE. g 5122-654 13469 Prodam 20 m suhih bukovih drv po 6000 SIT, g 2503-357_13520 Prodam njivsko PRST, g 031/561-707 PODBOJE UNI hrast, 71 širine in pograd masiven, vse nerabljeno, zelo ugodno, g 031/331-520 13538 RAČUNALNIŠTVO Ugodno prodam RAČUNALNI PENTIUM, I. 1997. g 2328-071, popoldan 13680 STAN. OPREMA ODDAM SEDEŽNI KOT za dnevno sobo. 2511-250 13510 Ljudska univerza Skofja Loka Podlubnik la 4220 Skofja Loka tel.: 04/506-13-00 fax: 04/512-08-88 PARCELE PRODAMO BRNIK lepa zaz.parcelo, 700 m2(37x20 m), elek. voda na parceli, TRSTENIK okolica večjo zazidl. parcelo, 1600 m2, lahko manjšo, za gradnjo stanov, ali poslov, objekta (mizarstvo, kleparstvo...) 8900 SIT/m2, OREHOVUE ravno, sončno zaz. parcelo, 1023 m2, POD DOBRČO prodamo zaz.parcelo z lepim razgledom, 7800 SIT/m2, BEGUNJE okolica lepo zaz. parcelo 6500 m2 (od tega 1100 stavbno), elektrika in voda na parceli. ZG. SORICA zaz. parcelo za gradnjo hiše, 723 m2, el. na parceli, voda blizu, 300 m od asfalta. SKOFJA LOKA okolica na dobri lokaciji prodamo zaz. parcelo za gradnjo poslovno stanovanjske hiše cca 700-1000 m2, vsi priklj. ob parceli. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222 10121 MOŠNJE ravno, zazidljivo parcelo ob asfaltu, voda, elek. zraven, 632 m2, 11.700 SIT/m2, BAŠELJ zaz. parcelo z lepim razgledom za gradnjo vikenda, 647 m2, vsi priklj. na parceli, SENIČNO prodamo tri sončne, zaz.parcele (cca 600, 700 in 800 m2), BRNIK ravno zazidljivo parcelo ob asfaltu, 700 m2, elek. in voda na parceli, KRANJ prodamo več parcel za gradnjo poslovnih objektov. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222 10122 PIA nepremičnine podružnica Sk Loka, Kapucinski trg 13 tel.: 5060-300 P.E. KRANJ, Zoisova 1, tel.: 201-27-19 www.pia-nepremicnine.si/ PARCELE KUPIMO KRANJ z okolico kupimo večjo zaz.parcelo za gradnjo večs-tanovanjske hiše, vsaj 2000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222_10123 Šk. Loka, okolica, prodam pare. z g. dov., možna tudi poslovna namembnost, 900 m2, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938,04 513 75 90_ Kranj, okolica, parcela 700 m2 z lok. dok., ravna, TRIDA NEPREMIČNINE, Q41 860 938,04 513 75 90_ TRŽIČ - ROČEVNICA: Prodamo zazidljivo parcelo 1100m2 in 2000m2, infrastruktura še ni urejena, možnost menjave za stanovanje ali drugo nepremičnino. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661_ KRANJ- PRIMSKOVO: Pri uvozu na avtocesto prodamo ali damo v najem kmetijsko zemljišče - njivo 987m2, 372m2 in 100m2 primerno tudi za postavitev reklamnih panojev. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 040/204-661 STORITVE V središču Radovljice prodam staro HIŠO in gospodarsko poslopje, g 040/251-155 Prodam STARO HIŠO na parceli 450 m2 v Bukovščici v Selški dolini, g 5141-357 Lesce: prodamo sodobno hišo, k+p+m, parcela 610 m2, 42 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581_ CERKLJE: prodamo novejšo hišo, 12 x 9 m, parcela 400m2, 33,6 mio( 300.000 DEM). FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_ Kranj - smer Golnik in Preddvor: kupimo hišo do 35 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_ Kranj, bližina, prodam lepo hišo, 270 m2, urejena okolica, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938,04 513 75 90_ Kranj, okolica, prodam alpsko hišo na parceli 2.000 m2, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938,04 513 75 90 Tržič, prodam prenovljeno meščansko vilo z vrtom, nadstandardno stanovanje, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938, 04 513 75 90_ Radovljica bližina, prodam prijetno hišo, 180 m2 b. pov. in mansarda, ugodno, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938,04 513 75 90_ Prodamo: ŠENČUR - v ind.coni stavbno zemljišče vel. 6900 m2, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ Prodamo: Kranj - Skofja Loka - na odlični lokaciji ob glavni cesti prodamo poslovni objekt trgovina in neizgotovljena gostilna) skupaj 180 m2, zgoraj v mansardi je del stanovanje, del še neizgotovljeno, cena -46,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ Prodamo: BLED - na mirni lokaciji stan.hišo dvojček, v eni etaži 100 m2, 3 etaže, parcela 386 m2, cena ■ 40,9 mio SIT, menjamo tudi za stanovanje ali manjšo hišo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 13 53, 202 25 66 Prodamo: CERKLJE - vrstna končna hiša vel. 12 x 8,4 m na prijetni lokaciji z odprtim pogledom, stara 9 let, parcela 420 m2, cena - 40,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: v bližini BLEDA 8 let staro hišo v alpskem stilu na parceli 1.200 m2, cena ugodna, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ Prodamo: STRUNJAN - počitniški dom v 3 etažah po 85 m2 na parceli 540 m2, cena * 44,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ Prodamo: KRANJ, Primskovo - stan.hiša vel. 10 x 9 m, klet, pritličje, nad. in podstrešje, na parceli 780 m2, lahko tudi dvostanovanjska, cena ■ 35,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 SENČILA ASTERIKS, Senično 7, Križe, g 5955-170, 041/733-709 - ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času. 2 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. g 2042-037, 041/691-221, Rogelj Matjaž, s.p., Krašnova ul. 13, Kranj 3 ELEKTROINSTALACIJE, TELEKOMUNIKACIJE, ADAPTACIJE, hitro in ugodno, g 041/865-112, PUHEK, d.o.o., Podbrezje 177, Naklo 250 SANIRAMO DIMNIKE z vstavitvijo ognjeod-porne lnox pločevine, dimnik odpravi kon-dens in črne madeže, barvamo fasade in lesene napušče. g 041/815-670, Ahej Anita, s.p., Šentiljska 15, Maribor 12096 PROTIVLOMNE kovinske MREŽE za okna, STOPNICE-notranje, zunanje, pohodne REŠETKE in NADSTREŠKI za vhodna vrata. GELD.d.o.o., Jesenice, ul.J. Šmida 15, g 580-60-26 12211 9 Rigips (Armstrong CII14/>MT PREDELNE STENE, SPUŠČENI STROPI MANSARDNA STANOVANJA HRASTJE 29, PE SAVSKA c. 22, 4000 KRANJ, Tel.: 04/23 64 710 GSM 041/ 629 765 TJ LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA VISOKA ŠOLA ZA MANAGEMENT V KOPRU bo jeseni na svoji enoti v Škofji Loki organizirala visokošolski strokovni študijski program MANAGEMENT (visoka strokovna izobrazba, VII. stopnja, dipl. oec.) Pogoj za vpis v 1. letnik: končana štiriletna srednja šola. Pogoj za vpis v 3. letnik: končana višja šola (po programu, sprejetem pred 1.1. 1994 - v 3. letnik se torej ne morejo vpisati kandidati, ki so zaključili višje šole po novem) Prijave za vpis sprejemamo na Ljudski univerzi Skofja Loka - pokličite nas po telefonu 506-13-70 in poslali vam bomo zloženko ter vpisni obrazec. Informativni dan: 13. september ob 16.00 v prostorih Ljudske univerze v bivši vojašnici, Partizanska 1, Skofja Loka. Vpis: 13. september ob 18.00 (na isti lokaciji) za tiste, ki se bodo že odločili za vpis; za tiste, ki bodo prišli na informativni dan, bo naknadni vpis do 25. septembra. www.lu-skofialoka.si SANACIJA DIMNIKOV z nerjavečimi tuljavami za plin, olje, trda goriva. Opravimo rušenje, saniranje, zidavo novih, vrtanje, projektiranje. Nudimo priključna kolena, dimne kape ter obrobe, g 041/959-134 Baša&Co, d.n.o, Struževo 3a, Kranj 12632 STROJNI OMETI notranjih sten in stropov -hitro in po ugodni ceni. g 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica 12792 OUNE GORILNIKE, avtomatiko, sončne bojlerje, dobavljamo in montiramo z garancijo, servisiramo ter izmerimo izkoristek peči. BETA-S,d.o.o., Kočna 10 B, 4273 Blejska Dobrava, g 587-40-59 in 041/704-851 NAČRTOVANJE IN ZASADITEV VRTOV, GROBOV IN OSTALIH ZELENIH POVRŠIN, SVETOVANJE, g 231-27-22, Larix, Lazič Anjuta, s.p., Matajčeva ul. 1, Kranj 13173 ROLETE, ŽALUZIJE, ZUNAJA SCREEN SENČILA za strešna okna izdelamo in montiramo. Dodatna ponudba -vgradnja elektro motorjev, g 017365-12-47, 041/334-247, RONO SENČILA, Mavsarjeva 46, Notranje gorice 13188 PREVOZI, SELITVE, ODVOZ STAREGA POHIŠTVA - HITRO IN UGODNO. Brce Tadej,s.p., Jaka Platiše 11, Kranj, g 041/737-245_13268 ZAKLJUČNA DELA SLO-DOM, montaža sten in stropov Knauf, Armstrong, izdelava podstreh in adaptacije stanovanj, montaža oken, vrat, strešnih oken Velux, laminatov in pleskarska dela. Slavko Markotič.s.p., Šuška c. 28, Šk. Loka, g 513-40-83, 041/806-751 13292 ZIDARSTVO IN FASADERSTVO IZVAJA VSA GRADBENA DELA - NOTRANJE OMETE, VSE VRSTE FASAD, ADAPTACIJE, NOVOGRADNJE, Z MATERIALOM ALI BREZ. g 041/760-614, doma 202-70-31 BYTYQI HALIM s.p., Glavni trg 14, Kranj Izvajamo vsa gradbena dela s svojim ali vašim materialom, vse vrste fasad, notranje omete, pozidava hiš, tlakovanje dvorišč, izdelava škarp. g 041/622-946, Babic Miloš s.p., Begunjska 9, Lesce 13539 Prevzamemo vsa ZIDARSKA DELA, NOTRANJE OMETE TUDI FASADE. Delamo hitro in poceni, g 041/561-838, Bytyqi Bene in ostali, Struževo 3a, Kranj 13574 STANOVANJA STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I novejše 1 ss, 38,5 m2/ll., vsi priklj.nizek blok, 11 mio SIT, Gor. odreda 1 ss, 44,70 m2/l., zast.balkon, vsi priklj., cena po dog., CENTER ugodno, starejše 1 ss/ll, klasično ogrevanje, 6,6 mio SIT, Gogalova 1 ss, 43,30 m2/ll, vsi priklj., 10,5 mio SIT, Planina I, 1SS, 41,5 M2, nizek blok, 10,4 mio SIT, BLED lepo 2 ss, 53m2/IV, vsi priključki, pogled na Triglav, 14 mio SIT, KRANJSKA GORA več 1 ss različnih velikosti 30-45 m2 in več 2 ss od 52 -60 m2. KRANJ Planina I novejše 2 ss, 66 m2/ll, vsi priključki, 14,9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222_iona Lesce: prodamo 2 SS v mansardi hiše s pripadajočim dvoriščem za ceno 10,6 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 202 25 66_ KRANJ, TRŽIČ, RADOVLJICA prodamo več lepih 2 sobnih in 3 sobnih stanovanj. