V«l|a sam leto ...	$6.00
Za pol tota......$3.00
Za Ne« York celo leto .	$7.00
Za inocenutro celo leto	$7.00
TELEFON: CHclsea S—3878
GLAS NARODA
LisfsIovenskihidelavcevTAmerikL
Entered aa Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
r^rzzzr:
i	the United State«.
a lamed every day except Sundays
I	and legal Hobdays.
75,000 Reader«.
TELEFON: CHelsea 3—8878
NO. 60. — ŠTEV. 59.
NEW YORK, MONDAY, MARCH 13, 1933. — PONEDELJEK, 13. MARCA 1933
VOLUME XTJ. — LETNIK XL!
POTRES JE ZAHTEVAL OGROMNO ŠTEVILO ŽRTEV
OBLASTI SE BOJE IZBRUHA NALEZLJIVIH BOLEZNI V
POTRESNEM OZEMLJU
Če hočejo ljudje v potresnem ozemlju uživati vodo, jo morajo najprej prekuhati. — Vsega skupaj je bilo pet ntrideset potresnih sunkov. — Nad pet tisoč oseb poškodovanih.—Vsled bančnega praznika je pomožna akcija zelo otežkočena. — Kogar bodo zasačili pri ropanju, bo
LOS ANGELES. CaL 12. marca. — Izza petka
zvečer pa do davi se je pojavilo petintrideset več ali manj močnih potresnih sunkov, ki so povzročili o jjromno škodo.
Ljudje so se nekoliko pomirili, nastal je pa nov problem, ki se tiče pitne vode. Poročila o mrtvih in poškodovanih še vedno prihajajo.
Kolikor se je moglo dosedaj ugotoviti* je zahteval potres stotrideset človeških žrtev. Nad pet tisoč o-seb je bilo več ali manj poškodovanih.
Povzročena škoda znaša najmanj petdeset milijonov dolarjev.
Mesto Long Beach, ki je bilo najbolj prizadeto, ima I 40.000 prebivalcev. Ker je vodovod - precej poškodovan, je pitna voda nečista, in se je bati izbruha nalezljivih bolezni. Oblasti so izdale povelje, da je treba vso vodo prekuhati, kar je pa težko, ker ni plina na razpolago.
Včeraj se je že po javilo nekaj slučajev tifusa. — Bolniki so pod strogim zdravniškim nadzorstvom.
Char!es S. Henderson, bivši župan mesta Long Beacha, je postal ravnatelj mestnega rehabilitacijskega odseka in ima diktatorsko polnomoč.
Ker se je pojavilo par slučajev plenjenja, je odredil, da smejo stražniki vsako osebo, ki jo zalotijo pri plenjenju, brezpogojno ustreliti.
IZaradi bančnega praznika ni mogoče dobiti potr-trebnega denarja, vsled česar je pomožna akcija zelo otež**očena.
Mesto Long Beach potrebuje pestotisoč dolarjev za prehrano onih, ki so bili prizadeti vsled potresa.
Prebivalci prenočujejo pod milim nebom, in le malo je takih, ki se upajo vrniti v svoje napol porušene domove. Tudi duhovniki so danes maševali na
prostem.
Pred postajami pomožnih organizacij se začno tvoriti že ob šestih zjutraj krušne vrste. Vsak dobi nekaj hrane, ne da bi mu bilo potrebno dokazati, če ie potreben ali ne.
LOS ANGELES, Cal., 1 L marca. — Potresni sunki se še vedno pojavljajo, in ljudje so v velikim strahu. V Long Beach je 75 odstotkov vseh poslopij poškodovanih. Četrtina hiš je popolnoma porušenih.
Štiri tisoč mornarjev in mornariških vojakov pa-trulira po mestu.
V Comptonu, malem predmestju Los Angeles, je bilo sedemnajst mrtvih, povzročena škoda pa znaša dvanajst milijonov dolarjev.
Governer Rolph je sklical zastopnike vseh pomožnih organizacij, ki bodo poslovale pod njegovim vodstvom.
H1LO, Havajsko otočje, I !. marca. — Znani vol-kanologist Havajskega Narodnega Parka, T. A. Jagger, je izjavil, da so geologisti že pred petindvajsetimi leti vedeli, da se bodo v okolici Los-Angeles pojavljali močni potresi.
Potres je imel svoje središče na dnu Pacifičnega Mir sto milj od obali.
Roosevelt utrjuje zaupanje v banke
POLJAKI SE PRIPRAVLJAJO
MATSU0KA V LONDONU
JAPONSKA SE JE ODLOČILA
NA VOJNO Londončani so ga pozdra- Ministrski svet je soglas-
vili s klici "sramota", in' no sklenil, da Japonska
Nemško časopisje poroča	± dežela izstopi iz Lige narodo
o velikem vojaškem gi- ^^ _ Kritizira
ban ju ob meji. — Polj-
brodovje.
Ligine obsodbe
v. zaradi
V KRATKEM ČASU BODO
ODPRTE VSE SOLIDNE BANKE
i —
Nemčija. 12. muren. — Medtem ko i*«!_,.xk.i viada zatiiku-je, da bi >e /hiral« mim-m armada v bližini <idynije ni ok<»ii s\-o-boilnr^a mr.Nia 4*<lansk. zatrjuj«* "Tat'!:li>rlit* iiun<L^«-'aaii". ki je •Tlačilo prejinjejra kanelerja Kurt von Schleicherja. da ima zanesljiva jH»roeila, da pdjske čete ne zbirajo .samo ua raznih kra.jiu r»b n<-miki meji. temvee.	vi--
liko ]K>!.wko vojaško gibanje p«>
celem poljskem koridoru.
Pod naslovom "tidansk v nevar-n«*ti" pravi "TaeglLsehc Rundschau" :
—	Okoli 3O0 vojaških *ierop!a-nov je zbranih na enem letališču v koridorju. V Poznanju je hi! polk tankov i»ovečan od na 83 tankov.
Poljska vlada je to zanikala z zatrdilom, tla «0 se poroč:i« naj-brže pojavila, ker s<» .se vstavili častniki obmejne patrole. ki so obiskali Olivni jo.
Dalje pravi "TaeglLsehe Rund-scliau":
V četrtek so prišli v <«dynijo triie transportni vlaki z ulanei in infant erijo. Vojaško prevažanja se nadalju.i*». < hI ret rt k a je zbranih blizu meje f J danska pri Dir-savi vee poljskih divizij, ki so pripravljene na boj in Diršava je podobna vojaškemu taboru.
—	Med Stargard v Prusiji in fldvnijo so se prevažale poljske čete z vojaškimi avtomobili. Namen tega vojaškega gibanja je za-sesti vrižno eesto. ki vodi okoli (idan.ska ob zajadni meji.
P«> mnenju nemškega lista skuša Poljska izzivati CJdansk in hoče pod najmanjšo pretvezo priče-ti z boji.
Washington, D. C., 12. marca. Zelo velika napetost vlada na najbolj nevarnem kraju v Evropi — na Pomorze ali poljskem koridoru. kar zbuja veliko pozornost ameriških vojaških krogov.
Po mnenju v«»jaških izvedencev, da je nastala velika napetost med Nemčijo 111 eni .sirani in Francijo ter Poljsko na drugi strani, odkar j«' stopil Adolf Hitler ua krmilo nemške vlade.
LEHMAN JE PODPISAL
DOVOLILO ZA PIVO
Albany, M. Y., 12. marca. — Governer Ijehman je podpisal postavo. ki dovoljuje #10.000 za izdatke komisije, ki ima nalogo izdelati najboljši načrt za državno kontrolo prodajanja piva.
London. Anglija, 12. mam. — Glavni japonski zastopnik pri U-gi narodov Yosuke Matsuoka 1.1 jiponski violanik v Londonu ^u ► Tai-v-i. »ta kila vsiik v svoji s«tbi na obeh straneh hodnika. k«» .»ta po radiju jtodala svoje pojasnilo angleškemu narodu ulede Dž hola.
1'r.ulniki angleške ratlio družba nLso dovolili. <la bi >e ^•'stala ob:i japonska diplomata. Vsled t^tr.i je bila vsakemu odkazaua poseb-na soba in t u«li tekom ver era jima ni bilo dovoljeno priti .skupaj.
Dve uri pred svojim govorom p«> radiju je prišel Matsuoka iz Fran eije v London, kjer namerava o-stati do petka, ko .se bo odpeljal
v Združene države.
Scotland Stockyard (detektivski urad) je odredil vse potrebna za njegovo varnost in je šel proti avtomobilu med močno vrsto policistov.
Pred poslopjem radio postaj1 ;c neki moški zaklieal: ^Japonska je dežela banditov". ko je prišel Matsuoka in ko je šel v poslopje, so ljudje kričali: "Sramota1"
Na železniški postaji ni noben zastopnik zunanjega ministrstva sprejel Matsuoka. Sprejel ga j«1 samo zastopnik .japonskega poslanika Tsuneo Matsudaira in nekaj drugih poslanskih uradnikov.