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10120 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I 1 ss, 44,70 m2/l., vsi priklj., zast.balkon, 10,1 mio SIT, KRANJ Planina I novejše 1 ss, 38,5 m2/ll, vsi priklj., nizek blok, 10,6 mio SIT, KRANJ Planina I 1 ss, 43,30 m2/ll, vsi priklj.,brez balkona, cena po dogovoru. TRŽIČ Ravne 1 ss, 48 m2/l, ogrevanje klasično, 8,8 mio SIT, GOLNIK 2ss (preurejeno v 3 ss), 56,10 m2/ll, vsi priklj., 11,6 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041 /333-222 12055 ŠTUDENTSKO SOBO opremljeno v Kranju pri Vodovodnem stolpu, oddam, g 031/360-160 13260 Za daljše obdobje oddamo komfortno 2 sobno STANOVANJE. Kemperle, Železniki g 514-60-84 13417 Skofja Loka - Podlubnik; prodamo 3 sobno STANOVANJE, 75 m2, 8. nadstr., vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE g 50-60- 300 13436 Skofja Loka - Frankovo n., prodamo 2 sobno STANOVANJE, 61 m2, 4. nadstr., dva balkona, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE g 50-60-300 13437 šKOFJA LOKA - Novi svet: prodamo 2 sobno STANOVANJE, 45 m2, 3. nadstr., kurjava na kamin. PIA NEPREMIČNINE g 50-60-300 13438 Prodamo STANOVANJE enosobno, 39 m2, balkon kuhinja, hodnik, kopalnice/WX, popolnoma obnovljen, Glinškova pl. Ljubljana, 041/454-713 13487 ODDAJAMO 1 ss, opremljeno na Planini II. g 2576-070 13494 ODDAM 1 sobno STANOVANJE na Planini, cena po dogovoru, g 031/212-090 13508 Prodam 3 ss, 80 m2, Planina II, možna menjava za manjše, g 041/350-508 13522 PLANINA I - GARSONJERA (28 m2), 6.nad/7, priključki, prazna, ugodno prodamo, g 23-15-600, 23-15-601, PIANOVA NEPREMIČNINE 13546 ZLATO POLJE - ŠORLIJEVO NASELJE, več 2,5 ss in 3 ss, obnovljena, ugodno prodamo, g 23-15-600, 23-15-601 PIANOVA NEPREMIČNINE_13547 Oddam SOBO s souporabo kopalnice in kuhinje. Cena skupaj s stroški 28000 SIT. g 204-20-62, 041/647-862_13572 ODDAM 2 ss v izmeri 64 m2 v Medvodah, g 01/3614-735 13581 VODOVODNI STOLP: prodamo garsonjero, 22m2. FRAST - nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_ KRANJ - OKOLICA: prodamo 1ss, 37 m2, opremljeno, takoj vseljivo. FRAST -nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_ ŠK. LOKA: HAFNARJEVO NASELJE: 1SS v hiši + 240m2 vrta. FRAST - nepremičnins-ka hiša 25 15 490, 041/ 734 198_ ČIRČE: 2SS v hiši, vrt, garata, prodamo. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_ PLANINA 3: v nizkem bloku prodamo 2,5 sobno stanovanje, FRAST- nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 nd o m p I a n družba za inženiring, ! nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tel.h.C.:04/2O-68-700, fax: 04/20-68-701 GSM: 041/647433 PLANINA 1 - prodamo urejeno 2ss, 59 m2, predelano v 2,5ss. FRAST- nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA: v nizkem bloku prodamo 3ss, 77 m2, l.nad. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_ ŠORLIJEVO NASELJE: prodamo TRISOBNO in DVOSOBNO stanovanje. FRAST -nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_ PLANINA 3,2, 1: prodamo atrijska stanovanja: ŠTIRISOBNO, DVOSOBNO, DVOINPOLSOBNO, ENOSOBNO. FRAST d.o.o. 25 15 491, 041/ 734 198_ PLANINA 2 ALI 3: KUPIMO ENOSOBNO STANOVANJE, gotovina. FRAST- nepremičnins-kahiša 25 15 490,041/ 734 198_ KRANJ - KUPIMO GARSONJERO, do 2.nad.,gotovina. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Šorlijevo naselje, Vodovodni stolp: KUPIMO ŠTIRISOBNO STANOVANJE. FRAST -nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_ PLANINA: kupimo 2,5ss. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_ RADOVLJICA: kupimo 1ss, zaželena Cankarjeva. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490,041/ 734 198 DRULOVKA: KUPIMO 1SS IN 2SS za znane stranke. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_ ODDAMO: PLANINA - opremljeno 1ss in 4ss, hišo, BRITOF- 50m2, Predoslje- 2ss. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 vsak ponedeljek ob 9. in 18. uri AVTO ŠOLA iM^flttmm 202 M2 22 fj| 231 10 35 Romantični tenis v Gorenji vasi Prvo teniško igrišče v Sloveniji je na Visokem v Poljanski dolini zgradil Ivan Tavčar - Ob 150. letnici Tavčarjevega rojstva je Športno društvo Partizan organiziral teniški turnir po pravilih, kakršna so vladala pred stotimi leti - Osrednja prireditev ob obletnici bo v nedeljo, 16. septembra 2001, ob 16. uri na Visokem Gorenja vas - Tekmovanja so je udeležilo 34 tekmovalcev iz vse Slovenije, ki jih je računalnik naključno izbral v dvojice. Igrali so v treh krogih, v vsakem krogu so dobili novega soigralca. Igrali so z lesenimi loparji in "v belem". "V belem" pomeni, da bodo ženske igrale v dolgih belih krilih in bluzah, moški pa v dolgih belih hlačah, z belimi srajcami in metuljčkom. Iz današnjega časa so imeli le teniške copate. no igrate pod svojimi sposobnostmi, ženska seveda ne sme opaziti. Vašega znojenja telesa, vidnega potenja čela, sodnik in Goste je na začetku pozdravil Bine Nadiževec, predsednik ŠD Partizan Gorenja vas, ki letos praznuje 80-letnico ustanovitve. Najštevilnejša je ravno teniška sekcija, ki ima 101 člana. Delujejo na dveh igriščih na rekreativni osnovi. Naslednji je spregovoril župan občine Gorenja vas - Pol- udarcih nasprotnika, pehanju žensk na igrišču in podobno vas bo opomnil sodnik. Občinstvo bo zelo uživalo ob teniških udarcih žensk, ki bo pognalo moškega v dir po igrišču!" Tekmovalci in gledalci, med njimi so bili Ivo Daneu, Niko Bevk, Viktor Ža-kelj, Branko Kovačič, Drago Šte- nasprotniki na igrišču ne smejo opaziti, čeravno bomo ob današnji vremenski napovedi za kakšno kapljico znoja popustljivi. Jakost udarca se mora prilagoditi na čas pred stotimi leti!" In kdo so zmagovalci? Za tekmovalni del je nagrade prispeval jane Jože Bogataj: "Ob visoki obletnici rojstva našega rojaka Ivana Tavčarja smo pripravili vrsto prireditev. Ena takih je tudi današnja, rad bi vas pa povabil na osrednjo slovesnost ob dvorcu na Visokem, ki bo 16. septembra ob 16. uri." Gostom iz vse Slovenije je predstavil delo občine Gorenja vas - Poljane, gospodarstvenike pa pozval, naj jo še pobliže spoznajo. Zaželel je še, da bi se prijetno počutili in jih pozval, da se še vrnejo v kraje pod Blegošem. Nato je prišla na vrsto igra, rezultat niti ni bil najbolj pomemben, pač pa druženje in lepa igra. Organizator teniško - družabne- Marmor Hotavlje, d.d., 1. mesto sta osvojila: Benč Rupert in Branko Selak: druga sta bila Damjan Selak in Sašo Starčič, tretja pa Aleksander Škulj in Alfred Keršič. Ostale, praktične nagrade, je prispeval Petrol v raz- ga turnirja Izidor Selak je s sodelavci pripravil tudi pravila, ki so igro približala tisti izpred stotih let. Nekaj takšnih pravil je bilo: "Da se pri ogrevanju ne boste preveč zbližali, bo poskrbel sodnik. Za neprimerno obnašanje, slabo voljo, mrke obraze, kletvice, nevoščljivost ob uspešnih fe in številni drugi znani obrazi, so se smejali pravilom in hkrati kovali načrte za čim uspešnejšo igro, Izidor Selak pa je nadaljeval z naštevanjem pravil: "Pričakujem, da boste moški tenisači obzirni do nežnejšega spola in temu primerno podredili svoje teniško znanje. Tega, da namer- ličnih kategorijah. Dr. Marko Demšar je dobil nagrado kot igralec, ki ima do naslednjega turnirja največ rezerve. Najstarejši udeleženec je bil dr. Janko Popo-vič. Najelegantnejšo damo so izbirali Ivo Daneu, Viktor Žaklej in Aleksander Škulj, po tehtnem premisleku so izbrali Ano Pajer. Katjuša Koprivnikar, Regina Jerman in Ana Pajer pa so izbrale Damjana Selaka za najelegant-nejšega moškega na turnirju. Izidor Selak nam je na koncu še povedal, daje njegova največja želja organizacija takšnega turnirja ob dvorcu na Visokem. To bo velik zalogaj, saj je potrebno urediti igrišče, zato bo ŠD Partizan za pomoč prosil Teniško zvezo Slovenije. • Boštjan Bogataj, foto: Tina Doki Kako nas ocenjujeta Frank Bruni in Alan Krauss Mi po naše, Američani o superlativih Če zgolj v treh stavkih omenimo nekaj ključnih dogodkov zadnjih dveh let v slovenskem turizmu, potem je res pravi čudež, da 'turistična mašinerija' še uspeva delovati kot dobro namazan stroj in s svojo kakovostjo navdušiti tudi najbolj zahtevne ocenjevalce. Se spomnite kadrovskih rošad v SNTO (zdaj STO), Slovenski turistični organizaciji? Na vrhuncu turistične sezone je ostala brez direktorice, ki jo je na to funkcijo postavil (bivši) minister Janko Razgoršek, prvi mož zdaj že nekdanjega Ministrstva za turizem s sedežem v Mariboru. V manj kot petih letih je slovenski turizem doživel ustanovitev (in ukinitev!) ministrstva za turizem, totalno reorganizacijo osrednje državne ustanove za promocijo ('Od CPT do STO' bi lahko bil naslov članka o tem), sočasno ustanavljanje TIC-ev in LTO-jev.... A to sploh še ni vse: na sončni strani Alp velja kup novih pravilnikov in uredb glede turističnih storitev, raznih licenc, itn. - "...tako trapastih predpisov nimajo nikjer," pa o njih trdijo glavni direktorji turističnih podjetij. Zato zelo utemeljeno dvomimo o trditvi, ki jo je zapisala Mojca Marovič, produktna vodja za turistično področje "zdravilišča" v Slovenski turistični organizaciji, ki je samozavestno zapisala v uvodu svojega avgustovskega sporočila za javnost o vsebini člankov v New York Timesu: "Promocijske aktivnosti Slovenije in njene turistične ponudbe so se očitno izkazale za uspešne, saj so bili v zadnjem času v tujem tisku objavljeni trije obsežni prispevki o Sloveniji Zelo podrobno smo prebrali obe reportaži o slovenskem turizmu, Brunijevo in Krausssovo, in obema avtorjema gre čestitati za profesionalno izdelana članka, v katerih sta na skupno več kot štirih straneh osrednjega ameriškega dnevnika predstavila najboljše od tistega, kar slovenski turizem ponuja. In dejstvo je, da je dobršen del tega na Gorenjskem. Novinar Frank Bruni dela za dnevnik New York Times kot dopisnik iz Bele hiše, rezidence ameriškega predsednika, Alan Krauss je urednik za področje gospodarstva v tem časopisu. Oba sta bila nekaj dni pri nas v dneh Bushevega srečanja s Putinom na Brdu. Navdušena sta nad lepotami Slovenije, za ameriški žep dokaj nizkimi cenami dobre hrane in pijače, zlasti pa oba izpostavljata prijaznost Slovenk in Slovencev do tujih turistov. "Old World charm of Slovenia" Snovalcem slovenske turistične promocije zelo resno predlagamo, naj za slogane svojih akcij v angleški verziji uporabijo po nekaj stavkov, ali le delov stavkov, iz reportaž Franka Brunija ter Alana Kra-ussa. Takšnih imenitnih opisov slovenske turistične ponudbe (v je več kritičnih kot pohvalnih pri-spekov. In tudi tedaj, ko bi v vsakdanjih pogovorih sami sebi lahko kaj pohvalili, rajši poiščemo kako malenkost, drobno pomanjkljivost, in iz muhe nastane slon. In o čem sta pisala ugledna ameriška novinarja v nedeljski izdaji časopisa z večmilijonsko(!) naklado? Frank Bruni je bil na slovenski obali, se sprehodil po Ljubljani - in navdušeno zapisal, da Slovenija ponuja skorajda vse lepote Evrope - gore, jezera in svetovljansko prestolnico. Alan Krauss je bil v Triglavskem narodnem parku; posebej je pohvalil Kranjsko Goro, Vintgar, Trento z alpinumom Juli-ana, urejenost planinskih postojank in gorskih poti. Oba novinarja sta v svojih reportažah predstavila naše nastanitvene kapacitete, ameriški verziji angleškega jezika) namreč v naših katalogih sploh ni; če odličen ameriški novinar z dolgoletnimi izkušnjami Slovenijo označi kot neodkriti dragulj na Jadranu, če nas ameriški javnosti predstavi kot mirno in mlado državo, ki veliko obeta, njena ponudba je zasnovana na večstoletni kulturni dediščini; če Slovenijo opisuje kot '..the best in Europe.." in posebej poudari čistočo, prikupnost ter da nikjer ni gneče - potem si upamo trditi, da niti sami sebe ne bi znali tako pohvaliti. Bo namreč kar držalo: v zapisih o naši turistični ponudbi v domačih medijih cene v trgovinah (koliko npr. stane par ženskih čevljev - in prav škoda, da nista bila na Šuštarski nedelji!), nekatere gostilne, prometne povezave in najvažnejše telefonske številke. Zanesljivo se bo, prav zaradi omenjenih dveh člankov v New York Timesu, povpraševanje ameriških turistov za obisk Slovenije povečalo. Oba članka sta namreč imenitno nadgradila ugled Slovenije v ameriški javnosti po tem, ko smo gostili oba, prejšnjega in sedanjega predsednika ZDA. Torej: več kot dovolj razlogov za optimizem! KOKRICA SdCUKl SAVA IP d.o.o. POSLOVIMA CONA KRAHU - na območju Kokrlce prodajamo zemljišča In objekte nekdanjih proizvodnih obratov SGP Gradbinec. Celoten kompleks meri nad 50 OOO m2 na katerem stojijo objekti različnih površin In namembnosti. Vse Informacije o prostorih In prodaji, so vam na voljo na naslovu: SAVA IPf d.o.o., Slovenska 56, 1102 Ljubljana Tel.: 01/431 31 45, 431 40 86 ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO? Oglasite se ali pokličite TAL N d.o.o PE Zg. Bitnje 32, TEL: 04/23 -16 -180, Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO KRANJ , PRIMSKOVO: ODDAMO več pisarn in drugih poslovnih prostorov. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Kranj- Radovljica: v hiši ali v mirnem bloku NAJAMEMO 2SS za odraslo osebo. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_ BEGUNJE OKOLICA DVOSOBNO STANOVANJE V VILI, NA ROBU GOZDA, PRODAMO. POSING 04/ 586 31 50 (www.posing.si) JESENICE REVELOCIJA KOMFORNO TRISOBNO STANOVANJE 69 M2, V NIZKEM BLOKU, PRODAMO. POSING 04/ 586 31 50 (www.posing.si) KRANJ ZLATO POLJE TAKOJ VSELJIVO TRISOBNO STANOVANJE 62M2, PRODAMO. POSING 04/ 202 42 10 (www.pos-ing.si)_ KRANJ VREČKOVA DVOSOBNO STANOVANJE 61M2, BALKON, VSI PRIKLJUČKI, PRODAMO. POSING 04/ 202 42 10 (www.posing.si) KRANJ - ZLATO POLJE, VODOVODNI STOLP, ŠORLIJEVA; GARSONJERO, ENO-ALI ENOINPOLSOBNO .STANOVANJE KUPIMO. POSING 04/ 202 20 76 (www.posing.si) SKOFJA LOKA - PARTIZANSKA, GORHAR-JEVA, PODLUBNIK; GARSONJERO, ENO-ALI ENOINPOLSOBNO STANOVANJE KUPIMO._ KRANJ PLANINA II, III - ENOINPOLSOBNO ALI DVOSOBNO STANOVANJE NAJAMEMO. POSING 04/ 202 20 76 (www.posing.si) Planina III, 2,5 ss, prijetno, 3.n., TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938,04 513 75 90 Planina, 2 ss, prijetno, 3.n., mirna lokacija, 58 m2, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938,04 513 75 90 Planina, 2,5 ss, prijetno, mansarda, 77 m2, mirna lokacija, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938,04 513 75 90_ Šk. Loka, 2 ss, 57 m2, 2.n., TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938,04 513 75 90 Radovljica, 2 ss v stan. hiši, 62 m2 in dodatno še 60 m2 za isto ceno, zelo ugodno, TRIDA NEPREMIČNINE, 041 860 938,04 513 75 90 TRŽIČ: V več stanovanjski vili prodamo, garsonjere do 30m2, 1 SS do 45m2 in 2SS-65m2, vsi priključki, upoštevamo želje pri zaključnih delih, parkirno mesto, ugoden kredit ali leasing ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661 TRŽIĆ-DETEUICA: Prodamo popolnoma nad standardno renovirano 3SS, v pritličju, 80m2, vsi priključki,vseljivo po dogovoru. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661_ KAMNIK: Dvosobno stanovanje s kabinetom, popolnoma obnovljeno, v več stanovanjski hiši, vsi priključki, lastna CK na plin, takoj vseljivo. Cena zelo ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296, 040/ 204-661_ ŠK.LOKA-Podlubnik: Dvosobno večje stanovanje, 62m2, XI. nad. lepo vzdrževano, vsi priključki, takoj vseljivo. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661 RADOVLJICA: Prodamo novejšo garsonjero, 26ml, III nad. takoj vseljiva.vsi priklj. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661 JESENICE: Prodamo več 2SS in 3SS na različnih lokacijah. Možna tudi menjavaza manjše stanovanje. Cene zelo ugodne. ITD * NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661 BOH. BISTRICA-KAMNJE: 3SS,88m2,1.nad,lastna CK +garaža+drvar-nica+vrt, vredno ogleda. Cena zelo ugodna ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041 /755-296,040/204-661 KRANJ-PLANINA I: Prodamo zelo lepo 1SS, l.nad, 33,70m2,vsi priključki,takoj vseljivo. Cena ugodna. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 041/755-296.040/204-661 KRANJ- PLANINA I- PLANINA II - PLANINA III - Prodamo več 1SS, 2SS, 3SS in večje. Stanovanja so zelo lepa, večinoma takoj vseljiva z vsemi priključki. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23-66-670, 040/ 204-661 BEGUNJE: V novejši več stanovanjski hiši prodamo zelo lepo 2SS+kabinet, pritličje, 76m2, vsi priključki. Cena ugodna. ITD + NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041/755-296, 040/204-661 Na območju celotne Gorenjske kupujemo za znane kupce stanovanje. Plačilo takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE 04/23-66-670, 041/755-296, 040/204-661 Prodamo: KRANJ, Drulovka - 1G 33,5 m2 v 2.nad., mansarda, balkon, cena ■ 8,9 mio SIT, Planina I - 1 G 21 m2 v 11.nad. za 6,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, center: več manjših stanovanj popolnoma renoviranih, cena ugodna, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53. 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina I - 2 SS 60 m2 v pritličju z atrijem, cena ■ 13,7 mlo SIT, 3 SS 72 m2 v 3.nad, nizek blok, cena = 15,2 mio SIT, 3 SS 77 m2 v 2.nad., 15 let star blok, cena - 17,1 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Šorlijeva - 3 SS 74 za 17,7 mio SIT, Valjavčeva ul - 3 SS 74 m2 v I. nad., nova CK na plin, cena = 15,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina II - 1 SS 40,90 m2 v pritličju z atrijem, cena =11,5 mio SIT, 2 SS + K 82,50 m2 v 6.nad., cena - 15,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Prodamo: KRANJ (Zlato polje) - 2 S + 2K 70,6 m2, podstrešno v celoti prenovljeno, z novo opremo prodamo za 15,2 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 202 25 66 Prodamo: KRANJ, Planina III - 3 SS 86 m2 v 2.nad zadnje, nova kopalnica, cena ■ 20,3 mio SIT, 2 SS + K 78 m2 v 3.nad., krajna lega, cena = 16,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 2021 353, 202 25 66 Oddamo: KRANJ - 2 SS 68 m2 na Planini II, 3 SS na Zoisovi in 4 SS na Planini III, Stražišče - hiše z delno opremo in celo hišo v Naklem, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 VOZILA DELI CITROEN - avtoodpad, rabljeni in novi rezervni deli. Odkup avtomobilov itd. tt 50-50- 500 12772 GUME 155/70 R 13, 195/60 R 14 Sava Rapidex, prodam. tt 5963-268 13480 Prodam VLEČNO NAPRAVO - snemljiva kljuka z A testom - komplet za Astro Opel. tt 2511-675 taste VOZILO KUPIM NAJUGODNEJŠI ODKUP IN PREVOZ POŠKODOVANIH VOZIL. AVTO JAKŠA, Orehovlje 15A, Kranj, 2041-168, 041/730-939 4 Kupim R CLIO 1.4 RT od I. 93-94 reg., lepo ohranjen. tt 040/801-310 13501 Karabmolirano VOZILO od I. 90 dalje, kupim. tt 041/743-866, 5331-253 13584 MLAKA PRI KRANJU Na MLAKI PRI KRANJU ob robu gozda na mirni lokaciji si lahko zagotovite novo stanovanje vseljivo konec Septembra letos. Na razpolago imate še nekaj stanovanj kvadratur od 47 ma pa do 101 m3. Večja stanovanja v dveh etažah cena ugodna BREZ PROVIZIJE telefon: 04/2365 360, 2365 361 MUKA PRI KRANJU! Na MLAKI PRI KRANJU ob robu gozda na mirni lokaciji si iahko zagotovite novo stanovanje vseljivo konec septembra letos. Na razpolago imate še nekaj stanovanj velikosti od 57 m2, pa do 101 m2. Več> stanovanja v dveh etažah cena ugodna! • 8REZ PROVEDE! KRANJ - KNTER v popolnoma obnovljeni staromeščanski hiši prodamo: v pritličju, poslovni prostor, 64,25 m2; v I. nadstr., dvosobno stanovanje, ca. 65 mZ; v mansardi; garsonjero, 30,20 m2 in enosobno stanovanje 55,60 m2; KRANJ ■ VKiKOVA prodamo garsonjera i ločeno kuhinjo, 29,60 m2, vsi priključki, nizek blok, vseljiva takoj, cena 9.000.000 srr. KRANJ • SAVSKA ugodno piodamo adaptirano, enosobno stanovanje, 43,90 m2, brez CK, vseljivo po dogovoru, cena 7.826.000 SIT. PREDDVOR prodamo enosobno stanovanje, 39,10 m2, vsi priključki, L nadstropje, takoj vseljivo, cena p« dogovoru. KRANJ - PLANINA prodamo novejše enosobno stanovanje, 37,10 m2, H. nadstropje, nizek blok, CK, toplovod, KATV, takoj vseljivo, cena 10.462.500 SIT. KRANJ ■ PLANINA prodamo dvosobno stanovanje, 70,50 m2, zastekljen balkon, I. nadstropje, nizek blok, vseg'ivo konec oktobra, za 11.250.000 SIT. KRANJ - J. PUCUA prodamo lepo, dvosobno stanovanje, 62,70 rn2, III. nadstropje, nizek blok, vsi priključki, balkon, vsetjivostin cena po dogovoru, KRANJ ? ŠORUJEVO prodamo trisobno stanovanje z balkonom, 72,40 m2, CK, KATV, V. nadstropje, vseljivost in cena po dogovoru. KRANJ - J.PIATIŠE prodamo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 79,50 iti2, v VI, nadstropju, vsi priključki, balkon, vseljivo po dogovoru, za 16.800,000 SIT. HJŠE V 0K0UO KRANJA, CERKEU, PREDDVORA, TUPAUC,-. kupimo kmetijo z možnostjo dovoza s kamionom! Cena do 50.000.000 SIT. KRANJ - STRAŽIŠČE na parceti 411 m2 prodamo dvostanovanjsko hišo, cca. 120 m.2 stanovanjske površine, adaptirana spodnja etaža, možnost izdelave ločenih vhodov, takoj vseljiva, 2a 28.125.000 SIT, KRANJ - VISOKO prodamo pritlično hišo, adaptirano pred 5. leti, na 725 m2 zemljišča, CK-je, vseljiva po dogovoru, za 23.520.000 SIT. Z6. BITNJE - na parceli 1.040 m2, prodamo dvodružinsko hišo, s pomožnim objektom (garaže), staro 25 let, točena vhoda, stanovanjske površine 176: mZ, vsi priključki, CK -kombinirana, mirna lokacija, vseljiva po dogovoru, za 40.320.000 SIT. SKOFJA LOKA - RETECE na parceli cca. 850 m2, prodamo 10 tet staro enodružinsko hišo, t vsemi priključki in garažo, mirna lokacija, vseljiva po dogovoru, za 45 mio SIT. BLED - GORJE na obrobju naselja, prodamo 8 let staro dvostanovanjsko hišo, dimenzij 8,5 x 12,5 m, na parceli 1264 m2, vsi priključki, garaža, delavnica, vseljivost in cena po dogovoru. SPODNJE JEZERSKO - piodamo starejšo hišo, v celoti obnovljeno, dimenzij 11 x b, na parceli 1228 m2, brez CK, možnost prevzema takoj, za 18.870.000 SIT. KRANJ - OKOLICA prodamo dvostanovanjsko vilo z bazenom, na parceli cca 1500 m2,7 vsemi priključki, v celoti izdelana. Vseljivost in cena po dogovoru. TRŽIČ - CENTER ugodno prodamo hišo v fazi adaptacije, cca. 150 m2 stanovanjske površine, brez zemljišča, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. POSLOVNI PROSTORI KRANJ - LABORE prodamo takoj vseljiva, poslovna prostora: v pritličju, 1681112 in v 1. nadstropju 440 m2, živilska in gostinska dejavnost sta izključeni, cena po dogovoru. KRANJ - CENTER prodamo poslovni prostor, primeren za neživflsko trgovino, cca. 80 m2, pritličje, vhod z ulice, izložba, prevzem možen takoj, za 22.200.000 SIT. VOZILA ODKUP, PRODAJA. MOŽNA MENJAVA staro za staro m prenos lastništva. MARK MOBIL.d.o.o., Šuceva 17, Kranj, IT 20426- 00, 041/668-288_5 HYUNDAI COUPE 2.0 TOP K, prvi lastnik, 1. 97, rdeča barva, 50.000 km, redno servisiran, reg. do 17.6.01, vsa oprema in veliko dodatne (spojlerji, ALU platišča, 16", izpuh..), alarm, garažiran, ohranjen, pro-dam. tt 01/72-16-221_ 6243 ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1990, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO, d.o.o., Partizanska c. 1, Skofja Loka (bivša vojašnica). tt 5134-148, 041/632-577_6248 HYUNDAI11-1 2.5 D, I. 98, reg. 3/02, barva kovinsko zlatorjava, 59000 km, ser. knjižica, 6 sedežni+zaprt prtljažni del, servo volan, radio, ugodno prodam. tt 041/644-991 Jernej 10342 HYUNDAI ACCENT 1.3, LSi, 1. lastnik, 1.96, reg. do 10/01, 69 000 km. tt 041/644-991_ lišiš HYUNDAI ELANTRA 2.0 GLSi, TESTNO VOZILO, 1.2000, reg. do 12/01, 9500 km, klima, ABS, el. paket, servo, radio, alarm... tt 041/644-991_11221 HYUNDAI ACCENT 1.3 LSi, I.98, reg., do 6702, prvi lastnik, kovinsko modro vijola barva, 3 vrata, 44000 km, servisiran, zelo lepo ohranjen, prodam. tt 041/644-991 tiara ODKUP RABLJENIH VOZIL, BREZPLAČNE CENITVE VOZIL. AVTO LESCE 531-91-18 12548 ALFA 145 1:6, LETNIK 2000, RDEČE BARVE, VSA OPREMA, CENA 2.350.000 SIT . AVTO MLAKAR PODBORŠEK UUBL-JANSKA C. 30, KRANJ, TEL: 23 32 850 R 5 LETNIK 93, LEPO OHRANJEN, BELE BARVE, PRODAMO, CENA 390.000. SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL: 23 32 850 FIAT TEMPRA 1.4, KARAVAN, LETNIK 93, 140.000 KM, CENA 440.