London, Anglija, 12. marca. — Yosuke Matsuoka, ki je sinoči prišel v London, je izra/il svoje o-sebno mnenje glede ameriško-ja-ponskih odnošajev in je obžaloval odločbo mornariškega tajnika Šansona, da ostane ameriška boj-n.i mornarica v Pacifiku.
— Priznavam, da imajo Združene države pravico določati svojo lastno politiko, toda ker želim prijateljske odnošaje med Japonska in Ameriko, obžalujem to odločbo, — - je rekel Matsuoka. — Ta korak bo prilil še več olja v že tako slabo razpoloženje Japonske proti Združenim državam. Toda •Japonci smo plemenit narod in znamo obvladati svoja čustva.
Ves čas je Matsuoka zatrjeval, da govori kot navaden državljan in ne kot diplomat.
Matsuoka je rekel, da so nastali tznpletlja ji' na Daljnem Iztoku, ker je bila končana angleško-ja-ponska zveza. Po njegovem mnenju se ta zveza ne more več obnoviti, toda mora priti do kak" druge zveze, da se ta vrzel zamaši.
WASHINGTON. D. C.. 12. marca. — Predsednik Roosevelt je govoril nocoj po radio o bančnem položaju dežele. — Svoj govor je zaključil z bese-Mandžurije na sprejme, dami: — Mi ustvarjamo novo finančno mašinerijo.
Vsi državljani jo morate podpirati in jo obdržati v reku. To je tako moja kakor tudi vaša zadeva. Ce bomo složni, bomo uspeli.
Tokio, Japonska. 12. m area. —
Japonski miuLstn>ki »vet jn>tr-dil sk'ep ■mnanj'-tra MtuUtra. tla Japonska i/stopi u Lige narodov. k**r jo je Liga obsodila zaradi nje-noga postopanja v Mandžuriji.
Ministrski predsednik viscount Saito lL&tin«> izn»«"il eesarjn v I>«HlpL>.
j Po I*'g te<_ra. da Japouska naznanja svoj izstop, ki postane Veljaven po liginih pravilih dve leti «nt dneva «xipove<.li. naznanja Ligi. tla hoee še dalje obdržati nemške otoke, nad katerimi ima mandat po nalogu Lige narodov.
1 Ti otoki so velikega strategič-ne«ra pomena in ako bi bili utrjeni. bi predstavljali veliko nevarnost za Združene države.
V spomenici je tudi pripomba glede udeležbe Japonske v svetovnem delavskem uradu v Ženevi in pri vrhovnem razsodišču v Ilaajru.
Predsednik je resno poudaril, da bodo vse banke, ki >e bodo odprle jutri, in naslednje dni. absolutno varne in bodo mogle zadostiti vsem p«v»tavnim zahtevam j j vlagateljev. Novetsa denarja jf v j .zadostni množini na razpolago.
Pre«L»etiuik je govoril preprosto in lahko razumljivo.
i S preprostimi besedami je pojasni! velike bančne probleme ter j sredstva, s katerimi jih bo mogo-1 če rešiti.
Ameriškega naroda, ki se je v veliki baneui krizi tako mirno in hladnokrvno zadržal, ni mogel prt»h valiti.
Ostro je obsodil one bankirje, ki so slabo gospodarili z zaupanim jim denarjem.
POLOŽAJ NA DALJ. IZTOKU
Kitajska vlada v Nankin-gu pošilja čete proti Japoncem. — Armado maršala Čanga pošiljajo na jug.
TRGOVSKA POGODBA MED MADŽARSKO IN ČEHO-SLOVAŠKO
Budimpešta, Madžarska, 12.
marca. — Med CVhoslovaško in Madžarsko je bila sklenjena kupci jska pogodba. Zaenkrat bo poslala Čehoslovaška Madžarski 20 tisoč vagonov de.sk in le.sa za kurjavo. v zameno bo pa dobila od Madžarske 2100 vagonov pšenice in 30.000 prašičev.	1
Šasgfcaj, Kitajska, 12. m irca — Severna armada odstopivše-; » ('anjr ILsiao-lianga je dobila povelje. da se umakne z mandiurske in džehoLske meje in se umakne "ua počitek" proti jugu.
Vojni minister gener. Ho Yin:r č-ing. ki je prev-el povel:»tvo n;i 1 severno armado. ;e naznanil tb-je vladna vojska prevzela mest«» L'angove armade. Mno?o !adu čet je že prišlo z 'uga ter so po mešane s Cangovimi v>;aki br t — Sveta naloga vlade je bila iz- kakega prepira.
Vseh bank naenkrat ni mogoče odpreti. k«-r je treba natančno preiskati Finančni položaj vsak-^ posamezne.
Značilne so bile sledeče njegove besede:
čistiti položaj, in to delo se sedaj vrši. Zagotovim vam. da je denar. ki ga naložite v zopet otvor-jeno banko d«»»ti bolj \aren kot če ga imate doma.
— Naša vlada ne bo dopustila, da bi .se ponovili dogodki zadnjih let.

IZMENJAVA VOJNIH UJETNIKOV
ADVERTISE n "G1.AS NARODA
Buenos Aires, Argentina, 12.
marca. — Posredovanje urugvaj-ske vlade za izmenjavo vojnih ujetnikov med Bolivijo in Paragvajem ni imelo uspeha, ker llo-livija ni hotela izmenjati enakega števila z enakim dostojau-st vom.
I»olivija je zahtevala, da se vlečejo imena ujetnikov po ILstkih in se nato i/menja obojestransko enako število paragvajskih pro-■stakov. Paragvajska vlada žel i* doseči izmenjavo po mednarodnem običaju: enako za enako
B0UŠEVIKI STRELJAJO UPORNIKE
Xankin«ršk*» \se a\"tomobi'e. vozov* "r» • na kolesa. V? pr^vnž**?^ V ■ • veliko armado. Vojaki r<> T » r-ko obleko, vsled česar so na vl;»-dino povelje po hišah pobrali gi»r-ko obleko in odeje.
Bivališče odstopivšesra marša! 1 Canga Ilsiao-lianga je zavito v veliko tajnost. Poročano je bilo. d-i se je z aeroplanom odpeMal proli jugu. toda ni prišel niti v Nanking, niti v Šanphaj. Najbrže odpotoval v Hangkov, predno o<l , potuje v Evropo.
Poročilo iz Peipinga priznava, da je bilo japonsko poročilo pra-— ! vilno. ko je naznanilo, da so Ja-
Zaradi protirevoluci j o-	P°nc-i zameli Kupci pre h z med
________• _ _	glavnim mestom Diehola Cengten
f*™^	2	^ da so bili boji ob
kmetijah jih je bilo 35	kitajskem zidu vstavljeni
ustreljenih. — 40 jih je
bilo obsojenih v ječo.
Moskva, Rusija, 12. marca. — Predsednik državnega političnega
Ko-je bil naznanjen odstop mc:-šala Oanga. se je njegova brigada ki se je bojevala v bližini Kupo! prelaza, umaknila do Mivunh-siena, trideset milj južno od zidu. Japonsko poveljstvo pravi, da je
ALBANY, N. Y., 12. marca. — Governer new-yorske države Herbert H. Lehman, je poslal cali-forni jskemu governer ju Jamesu Rolphu sledeče brzojavko: —	N
— V imenu prebivalstva newyorske države izražam najglobje simpatije onim ljudem v vaši državi, ki so prizadeti vsled potresa. Prosim, sporočite mi, če potrebujete pomoči. Mi smo pripravljeni poma-i gati vam v kateremkoli oziru.	I
VELIK PRIHRANEK PENIJEV
Elgin, DL, 11. marca. — Trgovcem v mestu je •zmanjkalo drobiža. Izvedeli pa so, tla si je dijak David Welling, star lt> let. prihranil za svoje poznejše učen je 11.3;>7 ponijev. Welling je trgovcem izmenjal denar, tla so vsi imeli dovolj drobiža.
urada je naznanil, da je bilo ostre- odstop maršala Čanga zelo izbolj-ljenih 33 oseb. 40 pa jih je bilo ob- šal položaj in se splošno domne-sojenih na 8 do 10 let ječe. ker so Va. da Kitajci ne bodo več sku-bili udeleženi pri proti revolucijo- šali polastiti se Džehola. Povelje narnem gibanju v zvezi s kmeto-! za zavzetje Oenffteha je bilo Lzda-
vanjem v 1'krajini. severnem Kav- no samo. da se narod pomiri in
kazu in Beli Rusiji.
Obsojenci so večinoma pripadali v vrsto velikih posestnikov.
kitajski vrhovni poveljnik general C'ang Kaj-!Šek je poslal proti severu svojo vojsko samo v name-
NEMIRI NA KUB!
Hanava, Kuba, 11. marca. — Notranje ministrstvo je odstavilo vso policijo v Santa (Mara, ki j* rojstno mesto predsednika Ma ohado. Vojaki bodo v mest" ževali red. dokler ne bo organizirana nova policija.
t Meti njimi pa so bili tudi nekateri nu. da vzdržuje red v severni Ki-: državni uradniki v poljedelskem tajski.
j komisarijatu in v komisarijatu j	-
[državnih kmetij.
Poročilo pravi, da so največji agitatorji dobili kazen — smrt s strHom. -
Vsein obtožencem je bilo doka-'	da so organizirali protire- Berlin, Nemžija^ 12. marca. —
volueijo. da so razbijali traktorje Število Amerikancev, ki so veči-in drugo poljsko orodje, porušili noma židje, katere so nadlegovali tovarne za stroje in predilnice, j fasistovski rjavosrajčniki. je doda so ovirali setev, žetev in mla- seglo 8. Zadnja dva slučaja sta bi-tev ter s tem povzročili pomanjka- la Julis Fuchs in Herman Rasen-
NAZLICI NAPADAJO AMERlS
EŽDE
nje živeža med ljudstvom. ! Dvaindvajset obtožencev je bi
lo obsojenih na deset let ' osemnajst pa na osem let.
man. Policija je tudi aretirala dopisnika židovskega lista "For. ječe,! ward" v New Yorku. Jakoba Le-at venskega.	,

-o
O D A*1
WW YORK, MONDAY, MAKOH 18, 1933
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.

U
Glas Naroda"
□
Owned «sd Published by BLOTENIO PUBLISHING COMPANY
(A Corporation)
President	L
Place of bnstaeaa of the corporation and addresses of abore officers: W. ISth Strast, Bsr—cfc af Manhattan. New Ysrfc City, N. Y.
-OLA 8 NARODA" (Voire ef tke People)
Every Day Except Sundays and Holidays
la calo lato valja se Ameriko la Smu(1O	$6.00
la pot leta ..................... $3X*j
la Četrt leta •••••••••••••••••• 11.60
Za New York se cele leto ...... 17.00
Za pol leta....................$3.90
Za Inozemstvo aa celo leto ...... $7.00
Za pol leta....................$3,50
Subscription Yearly MOO
Advertisement on Agreement
_"Olai Naroda" Izba la Tuakl dan Ir.vgemSI nedelj In pramlkov.
Popiti bres podpisa In oeebnostl se ue prlob^njejo. Denar naj se blagovoli »o*U«tl po Uooey Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nana tadl prejšnje bivališče nunanL da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA". 21G W. 18tb Street. New York. N-Telepltooe: CHelsea 3—3S78
ROOSEVELT NA DELU
Predsednik Roosevelt je prejšnji teden naprosil kongres, naj mu da neomejeno oblast nad ameriškimi bankami, češ, da mu je ta oblast potrebna, da zaščiti vlagatelje oziroma njihov denar.
Po kratki ddbati je kongres ugodil njegovi prošnji. Poslanska zbornica mu je soglasno izrekla zaupnico, do-<Sm je bilo v senatu le sedem senatorjev proti njemu.
V svoji poslanici je poudarjal, da bodo banke, ki so na zdravi podlagi, čimprej odprte, ostale bo pa treba spraviti na dobro podijo ali pa zapreti.
Ameriški pre «!^d?uk je s tem pojasnil načrt, kojega cilj sta teme Vita preuredil ev in ozdravljenje ameriškega bančnega sistema.
Xova administracija se zaveda dejstva, da bo mogoče krizo odpraviti, Če se ljudje ne bodo več bali za svoj težko prislužen denar in če bodo bankam brezpogojno zaupali.
Vlada bo ločila ljidiko od pšenice. Banke, katerim bo dovolila poslovati, bodo brezpogojno vame. Takim bankam bo zamogel sleherni brez strahu zaupati svoj denar.
Kongres je ugodil njegovi zahtevi in mu dal zahtevano oblast.
VnnOTAPUANJE OROŽJA 7 JUGOSLAVIJO
SIBEXIK. 24. februarja..
Preiskovalnim oblastem se je posrečilo. da so v oko lid: Benkavea zasledili tihotapce, ki so spravljali orožje iz Zadra čez našo mojo. Tihotapstvo vodi v Zadru zloglasni Ante Brkanj s pomočjo enakega renegata A od rije lie I je. Oblasti so be nk o vaškem srezu dobile 51 revolverjev. in sicer' 16 sistemu Browning in 35 sistema Azul, en strojni revi t »ver * 83 naboji, eno Italijansko karabinko s 24 naboji, tri italijanske defenzivne bombe, dva peklenska stroja, več l>odal, 790 nabojev za browning. 83 lialto-j<-v za revolverje sistema Anznl. To orožje so \tihotapili iiz Zadra na naše ozemlje Peter Sarlija iz Ba-njeVcev. ki je pobegnil v Zadar, čim je začutil, da bo njegova akcija odkrtM. nadalje Božo in Niko
Aljinovie iz Bruškc. Marko Alji-novi«* iz Zatožinoveev. Peter Pole-p»U-bii'. -loke Parebič. Marko Pra-Ijevte. Andrija Kraljevič, vsi iz Banjerw*. Nikola Desnica. Mate Roglič i". Vrane in neki Iva Brailo iz Benko> ca.
Preiskava, ki se je vrsS'la v t>en-kovaškem urezu. je dala povod, da so oblasti raztegnilo preiskavo tudi na sosedne srrae in so tako javni organi res iiašli v ši-beiiškem srezu 13 r<i . olverjev sistema Azul, 11 browriingov in 1 peklenski .stroj. 23 navadnih in dva črnogrska revolverja z 'J<10 naboji. Glavitl raz-pečeva lei tega orožja v šibeniškem srezn so bili Vekoslav Smolič, ki ga imenujejo Rade iz KutCčanov, in J oso Dodig »z Zatona. Ti ljudje, kakor tudi drugi iz benkovaske o-
koliec. so orožje sprejeli od Antona J trka u je, Itfl je imel z njim o-praK'ka v Zadrti. Zasledujoč vso to zadevo z orožjem, se je našiiu oblastem posrečilo. da so istočasno odkrile tudi nekaj komunističnih eelie. ki so .bile v zvea' z našimi renegati v Zadru. Tudi njim je zloglasni Anton Brkan iz Zadra pošiljal subverzivno gradivo. V čfcbe-niku so odkrili krajevni od>bor komunistične stranke in eno komunistično eelieo. v vasi Zatonu pa tri komunistične eel ice s 14 člani. V Zatonu so organi javne varnosti našli pri Gušti Kprljamt zanimiva navodila o delovanju saveza komunistične omladine Jugoslavije (SKO«l). Ta navodila so vsebovala podrobne smernice, kako naj se zberejo nezadovoljni omladinei v komunmtk'rel organizaciji.
Preiskava je razšrila tudi na srez Preko ter je dala tudi tu stvarne rezultate. Odkrili so hamlitsko organizacijo, prt kateri so našli «i peklen-kili strojev, 11» revolverjev sistema L 'l». Azul in .Vajran z naboji. *» hodila v. monofrramom "T'stasa". 30 ek raz it nil i patron, enake velikosti, kakor so b!le one, ki so bile vdelane v peklenske stroge. 7 škatlic mazila za orožje. 174 izvodov letakov razne vsebine in 47 izvodov lista 4<Fstaša*\
Ves ta material sta pripeljala iz Zadra v Kukljieo deloma Joža Martinovi/- s svojim brodom "Bog s nama" v pričetku novembra 1932. deloma pa Milan Marijan zbrodom "Bogu hvala" dne 1«. no.ver~~ra 1932. Orožje, strelivo lef '^e sta prejela od Antona Brkatija.
KATASTROFALNA EKSPLOZIJA V TRSTU
V	čistilnici olja pod Skednjem je 15. februarja popoldnne nastala silna eksplozija, ki je zahtevala 7 človeških življenj, 5 tovarniških delavcev pa je bilo težko ranjenih.
V	rafineriji je bilo v zadnjem
Roosevelt se bavi sedaj z drugim načrtom, ki ni ni"-'času zaposlenih le malo delavce.-.
bo skušal skrčiti za
V poslednjih letih so obrat silno skrčili in reducirali več sto delavcev, tako da jtti je ostalo v veliki roko tudi v tem " tovarni, katere objekti stoje ob obali meti ladjedelnico i$an Marco in škeden.^skini delom proste lukc.
lo v tražaški čistilnici še bolj skrčil-
Kakor običajno se je po kratkevt opoldanskem odmoru delo nadaJje-valo. Xa dvorišču tovarne, v bližini velikih rezervoarjev olja je skupina delavcev pod vodstvom dveh in-aenjerjev in enega monterja pričela montirati nov stroj. Delo je naglo napredovalo. Okrog 14. ure je inž. Jtebek odredil dvema delav-
roanjše važnosti. Zverzrri proračun kakih petsto milijonov dolarjev.