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ TEL: 23 32 850 FIAT PUNTO GT, LETNIK 94, OHRANJEN, PRODAMO, CENA 960.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. UUBLJAN-SKA C. 30, KRANJ TEL: 23 32 850 PASSAT GL 1.6 , LETNIK 96, KLIMA 2 X AIRBAG, CZ, ES, RADIO, CENA 1.750.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ TEL; 23 32 850_ FIAT PANDA 4X4, LETNIK 95, 100.000 KM, BELE BARVE, PRODAMO, CENA 690.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEL; 23 32 850_ ALFA 156 1.6, LETNIK 2001, TESTNO VOZILO, VSA OPREMA, CENA 3.400.000 SIT, AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA C. 30, KRANJ, TEK: 23 32 850 FORD MONDEO 1.8 TDI, LETNIK 2000. VSA OPREMA, CENA 2.650.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA 30, KRANJ, TEL: 2332 850 FORD MONDEO LETNIK 97, REG. CELO LETO, VSA OPREMA, CENA 1.890.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL; 23 32 850 PASSAT 1.8 GL KARAVAN, LETNIK 92, KLIMA, OHRANJEN, CENA 890.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O., LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL; 2332850 AUDI 100 2.6 V6, LETNIK 1992, KLIMA, ABS, STREŠNO OKNO, ES..., MALO POŠKODOVAN OD TOČE CENA 1.160.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL. 2332 850 FIAT PUNTO 55, LETNIK 1995, LEPO OHRANJEN, METALIK SIVE BARVE, CENA 795.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL. 2332850 FIAT BRAVO 1.4, LETNIK 1995, REGISTRIRAN DO 02/02, CZ, ES, SERVO, RADIO, VOLAN IN SEDEŽ NAST. PO VIŠINI, CENA 1.190.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK DO.O. LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL. 2332850 FIAT BRAVO 1.6 16V, LETNIK 1996, METALIK MODRE BARVE, ES, CZ, AIR BAG, SERVO, MEGLENKE, CENA 1.330.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL. 2332850 LADA NIVA 1600, LETNIK 1993, 4X4 POGON, REDUKTOR, ZAPORA DIFERENCIALA, BELE BARVE, LEPO OHRANJENA, CENA 410.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL. 2332850 FORD MONDEO 1.6 SW, LETNIK 1997, REGISTRIRAN DO 06/2002, METALIK ZELENE BARVE, KLIMA, 6XAIR BAG, DCZ, ES, VOLAN NAST. PO VIŠINI, LEPO OHRANJEN, CENA 1.890.000 SIT AVTO MLAKAR PODBORŠEK D.O.O. LJUBLJANSKA 30, KRANJ TEL. 2332850 OGLEJTE SI NAŠA VOZILA NA STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI 12549 Tel ./la*. 04/25-71-035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER J*&> AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV ^/AONROEŠF KIA PRIDE WAGON, I. 9, bela 34.000 km, 1. last., 990.000 SIT. AVTO LESCE 531- 91-18 12870 A 6 2.0 KARAVAN, I. 95, met siv., 118.000 km, kupljen v SLO, ohranjen, 1.790.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 12372 PUNTO 55 SOLE, I. 99, met siv, 5 v, 1. last., 2xAB, elek. oprema, 1.090.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 12873 MEGANE 1.6 RT, I. 96, čr, elek.oprema, AB, 5 v, 1.150.000 SIT. AVTO LESCE 531- 91-18 12875 TIPO 1.4 IES, I. 94, črn, 105.000 km, servisna, CZ, ES, 480.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 12877 PASSAT 1.8 KARAVAN, I. 95, reg. 2/02, 2x AB, el. oprema, s. streha, 1.190.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 1288O Prodam MERCEDES C 180, L. 1998, srebrn, 1. lastnik, servisna knjiga, 80.000 km. tt 041/621-420 13073 RENAULT EXPRESS 1.6 diesel, I. 91, rdeč, reg. 12/01, 290.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 13353 BMW 316 I COUPE, I. 95, črn, klima, AB, ALU, ohranjen, ugodno. AVTO LESCE 531- 91-18 13354 MAZDA 323 SEDAN 1.6 i 16 V, rdeče barve, servo volan, elek. stekla, strešno steklo, avtoradio, avtoalarm, I. 93, reg. do 6/02, cena po dogovoru. It 041/648-916 Prodam ŠKODO FAVORIT I. 91, reg. do konca junija 2001. Tt 031/719-103 13433 Prodam MERCEDES A 170 CDI CLASSIC, I. 02/00, 35000 km, vsa oprema, kot nova, ugodno. Tf 041/454-713 13488 Prodam RENAULT CLIO, I. 91, cena po dogovoru. Anakijev, Bleiweisova 31, Kranj Prodam JUGO KORAL 55, lepo ohranjen, reg. do 3/01. tt 041/569-276 13507 Prodam GOLF diesel, I. 89, reg. 10/01, karamboliran, rdeče barve, cena po dogovoru, tt 233-40-23 13512 Prodam GOLF 1.3 II, 1.89, reg.celo leto, bele barve, cena po dogovoru, tt 040/568-079 laaae Prodam ŠKODO FAVORIT 135 L, 1.92, reg. 02/02, 90.000 km, modro zelene bave, strešno okno, meglenke, cena c.a.a. 200.000 SIT, tt 041/517-701_13540 Ugodno prodamo LAGUNA 1.6, 16V, testno vozilo, klima, 1.2001, SCENIC 1.6, 16V, testno vozilo, klima, 1.2001, CLIO MORE 1.2, 5V, ugodno, 1.2001, MEGANE CLASSIC 1.6 RN, I98, MEGANE COUPE 2.0 16V, I.98, MEGANE COUPE 1.6, 16V, I.98, GOLF KARAVAN CL 1.8, 1.96, KANGOO EXPRESS 1.4, 1.98. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. Inf. po tt 278-00-11 ali 278-00-12 RENAULT PREŠA d.o.o, Cerklje 13550 Prodam PUNTO 75 ELX, I. 96, 78000 km, prva lastnica, reg. do 4/02 + 4 zimske PNEVMATIKE, 890.000 SIT. tt 041/619- 602 13563 Prodam SUMABU LEGACY 1.8 GL 4 WD karavan, I. 91, reg. 2/2002 in FIAT PUNTO 75 SX, I. 97. tt 502-2000, 041/630-754 MAZDA 626 2.5 let. 92, nov model, 5v, met rdeča, reg. 7/02, klima, ABS, ohranjena, 890.000 srr. avto lesce 531-91-18 BRAVO 1,4 12 V, I. 98, 45000 km, reg. 6/02, 1. last., 1.480.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 13567 Ljudska univerza Skofja Loka Podlubnik la 4220 Skofja Loka tel.:04/506-l3-00 fa\: 04/512-08-88 OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE Vpis v 6„ 7. in 8. razred bo v četrtek, 6. septembra U ljudska univerza Skofja loka Šolanje je brezplačno. Informacije: telefon 04/506 13 80 www.lu-skofialoka.si CLIO 1.2 RN, I. 96, reg.7/02, 3v, DCZ, bel, 690.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 VITARA 1.6, I. 91, bela, SV, CZ, ES, reg. 3/02, 790.000 SIT. AVTO LESCE 531-91- 18 13569 Če ste izgubili homologacijsko knjižico, vam priskrbimo novo, pokličite! AVTO LESCE 531-91-18 13570 Prodam R 19 1.4 RT, I. 93, lepo ohranjen, ugodno, tt 040/351-356 13595 MITSUBISHI PAJERO 2.5 TD, I. 87, odlično ohranjen, ugodno, tt 041/725-225 13596 ZAPOSLITVE Iščem ZIDARSKA DELA. Delam poceni, pokličite na tt 041/589-597 12653 Zaposlimo MIZARJE. FIBRA.d.o.o., Puštal 106, Šk. Loka, 041/661-805 12739 Iščem zaposlitev - ZIDARSTVO IN KERAMIKA, tt 031/582-595 12922 Ste komunikativni in vztrajni? Pokličite na tt 041/645-186 Nudimo vam možnost dobrega zaslužka(ni prodaja, redne zaposlitve in napredovanja. Mladinska knjiga založba, Slovenska c. 29, Ljubljana 12972 V redno delovno razmerje zaposlimo POMOŽNEGA DELAVCA za delo v mesariji, tt 5105-662, 041/650-975, Oblak Janez, s.p., Delavska 18, Žiri 13161 Zaposlimo NATAKARICO ali ŠTUDENTKO z izkušnjami v prenovljenem lokalu - kulturni dom Korice. tt 041/652-653. Kamazi.d.o.o., Retnje 49, Križe_13273 Iščem KUHARJA za delo v piceriji, tt 04/236-13-02, Mateja Stare Hribar.s.p., Koroška c. 59, Kranj 13274 Zaposlimo VOZNIKA C kategorije v mednarodnem transportu z znanjem nemškega ali angleškega jezika. Marcos.d.o.o., Zg. Bitnje 245, Žabnica, 041 /633-195 13280 Redno zaposlimo KV AVTO LIČAR J A, za nedoločen čas. Brelih d.o.o., Suha 29, Šk. Loka. tt 515 34 00 in 031/302 405 13282 Zaposlimo KV VOZNIKA C kategorije, z izkušnjami v mednarodnem transportu - zahod. ETRANS, Hamzič, s.p., C. Cirila Tavčarja 3 b, Jesenice, 040/236-666 13331 V igralnem salonu MAX zaposlimo več ŠTUDENTK in ŠTUDENTOV na delovnem mestu RECEPTOR - BLAGAJNIK. Pogoj: poznavanje dela z računalnikom in osebna urejenost. Pisne ponudbe na DAMA d.o.o., N. Tesle 1, Kranj tt 041/602-864, Dejan GOSTIŠČE s prenočišči zaposli KUHARJA in NATAKARJA, s končano gostinsko šolo in 5 let delovnih izkušenj na enakem delovnem mestu. Pension Zaplata, Tupaliče 32, tt 255 62 50 ali 031 /594-719 13362 Zaposlim OBDELOVALCA KOVIN in ORODJARJA. Markič Milan s.p., Glavna c. 38, Naklo 13431 Ste komunikativni in vztrajni? Pokličite na telefon 041/604-413 ali 04/595 79 95. Nudimo vam možnost dobrega zaslužka (ni prodaja) ni redne zaposlitve MKZ, Slovenska c. 29, Ljubljana 13477 Zaposlimo NATAKARJA ali NATAKARICO v gostilni s hrano, tt 041/75 11 66, Avto-bit.d.o.o, Zg. Bitnje 191 13434 OvMitik MIZARSTVO OVSENIK ZAPOSLIM KV MIZARJA tel.: 04 281 6600, 041 756 007 Zaposlimo: STROJNEGA TEHNIKA z znanjem nemščine za delo kontrola in tehnologija obdelave kovin, 