Brez dvoma mu bo £el kongres ua slučaju.
v Washington* smo torej ddbili diktatorja. Približno ST^TL m^Z takega diktatorja kot je Mussolini v Rimu, Stalin v|ni so končno velik del obrata pr?-Moskvi, Kemal paša v Turčiji, in kakoršiii hoče postati me&tiIi y Genovo, tako da .se je de Ilitkr v Berlinu.
Vsepovsod so se začeli pojavljati diktatorji. To ni go-Jo naključje.
fcSkoro vse dežele se nagajajo v slabem položaju. Pregovor, da preveč kuharjev izpridi kosilo, dobiva na veljavi.
Kakor se sliši, bo predsednik skušal znižati podporo in peiizije, ki jih dobivajo veterani.
Veterani, ki so bili ranjeni ali so si v vojni nakopali bolezen, ne bodo nič prikrajšani, d urim je nesmiselno pla~' eema, naj pripeljeta iz bližnje do-
Čevati ogromne vsote denarja tistim ameriškim vojakom, i^vniee zelezn^ steklenico kisika, . . , , .	.ker je bilo treba s kisikowm pla-
jU sploh niso nikdar ovohali smodnika.	menom preluknjati del novega
* Ameriška Lepija ima tako mogočen vpliv, da bi sam Ktr°ja- rka6 i* bil brž izvršen. Ko
Kongres nikdar ne nastopil proti nji.	I ? fa0 !,otPli	z
,	.slom. je nenadoma iz doslej se ne-
Za veterane izda vlada vsako leto skoro tisoč mili jo- j znanih vzrokov nastala rflna eks-
tiov dolarjev. Predsednik Roosevelt namerava skrčiti ta'P10*^3- Eksplodirala je steklenica
s kisikom. V hipu je nastal močan plamen, ki pa je kmalu nato po-gasnil. Železni plašč steklenice in dele novega stroja je raztrgalo na tfsoe kosov. IIkrat je močan zračni pritisk trew-il ob tla vse ljudi, ki so bili v bližini. Nekaterim je odtrgalo roke in noge. drugm so drobil železa prebili lolianje. tretji so dobili hude poikodbe po telesu, več izmed njih pa tudi smrtnonevarne opekline. Štiri delavce in enega in-ženjerja je na mestu ubilo, drugi lnž?njer in dva delavca so bili smrtno nevarno ranjeni, pet delavcev težko ranjenih, ostali trije pa so dobili k sreči le lažje poškodbe in opekline.
pragov in skrivenčen. Stekla na velikih oknih bližnjih stavb razbita, vhod v najbližji objekt poškodovan in deloma je bila poikodo\*ana. tudi stena nad njim.
Nekaj ranjenec v je bilo ouesv-j-ččenih. drugi pa so zamolklo ječa-li. le lažje ran jim i delavei so glasno klicali np pimoč. Nemudoma so pozvali na pomoč rešilni oddelek iz .sosednje ladjedelrilcc in reševalno postajo v mestu, obenem pa so o katastrofi obvestili tudi skedenjsko in šentjakobsko karabinjersko stali ico ter mestno policijo. Prvi je pri.šol ponesrečenem n a pomoč zdravrtlk iz ladjedalniec. ki je u-gotovil, da so bili ubiti inž. Josip Rehek ter delavci Ivan Simčič, Anton Belgan in Peter Tapintlner. — smrtno nčvarno ranjeni inž. dr. Marijan Romeo ter delavca Ernest Hizzi in Peter Russo ,težko ranjeni pa monter Ivan Poelen ter delavci Anton Karbončie. Pranjo Po-har, Marijan Žerjal in AlUln Tos-can. Trije delavei so bili le lažje ranjeni.
SMRT NA SMUČARSKI TURI
izdatek za štirideset odstotkov.
To je absolutno potrebno, kajti če bi se to ne zgodilo, bi zašla dežela v bankrot.
SPOR RAM NOBELOVE NAGRADE
'Nedavno umrli ar^leiki romanopisec John Ga!.-- »rt;.,* i nrepu-ttil Nobelovo Tiaj-rolo, k. tero mn Kili po<iehl v titorkbdiin ia-n| ▼ deeembrn. huidon^ker 1 PENN-klubu. kateremu je bil predsednik. Pokojnik pa ni mogel vae izdelati jasnih formulacij o načinu uporab« Nobele ve nagr«-de. Zaradi tepra j« izbruhnil ukj člani londonskega PEN-klub;. kaj naj se prav za prav porabi denar. Skupina članov an-gleškga PEN-klaba lelli, naj bi aa oanoval fond, ki bi iz njega pre-jmali nagrado xa književnost
ŽRTEV DORTMUNDSKEGA VAMPIRJA
Te dni sta bila od dortmnndske policije zaslišana morilec Avgust SeJieer in Vf«zač, ki ga je spremljal na nekem morit venera pohodu. Scheer je povedal, da je zakopal avojo žrtev, strojepisko Eno Schneiderjevo. v Dorsfeldu pri Dortmundu. Kraj, kjer je pokopal žrtev, je tako natančno opisal. da so ga takoj našli.
Rehneiderjevo je spoznal morilec lani 28. novembra. Pripeljala sa je v Dortmund, kjer jo je morilec s-prejel na postaji. Potem se je peljal nekaj časa i njo in jo zadavil. V kovčku, ki ga je imela žr-
▼«ako l«to angleški pisatelji. Fond j tev s seboj, je Scheer po zločinu
g bi se krstil za "Galsworthy J«v fond" Druga aknpiaa klubovih članov pa zahteva, nmj ae denar razdeli med potrebne knjižemike, da bodo Mofli pota vati po
uplenil 150 mark, nato pa je Schneiderjevo zakopal v bližini nekega nogometnega igrišč*. Pozneje jo je hotel izkopati in pre-neati drugam, a ni imel aaiel jene
Delavci, ki so bili zaposleni v tovarniških objektih, in ljudje na bližnji cesti, so bili za trenutek konsternlrani. Nekateri so že menili, da je. nastala eksplozija v enem izmed velikih rezervoarjev, ki stoje v neposredni bližini pozor išči katastrofe. Šele, ko aadiljnih eksploziji ni bilo, «0 se predramili in hiteli ranjencem na pomoč. Pogled na ruševine in ranjence je bilo strašen. Med še kadeč »m i se kosi zvitega železa so ležali daleč na o-krog deli človcšULh trupel. Tin so bila prepojena a krvjo, bližnji tir aa premikanje »Hemiftl h tankov je bil delMu odtffu od
Iz Zakojjan izročajo o tragični smrti 18-Ietne Varšavanke, hčere nekega ondotnega veletrgovca. — Mladenka je dalj časa bivala v nekem hotelu v Zakopanih. Te ni se je odpravila na smučarko turo v Tatro. Njen običajni spremljevalec je izostal in ponudbo hotelirja, naj bi jo na turi spremljal neki učitelj .smučanja, je odklonila. Ker je ni bilo ob določeni uri nazaj so jo šli iskat. Našli je niso, pač pa so izsledili 150 ni od roba nekega prepada zlati križec z verižico, ki ga je nosila mladenka na vratu, .^ele pogneje so odkrili tudi sledove krvi. Zdi se, da je postala mladenka žrtev plazu, ki jo je odnesel v prepad.
U v*
Nasi
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA ,
Angleskthskwensko Berilo
JsiL
DUKAUt tliš UK0UA'
Iz ('hica«ra poročajo::
Mrs. Vera < 'ari je šla nekega dne k stari vedeževalki in si dala prerokovati iz kart. Karte so pokazale: ".smrt", "vdovo** in ''advokata'*.
Prerokovanje se je pozneje uresničilo.
Verin mož je imel grocerijo v Ohieagu.
Dne 16. julija lanskega leta je šla Vera Carl s svojim devet let starim sinom obiskat svojo niater in sestro. Ko se je okoli devete ure vrnila, je. našla v sobi za grocerijo svojega moža mrtvega. Bil jo ustreljen. Cash register v trgovini je bil odprt in izropan.
Polieija je dognala, da gre za
roparski umor.
Preiskavo je vodil policijski poročnik Herbert Burns, ki je ugotovil, da je bil Carl dvakrat ustreljen v glavo in sicer z desne In leve strani. In čudno je bilo. da se umor ni za vršil v Štoru, pač pa v Nobi oziroma kuhinji za štorom.
Bums je zaslišal vdovo in njenega sina Doma. Sin se je spomnil, tla je vedeževalka govorila o •smrti, vilovi in advokatu.
—	Ali si jo sam slišal ? — j? vprašal Burns.
—	Na k — je odvrnil fant." — ampak slišal sein, ko je mama pripovedovala očetu.
Burns ne tla dosti za vedeže-v.lko in ne verjame njihovim prerokbam. V njem se. j«* bolj in bolj začela utrjevati misel, da Carla niso umorili roparji, ampak da je. bil umor vnaprej zasnovan.
Zaslišali so vdovinega brata Ivana Grilca. Rekel je, da je bil usodepolnega večera v neki igralnici. Povedal je. v kateri, ni pa mogel navesti nikogar, ki bi to potrdil.
Mrs. Carl je stara 36 let in se je seznanila z groeerjeni pred osmimi leti. Ko so jo vprašali, za koliko je bil zavarovan, je rekla, da ne ve natančno. Tudi Grilec. ki je bil nekoč agent zavaroval-ninske družbe, pri kateri je bil Car! zavarovan, je rekel, da ne ve ničesar o tem.
Grileo je bil na slabem glasu. Vsepovsod je bil zadolžen. Carlu je bil dolžan tisoč dolarjev.
Policija je dognala, da je bil grocer zavarovan za pet tisoč dolarjev in da se je pred par meseci zavaroval za $7500. V slučaju nasilne smrti ali nesreče, bi bila njegovim sorodnikom izplačana dvojna vsota.
Vdova je tekom zasliševanja histerično jokala in je omedlela, ko so ji pokazali v mrtvašnici moževo truplo.
Na vprašanje, čemu ni takoj pozvala policije, ko je našla mrtvega moža. je rekla, da je poklicala zdravnika.
Sin Dom je izpovedal, da Je slišal mater, ko je rekla par dni pred umorom očetu: — Kmalu bom vdova. Vedeževalka mi je povedala.
Policija je izvedela, da je v gro-cerjev dom večkrat zahajal petdesetletni vdovec. John Milošič. Zaslišana je bila tudi vedeževalka madama Ballo, in pri tej priliki se je dognalo, da je Milošič tudi njen prijatelj.
Veleporota je vdovo in njenega brata Grilca razbremenila vsake krivde, in vdova je dobila pet-
Dopisi.
.Barberton, Ohio.
V	naši veliki slovenski naselbini imaino precejšnje število dopisovalcev in dopisovalk, vsled česar skoro dnevno čitamo novice iz našega Barbertona. Na društvenem polju smo precej živalmi.
V	zadnjem času smo začeli kitati o nekaki novi valuti, ki bo bitje pogazila neljubo krizo »n prinesla boljše čase.
V	upanju na boljšo bodočnotst sem se tudi jaz zdramil, in ker sem brivec, po poklicu, sem sklenil izačeti na svoje. Dne 11. marca sem odprl lepo urejeno brivnico na 883 Wooster Road. West Barberton. Cenjenim Slovencem in bratom Hrvatom iz mesta in okolice se toplo priporočam, da me posetijo. Za svoje delo jamčim, da bo vsem v zadovoljstvo.
Z narodnim pozdravom !
Joseph rjčič. ml..
m TV. Wooster Rd.. Barberton. Ohio.
Peter Zgaga
ZLATA VALUTA.
POGREŠAN« IZ SVETOVNE VOJNE
Deželno sodišče v Ljubljani je' uvedlo postopanje. «la proglase' za mrtve naslednji pogrešanci iz j svetovne vojne: Pavel Jurjevčič J iz Rateč, Frane Škof iz Vrzdenca. { France Simčič iz Šmartna pri Gorici in France Brenčič iz Žiberš.
najst tiso«"- dolarjev zavarovalnine.
To je bilo (>. avgusta, tri tedne po umoru.
Meseca februarja sla se vrnila iz Californije. kamor sta odšla kmalu po umoru Carla, 2f»-letni Joseph Fess in 281etni Edward Veselka. ki sta bila njegova prijatelja.
Policija ju je ostro zaslišala.
Po dolgotrajnem obotavljanju je Fess priznal, da je on oddal strele. Veselka pa. da je vrgel revolver v kanal. Oba sta označila Milošiča kot zasnovatelja umora. Milošič je ponudil Vesel ki petsto dolarjev, če umori groetrja. Ve-sHka ni hotel ponudbe sprejeti. Slednjič jo je sprejel Fess, ki zahteval osemsto dolarjev.
Ko je dobila vdova zavarovalnino, je dal Milošič Vesclki $ll>0. Fessu pa $800.
Nat o je bil MilošiT- aretiran, ki je prizmi svojo krivdo ter spravil v zvezo z umorom tudi vdovi-
»
nejra brata Grilca.
Fess je izpovedni:
— Sedeli smo pri inizi in pili vino. Grilec ine je silil, naj se že enkrat odločim. ISel sem v stranišče ter se vrnil z revolverjem, k i mi jra je dal Milošič. Streljal sem na Carla, pa ga nisem smrtno za del. Orilec mi je rekel, naj oddam Se en strel, kar sem tudi storil. Nato smo izropali cash register.
Grileo pravi, da je bil slučajno navzoč in da ni vedel o vnaprej zasnovanem umoru.
Vdova odločno taji vsako so-fkrivdo. Pravi, da je z .zavarovalnino plačala svoje dolgov".
Vsi so pod kljnčem. Milošiča. fJrilca. Fessa in Veselka bo zadela zaslužena kazen.
Oblasti pa ne bodo prej mirovale, dokler ne dokažejo, da j-bila tudi vdova zapletena v umor.
pni mi 1 '^^^ffft^lllHIlWiiliTWfirj
3 BBSUi'SSESSVSS'JEUJ f BJ!%..
■
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
mm
H
—	Ali je zlata valuta potrebna ali ni potrebna.' — To vprašanje j*' vseobsegajoče, okoli njega se vrti hodoenost Amerike.
Kaj je pravzaprav zlata valuta * l)a mora biti denar, ki je v cirkulaciji, pokrit i/latoui. Ali j.-to potrebno? Ali je to res absolutni pogoj za proevit dežele*
Pred kratkim .sem slišal zelo značilno zgodbo, ki jasno osvetljuje sedanji položaj in položaj, ki bi utegnil nastati.
Zgodba ni resnična, pa vsebuje velik nauk. Pe recimo, da j.* bilo tako.
Anglija. Francija. Amerika. Nemčija in Italija in vse drug' države so se začele bati za svoje zlato. Druga drugo s«i smatrale za tatico. Da bi bilo konec tega ve«"— ni'<ra strahu, so prišle do sledečega sklepa:
—	Vse zlato, kar ga imamo, od-peljimo na samoten otok v Paci-fičnem oceanu. Tain ^a spravimo v veliko jamo. V jami naj bo zakopana naša zlata jamščina.
In res so izpraznile svoje državne zakladnice do zadnjega cekina. Banke so morale prispeva:t vse zlato, kar s<» «ra imele v z;d««-fri. Ljudem je bilo rečeno:
—	Kdor ima kak zlat denar, naj ga zamenja do določenega dne. Po tistem dnevu ne bo imel tak denar nobene vrednosti.
Ljudje so se ustrašili svarila. Iz raznih skrivališč: iz žimnic. peči. loncev itd. so jemali svoje skrite zaklade in jiii nosili vladi. V zameno so dobivali papirnat denar.
Proti samotnemu otoku na Pacifiku je odplula ogromna ladja. Na -ladji so bile vse zalojre zlata, kar so jih države premogle. Nikjer na svetli ni bilo nobenega zla-l ta več. Vse j»' bila zakopano 11 skrito na otoku.
j In države .so trgovale med seboj s papirnatimi nakaznicami. J Vršile so se velike tr^nvsk«' I transakcije. (V je Amerika kupila od Anglije za sto milijonov dolarjev blaga, ji je dala nakaznico, tla pripada Angležem zm sto milijonov zlata, ki je zakopano na I toku. V sličuem slučaju je Anglija isto storila, in Francija in Nemčija in ostale države
Industrija se jc razvijala, trgovina je bohotno cvetela.
Ljndje sa imMi vsega v izobilju. Nikomur ni bilo treba stradati. nikomur trpeti pomanjkanja.
To je trajalo trideset ali štirideset let.
Nekega dne so se pn hoteli državni zakladničarji nekoliko oddahniti in so vprizorili potovanje okoli sveta. Toliko državnih zaklad ničarjev je bilo na ladji, kolikor je držav na svetu. ^ Tn ko jo bila izletua ladja sredi* j Pacifika, se je eden med tj jim i spomnil, »la mora biti nekje v bližini otočič. na katerem so skrite zlate zaloge.
Pet dni in pet noei je iskal kapitan otočič. pa ga ni mogel najti.
—	Kaj je otok.* Kri božji, kaj je z otokom? — so vzdihovali državni zakladnica rji in si pulili lase. — Kaj je z našim zlatom, sveta nebesa?
Tam blizu, kjer bi moralo biti skrito zlato, je bil majhen otočič. na katerem j«' životaril sivolas starec, ki se je bil pred davnimi leti rešil 7. neke ponesrečen^ ladje.
Njega so vprašali, kaj in kako.