5 let prakse na podobnih delih in RAČUNOVODJO z znanjem nemščine, 5 let prakse v računovodstvu Pisne ponudbe na naslov: VKP KOVINO-PLASTIKA.D.O.O., Virmaše 104, 4220 SKOFJA LOKA 13509 Iščem pogodbeno delo primerno za samozaposlitev. Imam lasten prevoz, prostor 40 m2 in registr. d.o.o. tt 040/502-497 Zaposlimo VOZNIKA C in E kategorije za nedoločen čas za prevoze po Z Evropi, 3 leta del. izkušenj Kopač transport, c. na Brdo 53 A, Kranj 13513 Športno rekreacijski in beautv center Monika šport bo na lokaciji pokriti olimpijski bazen ponovno odprt v ponedeljek, 3.9.2001 • FITNES (najsodobnejše KARDIO in IZOTONIČNE naprave) • AEROBIKA (K.I.T., total body, combo, fatty, F.I.T., hi-low, RT look, FIT ABS, FIT 40, latino/sal-sa, koreografski izziv, power step, ritem afrike, SKI FIT, step interval, TNZ, turbo burner, fit za dva, za zdravo hrbtenico) • SAVNE (finske, turška) • JACUZZI • SOLARIJ (Ergoline, Miami sun) • ROČNA MASAŽA • ROČNA LIMFNA DRENAŽA • BEAUTY CENTER • TELOVADBA ZA NOSEČNICE (zbiramo prijave na telefon: 04/23-62-810 do 30. septembra) Honorarno zaposlimo NATAKARICO z izkušnjami, dnevni bar na Kokrici. Kopač Edvard,s.p., C. na Brdo 53 a, Kranj, 041/673- 165 13514 Zaposlimo NATAKARICO. Gostilna Mar-inšek Marija,s.p., Kranjska 5, Naklo, 257- 70-50 13519 Potnika za prodajo po šolah zaposlimo redno ali honorarno. Španovina.d.o.o., tt 041/510-367 13521 Potrebujemo pomoč v kuhinji. Begič d.o.o., Delavska 0.21, Kranj, tt 231-72-00 Iščemo zanesljivega in ustrezno izobraženega NATAKARJA za delo v gostilni-ci. Starost do 30 let, izkušnje niso pogoj. Begič d.o.o., Delavska c.21, Kranj, tt 231- 72-00 13531 Bar Lipa, za sodiščem v Kranju, nudi delo za strežbo v lokalu, tt 041/724-090, Erzar Matjaž s.p., Kalinškova uit, Kranj 13545 Zaposlimo: VOZNIKA - DOSTAVLJAČA Pogoji: - opravljen vozniški izpit B kategorije, zaželeno tudi C kategorije - končana srednja ali poklicna šola trgovske ali druge smeri - aktivno znanje slovenskega jezika - komunikativnost in smisel za delo z ljudmi - prednost imajo moški kandidati, stari do 35 let Prijave pošljite do 15. 9. 2001 na naslov: VIPI, d.o.o., Brezje 76/d, 4243 Brezje Kandidati bodo vabljeni na razgovor. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Dunajska c. 48, 1000 Ljubljana, Slovenija URAD ZA PROSTOR Sektor za posege v prostor in graditev objektov državnega pomena Telefon: (01) 47 87 126 • Telefaks: (01) 47 87 125 Številka: 350-03-58/01-SR/HČ Datum: 31.08.2001 Dato: RTPMedvodcJN Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska e. 48, Ljubljana, na podlagi 2. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93 in 1/96) in 159. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 80/99, 70/00), v postopku izdaje enotnega dovoljenja za gradnjo nove RTP 110/20/6,3 kV Medvode z vključitvijo na obstoječi 110 kV daljnovod, uvedenem na zahtevo investitorja Elektro Gorenjska, d.d., Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj, s tem JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST 1. da bodo osnutek enotnega dovoljenja za gradnjo nove RTP 110/20/6,3 kV Medvode z vključitvijo na obstoječi 110 kV daljnovod. Poročilo o vplivih na okolje za izgradnjo RTP Medvode 110/20/6,3 kV, ki gaje maja 2001 pod št. OET-01154 izdelal Zavod za varstvo pri delu d.d., Ljubljana, Lokacijska dokumentacija, št 44186, ki jo je aprila 2001 izdelal LUZ Ljubljanski urbanistični zavod, Ljubljana ter Projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja: gradbeni del in strojne napeljave, št REEG.03-A610/64 MG01; elektrotehnološki del, št. REEG.03-A610/64 ME01/E, javno predstavljeni oziroma dani javnosti na vpogled in seznanitev od 05. 09. 2001 do 19. 09. 2001 v prostorih Občine Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, Medvode in sicer ob ponedeljkih od 8. - 11. ure in od 13. - 15. ure, ob sredah od 8. - 11. ure in od 13. - 16. ure ter ob petkih od 8. - 12. ure. 2. da bo javna obravnava z zaslišanjem investitorja Elektro Gorenjska d.d., Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj v sredo, dne 12. 09. 2001. ob 13:00 uri v sejni sobi Občine Medvode, Cesta komandanta Staneta 12, Medvode 3. da se mnenja in pripombe lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki se nahaja v prostorih poteka javne razgrnitve do konca javne predstavitve ali v pisni obliki posredujejo Ministrstvu za okolje in prostor do konca javne predstavitve, kakor tudi podajo na zapisnik na javni obravnavi. mag. Sanja TRAUNŠEK, univ.dipl.ing.arh. DRŽAVNA PODSEKRETARKA Povzetek s sklepno oceno, ki je sestavni del Poročila o vplivih na okolje, št. OET-01154, ki ga je maja 2001 izdelal Zavod za varstvo pri delu, d.d., Ljubljana: Investitor Elektro Gorenjska, Mirka Vadnova 3a, Kranj namerava v okviru obstoječe RTP na lokaciji Savskih elektrarn v Medvodah postaviti novo 110 kV stikališče, 20 kV stikališče in komandni del, ob 20 kV stikališču bosta nameščena v prvi fazi dva 20 MVA transformatorja, obstoječi stikališči 35 kV in 110 kV ter prosto stoječi transformator in nadstrešnica za avtomobile se bodo demontirali. Namen poročila o vplivih na okolje je evidentirati vse možne vplive, ki jih bo rekonstrukcija obstoječe RTP imela na okolje, jih oceniti s stališča varovanja okolja in zahtev okoljske zakonodaje, podati predloga za /manjšanje negativnih vplivov in ugotoviti sprejemljivost posega na izbrani lokaciji za okolje. Ob upoštevanju vseh veljavnih predpisov in normativnih zahtev glede obremenjevanja okolja ter predlaganih omilitvenih in zaščitnih ukrepov, navedenih v tem poročilu ter na osnovi ocene obstoječega stanja okolja na obravnavani lokaciji in na širšem območju, znanih podatkov o nameravanem posegu, na podlagi ocene vplivov nameravanega posega na posamezne sestavine okolja ugotavljamo, da: - se kvaliteta zraka na obravnavanem območju zaradi delovanja predvidene opreme ne bo poslabšala, - ne bo vpliva na temeljno strukturo tal in ne bo prihajalo do čezmernega onesnaževanja tal in vode, - ne bodo presežene mejne vrednosti ravni hrupa, ki veljajo za obravnavano območje, - odpadki in nevarni odpadki, ki bodo nastajali v času gradnje, ne bodo imeli večjih negativnih vplivov na okolje zaradi ustreznega ravnanja z njimi, - nameravani poseg ne bo ogrožal obstoja rastlinskih in živalskih vrst ali populacij, območje pa ni zaščiteno v smislu varstva narave ali kulturne dediščine, - bo vpliv na krajinske in vidne značilnosti prostora sicer prisoten, vendar glede na namembnost prostora minimalen. Na osnovi navedenega ocenjujemo nameravani poseg kot sprejemljiv /. vidika obremenitev in sprememb okolja, ker ne bo presežena dopustna stopnja obremenjevanja okolja. PESTRI IN NEPOZABNI GLASOVI IZLETI_ Z Meteorjem v Banovce Kopanje v Termah Banovci, možnost ugodnih nakupov v Tovarni nogavic Polzela, v Mesariji Hanžekovič Veržej in v Babičevem milu na Muri, sproščen zaključek dneva v Gostišču Kurbus v Noršincih - vse to (in Še marsikaj zraven!) Vam ponuja program septembrskega GLASOVEGA IZLETA z Meteorjem, d.o.o., Cerklje to soboto, 8. septembra. Na relaciji CERKLJE - Šenčur - Radovljica - Kranj -Skofja Loka - Smlednik - Vodice - Moste - Mengeš bo z udobnim turističnim avtobusom peljal Marko Remic, direktor podjetja Meteor Cerklje. Cena izleta znaša 5.600 SIT, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa (vključno z družinskimi člani) samo 4.100 tolarjev. Ker bo izlet natanko na mali šmaren ('mala maša že za sukn'o vpraša'), lepo vreme kljub optimističnim napovedim konec tedna le ni popolnoma zanesljivo; a to udeleženk in udeležencev izleta ne bo oviralo, kajti v Termah Banovci se je možno kopati v termalni zdravilni vodi v pokritih ali odprtih bazenih. Lendavska trgatev 8. septembra V sodelovanju z Razvojnim centrom in TIC Lendava bo to soboto že prvi letošnji GLASOV IZLET, povezan s trgatvijo. V tem tednu namreč v Lendavi poteka tradicionalna prireditev ob začetku najlepšega vinogradniškega opravila, vrhunec turistično etnografske prireditve bo že v soboto, 8. septembra, ko ste prisrčno vabljeni s Pavletom Drinovcem v Lendavo in sosednji madžarski Lenti. V Lendavi bo celodnevni program: predstavitev običajev in šeg; družabni popoldan; velik spektakel v živo 'Hadikov boj za Lendavo' ter večerni nastop dveh ansamblov in Miša Kovača. Kdor bo želel, se bo dopoldne lahko zapeljal čez mejo na