—	O že vem. kateri otok mislite — jo dejal starec. — Pred tridesetimi ali štiridesetimi leti je divjal velik potres. Tisti otok je vzela .noč. Pogrez.nil se je. Zvečer sem ga še videl, zjutraj ga pa ni bilo..
—	Kaj. bo z nami. kaj bo z na-nii? Kaj bo s svetovnim gospodarstvom in svetovno trgovino ' — so vzkliknili državni zakladničarji. Vse zaloge zlata so šle rakom žvižgat.
—	Otoka ni že trideset let — je dejal starec — kako ste pa v teii tridesetih letih trgovali?
—	S pomočjo papirnatih nakaznic — so rekli.
—	No. pa še zanaprej tako trgujte — je svetoval starec.
Državnih zaUadničarjem se je posvetilo v glav L
—	Saj res — so rekli in so so pomirjeni vrnili domov.
"OL48 NARODA.**
I'll 1H».«IP»I».MMII|III II ■!■!. I
NSW TOXX, MONDAY, MARCH 13, 1983
THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. 8. &
a i r i>R rKHAMosD:
ZAČASNO STANOVANJE
Z lastni, ki .so v«*ti 11 v koIik-u
Itjikor tekcu'r /lato. s plahimi oemi,
ivkann elejrantno postavo in majhnim'' nn/ic;:iui. ki so stopicalo ta k > pogumno, je bila re> lepa in o-■•iirljiva. luortljM najlepša ženska, kar jih j>* kdaj viti »1 v Parie.u.
Kako jo je Andre Torjrel .spoznal i
Na na.jvs tk<!a jnrj-i naein. V «;:t-
k.ilniei podzemeljske želrzniee. liintiuj. kakor zmeraj, se *<* nmak-ia l in ji ponudil svoj prostor. Takrat s-, se sre»'-ale njene o<"i z njega-\ itiii. In glej' Kakor da lii se za

Ali imate# Koledar
za 1.1933
Za 50
centov dobite
160 STRANI ZANIMIVEGA ČTIVA — POVESTI, CLAN-KI IZ ZEMLJEPIS-JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPISOV DVEH NAŠIH PISATELJEV TROHE IN RUPNIKA; PESMI BUKOVINSKEGA IN OPIS NAŠEGA "SEVERNEGA ROMARJA" PLANIN-SKA.
Slovenic Publishing Company
216 Wett 18th Street New York, N. Y.
Pošljite naročilo še danes!
trenutek srečala severni in južni magnetni teč*j. sta se našla.
A mire Toifel je ljuthil lepe dame in jili znal eenitt". K?r jih je znal »eriiti. je znal tudi z njimi govoriti in ker je ena I z njim; govoriti.
Prišlo je kakor vselej. Kratek sestanek, sentimentalni i sprehod in flirt.
Andre je spadal med najboljše houlevarierje. ki so Cm cilj ljubezen. dirko in gledališč'. Imel je •»voj ložni sedež v veliki operi, bil ie elan kluba v Longshampsu. imel je nekaj konj. ki so dostikrat dirkali. Ker je dobival precejšnjo rento. si je vse to lahko privoščil.
Ona. Parižanka od noy; do glave. z vsem. kar je na njej lepega, privlačnega in elegantnega, je bila kakor majhna ptieiea. ki! si ve« dan gladi perj.» in ztia uživat., brezskrbno življenje. Možganov malo. lep obraz. Gotovo je imela moža. a ta m1 najbrž ni dovti brigal zanjo. Xi 1*1 ljubosumen in nadležen, pušča! ji je popolno sr.-obodo.
Ta dra/estna stvarca je imela ■»vije nazore. Sicer ji ni bilr* neprijetno. da je imela.oboževalca in partner ji je liil brez dvoma všeč. tako da se skrite uiV.ee za razgovor ne bi bala. a vendar j«' stavila y.n pogoj, da se ne snideta na njegovem stanovanju.
Prvič je ušla s poti čednosti. — Imela je tr.r«*j «lnr."»lj vzrokov, da se pazi.
"i se ie strinjal z njo. To ie sicer stvar otežkočilo. a Andre je kazal razumevanje /.a nieno |>re-vldnosi. Potrebovala sta le'že majhno začasno stanovanje, ttfakretno. mirno s } k. f rebri o ndohnostjo.
Kje hi dobila kaj primernega *
Kakor vs.* ženske. je bila tudi ona v nekaterih iirurili zelo iznajdljiva in takoj sta *mel» pravo sredstvo pri roki. Treba bi bilo v časnike podati ogla.s in tistemu, ki Hi d oNi kai primernega, obljubiti nigra d o.
"Kakih dve sto frankov." je rek
I a ona.
"Mislite, da se bo posrečilo?** ie vprašal kakor mož. ki se na vse razume. a vendar nikdar ne čita časnikov.
"lirez dvoma." ji ie nšio s temno rdečih ustnic, ki jih je obkrožal sladek nasmešek.
Dolg poljub v mračnem drevoredu za zagrnjenimi zastori počasi vozečega avtomobila je bil odgovor na to dobro besedo.
Teden pozneje je že imel »seznam 2* sob iz raznih delov Pariza.
"Ali ni bila moja misel sijajna.'" je zinag'.tfd»'.-ila. "Zdaj se bova lahko nenniteno sestajala."
Hvaležno ji je ]»onudil roko in šla sla ogledovat stanovanja. Res-il>i na ljube pa je treba omeniti, da se nista lahko odločila. Eno stanovanje je bilo pre temno, drugo presvetlo, ono preveliko, to <pre-lnajhno. Naposled je vendar rekla vsa vesel a:
"To je gnezdeče, ki sem o njem sanjaj a.....da..... prav tako...."
Vse je imela, kar je želela. l»ar-va pohištva ji je bila všeč. vzorec preprog je bil lep in ceh» okraj je bil pra\fi ...
Andre je bil malo začuden. Prav to .stanovanje je bilo po**lctlnje. ki bi ga bil vzel. če bi on odločal. Tako pusto se mu je zdelo, brez prave udobnosti in niti čisto ni bih» pottebno. Vendar se je "pokoril njeni želji.
"Xajbolj utorite." če greste takoj k gospodarjti.'* *
Tako jiina je nasvetovala hišnica. ki je komaj čakala ua obljubljeno nagrado.
"Toda bitro ntorate iti. ker sta raarii vas rf>raaafii jie 'dve stranki za staiiovauje."
i I Uto je skočil v avto.
(lospodar, debel možak, je rekel brez ovinkov r
"Vaeeno mi je, kdo *e vseli. — Kdor prvi pride in plača, bo dobil sol>o. If exec no stane tit»oč frankov. In najemnina se plačuje za četrt leta n&prejV*
"Tisoč frankov za tr kabine*?" je prenuiijevmJ Andre in se čudil. " Vrajra, moč se razume na knpti-jo. Toda. tri taeaeae j«. precej dolga
• doba. Hoar ve. ali bo najnna Ijuhe-'zen trajala tako dolgo f"
(»o^podar je bil trd. neizprosen mož. Moral se je torej odločiti, in ričer takoj, ker bi v.sak trenutek u-»egnil priti kdo drugi, ki: bi vari stanovanje.
Andre je v duliu videl sinje oči svoje plavolaske. čutil žar njenih sladkih ustnic in — plačal.... " -
"Xaposled!" je vzdihnil, ko je prišel po stopnicah. "Zdaj "bo srečna. In bo ona. bom tudi jaz...."
Ko je naslednjega dne prišel na sestanek, je dsbil sobico prazno. — Prvič se mu je zgodilo kaj takega.
"Morda je zadržana'" se je vprašal vznemirjen. Pisal ji je. — Odgovora ni bflo. ALi je bolna ?
Morda jo je ljubosumni mož po-slal na počitnice iz Pariza.' Ali jo je |>ek!a vrst in jo v poslednjem trenutku zadržala, tla je ni bilo. Xi je več videl.
Ko je nekega večera pripovedo-val to zgodbo v klubu, je vzkliknil poročnik J?ohereon. ki je bil tudi velik prijatelj žensk:
"rudno je to. kar pripovedujete. Meni se je zgodl'lo isto. Ali ni bilo vaši lepi svetlolaski ime Irena *' "Ha!"
"Ali ni bila tista soba v "Rue Joules Janiu 27. desno, v prtlič-i«:"
"Seveda!"
"Torej, moj dragi, padli ste v isto past kakor jaz. dolov o nisva bila edina.
V nekaj besedah je bilo vse pojasnjeno. Očarljivo bitje z zlatimi la-mi in zapeljivimi očmi je bila zvita goljufiva, ki j- ^voi trik zelo spretno u*|»orahljala. Neizprosni gosjwidar pa je bil njen mož. ki je z njeno pomočjo oddajal stanovanje nt tako viKoko e«*no. Kakor h*-tro je bila »Vtrtletim najemnina plačana, je izginila iti odšla na lov za novim tepeem.
Kakor se vidi, je uvigoee na 'ak način dosti zaslužiti. V nekaj letih celo dobro kmetijo. To je tako jasno. da >«• čudim, da s«' še dobe dekleta. ki se Se žive s klavirskimi urami ali pa sedijo v pisarnah.

HIŠA. GROZE
Iftiša polieijttke elo4poy.it ure v K ra levem Dovrti ua Češkoslovaškem je |M«stala .sretlišče pozornosti prebivalstva iti oblasti, ker je začelo v nji naenkrat strašiti. Vsak večer ob i»o! desetih začno duhovi v hiši svoj ples. ki traja točno do f>ohioči. Zjutraj ob 7. se pa strahovi vrnejo in strašijo še eno uro. V hiši se čujejo močni udarci in žvižganje. Zdaj so mlard.' močnejši. zdaj zopet pojemajo. V hiši da-nnjtta dve družini, v pritličju delavska rodbina z dvema otrokoma.
na njo pa rodbina ]M>Vcij.-kega ko-misarja. t'lovek bi ne verjel, tla si bodo duhovi upali v hišo. kjer stanuje policijski konlsar. Strahovi se navadno »oblasti hoje. Tu so pa napravili izjemo.« Policijska oblast je uvedla .strogo preiskavo. ker domneva, da gre za zlobne Ijucl". k: bi radi ob^ družini pregnali iz hiše. Preiskava pa ne more z mrtve točke.
Ker je kljub preiskavi še vedn »
etraflo. »e posegel v zadevo tndi občin>ki svet. O.-^em občinskih svetovalcev. samih resnih mož. j<- odšlo zvečer v hišo groze. Toda duhovi se tudi občinskMi svetovalcev niso ustrašili, strašilo je kakor druge noči. Nekateri občinski sveto vah-i st» eflo trdili, da si- stoli l>od njimi tlvi^alf. Končno o pr<*-stiitštsii možje »»dšli iz luše strahov. n* da bi se prepričali, da giv za neokbsno š;ilo alf za zlobne sosede. Ve>t. dti je v hiši strašilo, čeprav so bili v nji občinski .sv,--lovalei. j-- vzbudila po uiest ti splošno razburjenje tn zilaj se nab *re vsak večer okrog hiše več sto ljudi. Rodbina policijskega komisarja i'
ž»* odnesl i iz hiše v>" pohištvo in s||"i sedaj kai ua tleh. Zanimivo j" «la je iifb.-flo -strašiti, ko >«» hišo izpraznili. čim so >«* pa vrnili v njo stanovalci, s«, s«? duhow] zopet pojavili.
VAMPIRJI
Spisal EMILE GABORIAU
I!
N

VELEMESTA j j
85
—	Takoj, gospod. PH vabili zmlnjih tlrohtiostili sc* nii je posvotil<> v jj;lavi... in zato mi je postalo slain».. . Poznani mladeniča — «tar jt^ dvaintrkleset let — ki jt* l»i! pi-inc^sen kot dete v najdenišnico v Vendonu , pa je z dvanajstim Jeifom pobegni iz nje: on irAa na roki brazgotino, spomin na opekline iz rasov, ko je bil še vajenee pri strojarju.
. — To je on! — je vzklikni} Catenae.
—	Kje pa je ta mladenič? — je vprašal Masearot radovedno. — Kaj počenja, kako mn je ime?
—	Kipar je, pise se Andre, stanuje pa . ..
Srdita Masearotova kletvica nni je zaprla sapo.
—	Tristo lmdieev! — je zakričal Mnsea-ror, — že tretjič nam boče ta nesrečni inneT-
imk prekrižati račime. Frisegani, pa. it-1 to zadnjič?
! Catenae in Hortebize sta bila bleda kot zid.
— Oho!v—j<* vzkliknil s'svojiin tt-nkiui ^lasojn. — evo ua našega umetnika!... Ste namenjeni k mojemu očetu £
Da ... (V doi
ua .
—	Sev« <in je. In se vam posrrci govoriti z njim, imate več sreče neuo jaz, edini njegov dedič!... l^apa je zelo .slabe volje... Zaklenil se* je in noče mi odpreti!
—	Gotovo se šalite...
-— Jaz? Kaj še! Govorim resno. .. Papa ni zadovoljen. .. Ah, ali bi mi ne mo^Li posoditi deset tisoč frankov? Dal !»i vara za nje ua dan svoje polnoletnosti dvajst t tisoč, — je pripomnil hitro, da bi podprl svoj«> prošnjo.
—	Andre na je presenečeno pogledal.
—	Morato vam priznati, j^osprul. —je začel. . .
Toda mladenič mn je brž se^ej , ;jr<edo:
la.
IJazumem! Odveč »>j l.ilo karkoli pri-.	(znavati... I*a	re< tepe«-! [ tnrk. Ce
Kaj nameravaš storiti { — sta vpraša-j bi pvemo<r!i 'ie^ ? tisoč frank..v. bi ne stali
tu.. . T«k1:i nseiii jo la denar nujno potreben
ARABCI SE ŽENIJO S KRISTJANU AMI
29,000 SOVJETSKIH ŽLIC
Poročevalec ruskih "Izvesti j" popisuje razmerev Tidi. središču Bovjetflkf vojne industrije. Mestni i»ovjet je zgradil več velekuhiuj ea preskrbo desettisočev delavcev. TaJtoj pri vhodu v velikansko jedilnico vam izreče žlico, č-e nttto te»a vajeni in v raztresenosti {fre-Rto mimo, vaw bodo poklicali nazaj. Vsak obiskovalec mora vzeti žlico iz plobokejra boja. kjer čuva posebno dekle svoje železne zaklade.
Xo, saj to je pra,., si misli slučajni obiskovaleve, — najbrže primanjkuje včasil^ kuharicam žlic. vsaj ne bo treba eakati. In obiskovalec se nasmehne prijaznemu dekletu. ki rožlja z žlicami... A drugič se ne bo več smehljal. Najbrž *»a sploh ne bo mikalo vnovič obiskati velekuhinjo. Prvič so namreč zadržali obiskovalca pri izhodu in je doživel neljub pomene k*.
Ž1 ice, ki .si jo jzahtevali nazaj, ni imel pri sebi. Kje je ostala ? Pustil jo je po obedu na mizi. ka-kakor je pustil vse ostalo: nož. vilice, krožnike, čajno žličieo. prt, jesenski šopek na umi iu tudi tla. ki jih je potreboval za nopre. Kljub temu ri nihče zahteval nazaj vseh teh predmetov. A žlica, navadna železna, je dru^a reč. Morate jo oddati, če hočete oditi kot ueomadeževan državljan. (> nimate žlice, vas smatrajo za tatu. Vsako dekle, ki streži pri mizi ve. da ni mojročc v mestu kupiti nobene žlice. V taksnih razmerah so se rodili posemni trgovci, ki pridejo navidezno obedovat, a samo prežijo ua primeren trenutek, da bi vtaknili žlico v žep. Omenjena kuhinja it. 1 je na fa način izgubila lani od januarja do oktobra m ewe ca 29,000 Ilir. Zato jih treba na opiaani način čuvati.
V Palestirrj vlada xe več mesecev -iliio razburjen ie. Vzmk tiči v čudnem vplivu gospodarske krize na ženit«/v fantov in vdovcev. Kakor |H>vsod v orijentu. .i«1 tudi v Pa-l«^tii*'. ukoreninjena navada, zahtevati za nevesto odkupnino Oia-Irnu in navzlie težkim časom moli a-medaiLski rodilelji ttitlt v PalesH'ni nočejo p(«Mi*titi od te zahteve, fbl-kupniuo za hčerke zahtevajo star-' ši i^e ve«hio, «Vj>rav ujena oblika ni j tako >tro^ -> določena, kakor v sta-■ rih časih. Protf tej zahtevi -so pa ; energično nastopili fantje in po-| krenili akcijo, ki je zelo značilna za f.slam.
Mladi Arabci m> s«1 namreč za če1 i žeti iti s kritjankaini. zlasti v. otoka Cipra. In ker so prebivalke Cipra, It se jim pretaka večino po žilah turška kri, zelo lepe. pa tudi sicer v m antika t ereni pogletlt^ prekašajo domačinke, so se začeli mešani zakoni tako množiti, da so bile Islamske cerkvene oblasti prisiljene zi-četi pravo križarsko vojno proti ženit t«! Arabcev s s kristjankami. pri/nie jm> inr»šejali roline zdaj svečeniki proti fantom, ki so zatajili vero očetov. To je pač nov doka/, kako polagoma tudi islam pojema.