sobotni sejem v Lenti po nakupih. Cena izleta 4.600 SIT, za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa 3.500 SIT. Relacija: Radovljica - Kranj - Skofja Loka - Smlednik - Vodice -Moste - Mengeš; poskrbljeno bo za popotnico, kosilo oz. večerja po izbiri. Zapis o tem, kako bo potekal zaključek letošnje Lendavske trgatve, bo pripravila Božena Avsec. Ponedeljek za skok do morja "Zakaj pa so vsi GLASOVI IZLETI ob sobotah? Veliko nas je, ki bi šli na rajžo tudi druge dni v tednu," nam je poočitala bralka iz Radovljice. Zato Vam prevozniško podjetje Rozman bus z Lancovega predlaga GLASOV IZLET naslednji ponedeljek, 10. septembra, v slovensko Primorje do Kopra, Izole in Portoroža. Za 'šparovne' bodo kot nalašč obiski vinske kleti VINAKOPER, pražarne kave Emonec Koper in tovarniške prodajalne Delamaris Izola. Seveda bo v vinski kleti degustacija Vrhunskih vin, v Emoncu varijo tudi odlično pivo, v POKLICNI TEČAJ EKONOMSKI TEHNIK ZAKLJUČUJEŠ ŠOLANJE? BI RAD NADALJEVAL? SI ŽELIŠ PRIDOBITI POKLIC EKONOMSKI TEHNIK? Če je tvoj odgovor na vprašanja pritrdilen, obstaja način uresničitve tvojih želja! Na EKONOMSKI ŠOLI KRANJ v šol. letu 2001 /2002 razpisujemo poklicni tečaj za pridobitev srednje strokovne izobrazbe EKONOMSKI TEHNIK. i I. VPISNI POGOJI Izobraževalni program poklicnega tečaja je enoletni in omogoča pridobitev strokovne izobrazbe in poklica tehnik. V te programe se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno končali četrti letnik gimnazije ali temu programu ustrezne srednješolske programe po prejšnjih predpisih. Izobraževanje po programu poklicnega tečaja se bo v šolskem letu 2001/2002 začelo predvidoma 9. oktobra 2001. II. PRIJAVA ZA VPIS Kandidati za vpis se prijavijo s prijavo za vpis v začetni letnik izobraževanja (DZS, Obr. 1,20). Pošljejo jo na Ekonomsko šolo Kranj, Srednjo poklicno in strokovno šolo do 21. septembra 2001. Prijavi je treba priložiti fotokopijo spričevala četrtega letnika gimnazije oziroma ustreznega programa po prejšnjih predpisih (pri vpisu bodo morali kandidati predložiti izvirna spričevala). Če se za vpis v program poklicnega tečaja ne bo prijavilo vsaj 25 kandidatov, bo šola do 28. septembra 2001 obvestila kandidate, da izobraževanja v šolskem letu 2001/2002 ne bo organizirala. III. OMEJITEV VPISA IN MERILA ZA IZBIRO KANDIDATOV Če se bo za posamezni program prijavilo več kandidatov, kot je razpisanih mest, bodo šole s soglasjem ministra za šolstvo in špoirt sprejele sklep o omejitvi vpisa. O tem bodo srednje šole pisno obvestile kandidate do 28. septembra 2001. Kandidati bodo končali izobraževanje po programu poklicnega tečaja, ko bodo uspešno opravili poklicno maturo. VSE DODATNE INFORMACIJE DOBITE NA EKONOMSKI ŠOLI KRANJ, Komenskega 4, Kranj (tel. 04 202 71 OO). Delamarisu pa je možno kupiti ribje konzerve in druge Delamarisove izdelke po polovičnih cenah (ali še nižjih!). Za osvežitev bo poskrbljeno s kopanjem v Portorožu, zatem bo večerja pri Bojanu Lebnu v Počitniškem domu občine Železniki v Portorožu. Cena izleta je 4.900 SIT na osebo; za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa zgolj 3.800 SIT. Prijave: 24 ur dnevno! Za vse informacije o GLASOVIH IZLETIH in za PRIJAVE so Vam neprekinjeno, 24 ur dnevno, na razpolago štiri telefonske številke: 04/201-42-47, 04/201-42-48, 04/201-42-49 ali 04/201-42-00. Vsak delavnik, od ponedeljka do petka, se lahko prjjavite neposredno Jani, Sandri ali Ireni v malooglasni službi Gorenjskega glasa, lahko tudi osebno na Zoisovi 1 v Kranju (poslovna stavba ob trgovinah Spar, Hervis). Prijave kajpak sprejemamo tudi po elektronski pošti (e-naslov najdete v okvirčku na spodnjem delu 2. strani časopisa). Ob prijavi vsekakor sporočite, na kateri avtobusni postaji (oz. postajališču) želite počakati organizatorjev avtobus. Že ob prijavi je možno tudi izbrati sedež v avtobusu - vendar rezervacija velja SAMO z vplačilom celotne cene izleta. Podrobnosti in splošni pogoji organizatorjev turističnih potovanj, ki Vam jih predstavljjamo v rubriki GLASOVI IZLETI, so sestavni del vseh naštetih programov. Izletniških programov v rubriki GLASOV IZLET ni možno enačiti s ponudbami v rubriki DOBER IZLET. KUHAJMO Z DANICO DOLENC_ Skuhajmo hitro kosilo Zaposlene žene (pa tudi zaposleni gospodinjci) bi morali imeti kosilo v pol ure na mizi, da bi kar se da hitro ustregli lačnim ustom, ki nestrpno čakajo tam okrog in se v nepotešeni lakoti hite basati s kruhom, sendviči..., kar pač pride pod roke, in so, ko sedejo za mizo, že skorajda siti. Tistim, ki prav izberejo jedilnik, se znajo zavrteti po kuhinji, uporabljajo ekonom lonec in tudi že kaj pripravijo prejšnji večer za naslednji dan, uspe kosilo postaviti na mizo resnično v dobre pol ure. Le poenostavljati je treba, pa tudi druge člane družine pritegniti k delu: vsak nekaj, pa je kosilo na mizi. Naš predlog za hitro kosilo: Goveji golaž s polento, zelena solata, kompot ali sladoled Goveji golaž Za 4 osebe potrebujemo: 600 g govejega mesa, najbolje od stegna, 2 srednje veliki čebuli, tri žlice olja, 2 stroka česna, 1 sveža paprika, malo nepekoče rdeče paprike, 2 žlici paradižnikove mezge (ali 3 sveži paradižniki, zrezani na kocke), 2 žlici moke, sol, pol kozarca terana ali refoška. V ekonom loncu ali v posodi z debelim dnom na maščobi najprej pražimo sesekljano čebulo skupaj s koščki mesa, nato dodamo na kocke narezano papriko, pražimo, potresemo s ščepcem rdeče paprike, poprašimo z moko, posolimo, stisnemo česen, dodamo paradižnikovo mezgo ali na kocke narezan paradižnik, še malo popražimo, prilijemo vino in malo vode. Dobro premešamo, pokrijemo in pustimo vreti 30 minut. Na koncu povrevajmo še malo odkrito, po potrebi dolijmo še malo vode ali vina. V drugi posodi skuhamo polento: v slan krop, ki smo mu dodali žlico olja ali košček masla, zakuhamo polento; instant polenta bo kuhana v nekaj minutah, sicer jo bomo kuhali in pridno mešali 20 minut. Boljša bo, če ji bomo na koncu dodali malo naribanega parmezana ali še košček masla. Solata naj bo zelena ali mešana, lahko tudi paradižnikova s čebulo in česnom, za sladico pa naj bo kompot, sladoled ali sladica, ki je ostala od prejšnjega dne. Pa še to: Golaž bo kuhan hitreje, oz. meso bo bolj mehko, če ga bomo na čebuli prepražili že prejšnji večer. 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz RGL studio (01)561 31 30 marketing (01) 561 30 60 Radio Glas Ljubljane d.d., C. 24. junija 23, Ljubljana, 1231 Ljubljana - Črnuče Vodopivčeva 3,4000 KRANJ (Mohoflev klanec) tel: (04)2344-970 delovni čas: vsakdan: 9-12in 15-19ure sobota: 8-12 ure OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je po hudi bolezni v 51. letu starosti zapustil JANEZ DOLŽAN iz Zvirč Pogreb bo jutri, v sredo, 5. septembra 2001, ob 17. uri na pokopališču v Podbrezjah. Žara bo jutri, od 8. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču. VSI NJEGOVI Zvirče, 1. septembra 2001 LJUDSKA UNIVERZA KRANJ Naložba v znanje - naložba za življenje V sodelovanju z EKONOMSKO FAKULTETO LJUBLJANA in s TEHNIŠKIMI FAKULTETAMI MARIBOR organizira visokošolski strokovni studii * VISOKA POSLOVNA ŠOLA - študij na daljavo * MANAGEMENT * MEDNARODNO POSLOVANJE * RAČUNOVODSTVO, * PODJETNIŠTVO -PODJETNIŠKE FINANCE * TURIZEM Vpisujemo v 1, in 3. letnik * FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO MARIBOR * PROIZVODNO STROJNIŠTVO - vpis v 1. in 3. letnik * FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO MARIBOR * ELEKTRONIKA - vpis v 1. in 3. letnik * MOČNOSTNA ELEKTROTEHNIKA - vpis v 1. in 3. letnik * FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO MARIBOR * KEMIJSKA TEHNOLOGIJA - vpis v 3. letnik Univerzitetni studii * FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO MARIBOR *OKOUEVARSTVENO INŽENIRSTVO- vpis v 1. letnik * PODJETNIŠKO INŽENIRSTVO - vpis v 1. letnik -INŽENIRSKO OBLIKOVANJE - vpis v 1. letnik "•MEHATRONIKA (interdisciplinarni študij) - vpis v 1. letnik * GOSPODARSKO INŽENIRSTVO (interdisciplinarni študij) - vpis v 1. letnik * ELEKTRONIKA - vpis v 3. letnik * MOČNOSTNA ELEKTROTEHNIKA - vpis v 3. letnik * FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO MARIBOR *MEHATRONIKA (interdisciplinarni študij) - vpis v 1. letnik - ELEKTRONIKA - vpis v 3. letnik -MOČNOSTNA ELEKTROTEHNIKA-vpis v 3. letnik NOVO: Višješolskojzofrraževanje * POSLOVNI SEKRETAR - vpis do 31. 8. 2001 INFORMACIJE: 280 48 00 Splet: www.lu-kranj.si rff.oVi.ii^||(j * 97.3 MH, * tonami wm(n ••••••• ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo PETEK SOBOTA NEDELJA j- o-, , od 11 °C od 8 °C od 7 "C do 20 °C do 12 °C do 20 °C Danes, v torek, pričakujemo postopno poslabšanje vremena s padavinami in nevihtami. V noči na sredo se bo občutno ohladilo. Meja sneženja se bo v sredo zjutraj spustila do okoli 1500 m nad morjem. Padavine bodo ponehale v sredo popoldne. Zapihal bo okrepljen severni veter. V četrtek bo deloma jasno, veter bo oslabel. Planinsko cvetje, tiha harmonika in dostojanstveni obred Planinska poroka pri klinu v Vratih Maloštevilni planinci, ki smo se v lepem dopoldnevu minulo soboto mudili pod mogočno in s soncem obsijano severno triglavsko steno v Vratih, smo pri klinu za Aljaževim domom naleteli na prisrčen in za to okolje nenavaden prizor: na poroko mladega para, ki si je zaželel poročni obred v planinah, pod Julijci. Mojstrana, 4. septembra - "Povejte no," je bil pri klinu v Vratih radoveden starejši češki turist - planinec, ko je pocukal za rokav kranjskogorskega župana Jožeta Kotnika, "povejte mi no, kaj pomeni ta pogrnjena miza s planinskim cvetjem?" "Poroka bo," je dejal župan, ki je - tudi sam v planinski obleki - Prva poroka v gorskem svetu. Pri klinu v Vratih sta se poročila ljubitelja planin Janja Kobal in Blaž Ocvirk... GLASOV JEZ V času, ko trgovska podjetja podaljšujejo odpiralni čas trgovin in odprta trgovina ob nedeljah sploh ni več bela vrana kot nekoč, ko so vsi oddelki ljubljanskega Maximarketa med tednom odprti do desetih zvečer, je Megi Jarc, nekdanja poptevejevka in že dobro leto šefica službe za odnose z javnostmi Pošte Slovenije, minuli petek sporočila odločitev vodstva naše (državne) poŠte, da glavne pošte v regijskih centrih ne bodo več poslovale ob nedeljah in praznikih, ob sobotah pa bodo vrata zapirale prej. Ker bi utegnil kdo pomisliti, da Pošta Slovenije ne skrbi za boljšo kakovost svojih storitev ter zgolj krepko povišuje cene, je GLASOV JEŽ izbrskal senzacionalno novost: poštarji skrivaj, trenutno s krinko HTP, na oni strani naše južne meje že testirajo posebne rumene kioske. Z njimi bodo poštne storitve porabnikom dostopne povsod, na primer v gozdu. Na Gorenjskem bodo, na žalost, izjema gozdovi na Pokljuki, ki imajo novega lastnika, ter znamenita podbreška gmajna na robu nakelske občine, ker bodo skoznjo speljali avtocesto. prvič poročil mladi par v naravi. "Aha, poroka," je takoj razumel Čeh. "Kako prisrčno, kako zares prisrčno! Zagotovo sta alpinista!" je zamrmral sam pri sebi in -čakal. Na sobotno poroko v Vratih je bilo prav ponosno osebje Aljaževega doma, saj so prizadevne ženske vznemirjeno in zelo skrbno pripravljale pecivo in jedi za poročno pojedino. Povedale so, da so se kar naprej priporočale Aljažu in ga v mislih prosile: "Daj Aljaž, da bo lepo vreme! Poskrbi za to, da ne bo lilo!" In Aljaž jih je bil uslišal, saj je bilo vreme res krasno. Aljaževa soba je bila za poročno pojedino pripravljena v planinskem stilu in s planinskim cvetjem. Skromno, a prisrčno. Kako ne bi ostali, kako ne bi -firbci - zvedavo pričakovali, kako bo potekala poroka v tej idili? Še posebej, ker smo opazili tudi dov-škega župnika Franca Urbanijo, ki je čakal ob kapelici. Grega in Pija sta nevesti in ženinu zapela: "...prav počen' ga že ne dam, težko sem ga dobila, rajši ga domov peljam, še bolj ga bom ljubila..." Kmalu so h klinu začeli prihajati svatje, ni jih bilo veliko. Prihajali so mirno, skoraj plašno in po-tihem po bleščeče belem gorskem kamenju. Tudi tedaj, ko sta prišla nevesta in ženin, je bilo vse. zelo spokojno. Kot da nihče noče motiti tišine gorskega sveta, četudi gre za enkraten in vesel življenjski dogodek - poročni obred. Mojstrančanke v narodni noši so svate pogostile, mali Grega je po-tihem igral na harmoniko narodne viže, šestletna Pija je z nežnim glaskom zapela zali nevesti: ..."prav počen' ga že ne dam, težko sem ga dobila, rajši ga domov peljam, še bolj ga bom ljubila..." Ko je po nagovoru župana in matičarke nasmejana, simpatična in zelo lepa mlada nevesta Janja Kobal dahnila da in ko je ženin Blaž Ocvirk dejal, da jo bo vzel za ženo, sta pod klinom v Vratih podpisala, da si bosta zvesta v dobrem in slabem. Oba ljubitelja planin, oba zaposlena na POP TV (novinarka in snemalec), se bosta še dolgo spominjala svoje poroke, ki je bila v skladu z okoljem in njuno planinsko miselnostjo: nobenih kamer, nobenega živžava ali vpitja. Njuna poroka je bila skromna, v pravem planinskem stilu in zato toliko bolj enkratna in dostojanstvena. • D. Sedej Brdo pri Kranju, 4. septembra - 223 je maturantk in maturantov, ki so letošnji zrelostni izpit opravili z odliko. V soboto jih je na Brdu pri Kranju sprejel predsednik države Milan Kučan, zvečer pa so jim slovesno izročili spričevala "suma cum laude" na prav tako tradicionalni prireditvi v Križankah. Bodoča slovenska intelektualna elita prihaja s 37 slovenskih šol, med maturanti, ki so na maturi dosegli več kot 30 točki, pa je bila tudi petnajsterica superodličnjakov z vsemi (34) maturitetnimi točkami. Dve med njimi prihajata tudi z gorenjskih šol, Franja Pajk z Gimnazije Skofja Loka in Sabina Zgaga z Gimnazije Jesenice. Sicer pa je med tistimi, ki so v soboto iz rok šolske ministrice dr. Lucije Čok prejeli spričevala s pohvalo, še več Gorenjcev. Z gorenjskimi zlatimi maturanti in ravnatelji šol, kjer so dosegli ta zavidljivi uspeh, se je fotografiral tudi predsednik Milan Kučan, ki je na Brdu vsem odličnjakom zaželel uspešno univerzitetno in kasnejšo poklicno kariero. • D.Ž., foto: Tina Doki Godešič - Na Godešiču je trgovina že več kot 200 let. Od konca 2. svetovne vojne je na sedanji lokaciji, ob cesti Jeprca - Skofja Loka, dosedanji lastnik Mercator Gorenjska pa jo sedaj prodaja. To je bil razlog, da nas je v uredništvo poklical Ivan Igličar, saj bi predvsem starejši občani, radi imeli živilsko trgovino še naprej. Zatika se tudi glede lastništva stavbe, saj naj bi po podatkih, s katerimi razpolaga Krajevna skupnost Godešič, 62 odstotkov stavbe pripadalo krajanom. O vsem tem bo vodstvo krajevne skupnosti obvestilo krajane v prihodnjih dneh. Predvideni novi lastnik trgovine in bifeja, Janez Krajnik iz Škofje Loke je povedal, da bo obdržal bife, trgovino pa bo oddal najboljšemu ponudniku. Trgovski del bo potrebno prej obnoviti. • B.B., foto: T.D. Radioamaterji uspešni Blegoš, 4. sept. - Minuli konec tedna so na mednarodnem tekmovanju svetovne radioamaterske organizacije (IRU) tretjega regiona, ki se odvija vsako leto septembra in poteka na UKV področju, sodelovali tudi člani Radio kluba Kranj. Matej Zavrl, Janez Dobravec, Mujo Alidžanovič, Uroš Škrjanec in v predpripravi tudi Franc Kokoravec, so s svoje tekmovalne lokacije na Blegošu (JN76BD) tokrat vzpostavili 506 veljavnih zvez in si s tem prislužili 175 tisoč točk. To je sicer manj, kot so si zastavili pred tekmovanjem, ko so upali na 200 tisoč točk in pričakovali, da bodo podrli klubski rekord 583 vzpostavljenih zvez. • D.Ž. Nova rešitev za Vogel "V petek gremo upokojenci DU Radovljica na izlet na Vogel, seveda z novo gondolo in sicer cca 150 članov. Prosimo Bohinjce in gospoda župana, naj ne bodo v skrbeh, če bo gondola padla v Žagarjev graben z nami vred, saj jim bo država za nagrado novo gondolo kupila iz samega veselja, da bo pokojninska luknja delno zakrpana." Takšno šaljivo pismo nam je poslala naša bralka Vera iz Radovljice. Njena iskrica je tako aktualna,.da aktualnejša skorajda ne more biti: s polletno zamudo je nova gondola na Vogel vendarle zgrajena, z vsemi potrebnimi dovoljenji obratuje in že v prvem mesecu dosega rekorde po številu opravljenih prevozov, četudi vsakič pelje 30 potnikov manj, kot je njena zmogljivost (80 potnikov hkrati!). Nova, sodobna gondola na Vogel je bohinjski turistični hit - ob tem pa vodstveno ekipo družbe Žičnice Vogel, d.d., strahotno boli glava zaradi blokiranega žiro računa, odplačevanja anuitet, zaprtega hotela na Voglu, izvedbe dokapitali-zacije, itd. Morda se bo Jože Resman, direktor Žičnic Vogel, s sodelavci vsaj za trenutek nasmehnil, ko bo prebral iskrivo domislico upokojenke Vere in za nekaj sekund pozabil na skrbi zaradi izvršbe na ves izkupiček od gondole, ki jo izvaja stroga in dosledna Davčna uprava.