I _ Masearof je hitro premajral jezo In odi*'"-j in moram -a do'bhi.	Vmiii-
Aonl:	j jih:n men < «>. >:i ne pozna šaie... i'oznate
— X i česar ne nameravam. Vedite pa, da 1 ^"ermim-ta
i je ta Andre kipar in dela na zelo visokih! _ t,, ,, - -
j odrih... Kaj se niste slišali, da visi življenje!
teh ljudi često samo na *>itkiI ~ 5 "	••	* •« pi'ibaja-
!T«>. da l.i M- poznati'.' i'1'i• iii!»*' je ravnatelj ' Kskompinej;a zavmla. prijatt lj. 1) Ser člo-I \ iik. Denarja vni 'a- <»i!«» zmanjkalo in takoj Andreje bil kipar in jh> rele tlneve je preJ !ni ;t. . Sanio to m • m;ilo jezi. da sem
bi I na bol,] ali mani trdnih odrih Ma-i-aiv.t	» • ; i
-	.	4 na iueir<»\ ra^-un vpi>al> nn*- nefeotja tlrmre^a.
je imel torej prav, ko je trdil, da visi kipar-
jevo življenje samo na nitki.	[	m j»riznai»ja >«• • Andrc
Samo da je bila ta nitka mnop» trdnt-jiaj 'A ne#o je mislil častivredni lastnik posredoJ	Kaj la ve>tc-. -!a je n.» ponarejanje
valniee.	*	nodnisov i — i«- vzkliknil.
XXI.
Meoi - lit- zdi. ker	t»11■ ■:»i .
Sn-er
;m i\i«jjjei:a
(lovoreč o f hI strani t vi moža. ki mu j« !i«.-tel tako hladnokrvno prekrižati račune ka-> ueiiar sem pmn-«: val/; kor da pe npiliniti svečo, ni račun«! t n..j i-prt!iu da poznate Van Ki^p-na. Ab. kako
ok.olostjo, kije pomenila resno eviro na in»-j „. +	, lt -- ,	v , - , x , -
. ... 4j.,.,	.	1 zna ta Hovek obleci /.eu-k««: Nai* •«*!! sem pri
ti k »llju: Andre je bil naiiire«-ze i'i	i
Baron de BiTilIli Faverlav z njim.
!»a vse->
j njem n i onieke z.*i s«- je s; i iii.jai j j<r;v p.,pa Zakaj me pa nasanja v to f
.	- j • i i .	! -*11 '*as je prišel iz hiše sbi^a.
— Stavim glavo. — je dejal, d a imava o-!
praviti z izsiljevanjem. In s tem je treba ra-j — Gospod. — je <lejal Andreu — gospod čnnati. Še hujše pa je, da se lahko zanesevaj je vas videl skozi «»kno svojega kabineta in samo nase, kajti polieije ne moreva klicati (prosi, da pridete k njemu, na pomoč. Kdo ve. kakšna grozna tajna je! dala tem lopovom v roke orožje proti grofu; in grofiei de Alussidan. Ziito morava bi! i j skrajno previdna. Xe pozabite, da od tega1 trenutka nimate več praviee hoditi ponoči po! temnih zakotnih ulicah.. Bilo bi zelo lah-
CENE za posilJatve denarja v staro domovino, ki to bile do sobote objavljene v tem listu, niso več veljavne
praznika ni mogoče natančno ugotoviti vrednosti tu jezemske-ga denarja. Ka-korhitro dobimo natančna poročila, jih bomo objavili v "Gfes Naroda".
METROPOUTAN TRAVEL BUREAU
t&RAKK SJcK&Uff) 216 W. 18 ST- NEW YORK

ko. . zasaditi vam nož v hrbt^t.
— O, saj bom previden, prisegam vam! — je dejal Andre.
Poslediea »tega pogovora te bila. da Andre in baron de Breuhl nikamor nista hodila skupaj. Domenila sta se, da se sestane-ta vsak večer v mraku v zakotni kavarnici na koncu Champs Elysees blizu hiše, na kateri je bil začel Andre delati za bogatega Oand elita.
Iz kavarne se je vrnil Andre naravnost domov in vso noč ni mogel zatisniti oče>a: po glavi so mu rojile težke misli. Najbolj so ga zaenkrat skrbele ohvezuosti do m on si en-ra Oandelua. Ali ho mogel uadalevati kiparska dela in obenem straži t i Oroisenoisa * —| Težko.
Na drugi strani pa potrebuje vsaj toliko j denarja^ da se »bo mogel preživljati, a iz po-1 soditi si ga orf bai-ona de Breulha bi ne lio-j tel... Poleg tega, če bi naenkrat pustil delo! tta stavbi, bi se zdelo-ljudem sumljivo.
Andre je spoznal, da bo še najnametneje povedati vse Oaudeluu.
Bilo je ob devetih zjutraj, ko je prišel Andre k bogatemu podjetniku. Prvi. ki ga je zagledal na dvorišču, je bil mladi Oaston.
Rtal je držeč obe roki v žepu naslonjen z ramo na vrata staje in opazoval hlapea, ka-j ko se- suče okrog konj.
Andre se je spomnil na večerjo pri Roži' in ni « mogel kaj, da hi ya ne pozdravil, —i Mladi Gaaton je bil bas dvignil glavo. I
—	Ze gi*eiu. — je odgovoril Andre.
Segel je mlademu Gastonu v roko. rekoč:
—	Ne smete obupati!
Toda Gaston ga je zadržal.
—	Čujfte, — mu je za šepetal, — če boste govorili z mojim papanom. mu omenite da ste me videli. Vas ima. rad. visoko vas » eni. Povejte mu. da si nameravam pognati kroglo v glavo... Naj le pusti Zoro pri fuiru in mi da tolikii denarja, da bom lahko plačal Vermiuetu, kar sem mu dolžan, pa Ikoii storil vse, kar.bo hotel.
N ADA TE V AN JE SLEDI
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne.
Knjigarna "Glas Naroda"
KRATKA DNEVNA ZGODBA
"O
«
O D A"'
HEW YORK, MONDAY, MARCH 13, 1933
THE LAMEST 8LOVENT DAILY fak U. 8. A.
JUDITINA PRISEGA
ZA
lROMAM IZ ŽIVLJENJA ==3==== GLAS NARODA'* PRIREDIL I. H.

Nadaljevanje.)
Kuj ne. m i lost? ji va g«>piea. tudi vi bi v mojem slueaju «>1>-<-i4.liti malo 11 i!;ižb«». In to«la vsakemu o.stane še veti no nekaj upanja, ilukler je )»ro*t. Ali ne inUlitr. da more zgoditi kak «"-udež .'
•fihlita pod njegovim vročim pogledom za rdi in zopet prebledi. Dobro se je zavedala, da so njegove besede za njo ]>osebne važnosti in da tudi nhiii želi od nje pomemben odgovor.
lit tako ret-e tiho:
III ee ,>«' tudi tie z^o,li »"udež, je človek vendar >r»^'-en. a ko more misliti, da je tiiojfoec.
Kot samo ob sebi umevno, je Lutz Werner, ki je šel spredaj > Feliee. kn nil proti mali konditoriji in ne da bi kaj govorili, vsi »tirje sedejo k okrogli ini/i pod soliirnim šotorom. Med pogovorom prav l.ut/. d a mu je baron l»ora*i povedal, da je v gozdu videl s
komte*u .še neko drujr«» damo.
Hotel j«- od mene izvedeti, kdo je bila ona dama; iz gotovega < >b/i t it «ra mora to z»*Io zanimati. \'prašal me je. ak«> je jwdeg Miss i'ield še kdo drugi na gradu. Najprej sem mislil, da je vi,M poleg komtese Mi.ss Mildred, toda ko mi je povedala, kako je izgledala. sem takoj vedel. <la je bila gospiea Kal kova. Kaj ne, saj .ste bili vi m kolitttvio ?
Jntlila lun prikima.
Takoj sem si mislil. — nadaljuje Lutz. ker *»
—	Je zelo pametna in odločna dama. to mi more« verjeti, mati. Tako rad bi videl, da bi jo poznala. Takoj boš spoznala, da s svojo
materjo nima nič skupnega — razun njeno lepoto. Kepota grofiee je sieer že nekoliko zvenela, toda nekdaj je bila krasna žena. In njena h«"i bo tudi krasotiea — saj je že sedaj in prav gotovo bo ti ugajala.
Mati vzdih ne.
—- Zdi se mi, da so te srčna čutila že popolnoma prevzela.
l.nlz prikima.
—	Tako zelo. kolikor j«» le mogoče, mati — to malo komteso jubilii —- boj kot samega sebe —- in ako ne bo moja žena. potem ne bom nikdar srečen. Mati. moraš mi pomagati očeta pripraviti do te-ga, da mi da dovoljenje iza to zvezo.
—	Ali jo že osebno puzna ?
—	l>a. pozna jo. toda najbrže samo površno.
—	Samo k<» bi jo mogla kdaj videti. T.ntz: prav gotovo bi takoj rutila. ako te more napraviti srečnega.
Lutz poljubi njeno roko.
—	To boš takoj občutila, ako ji boš samo enkrat pogledala v njene ori. Ima tako eudovito lepe rjave oči. katere obdajajo temne obrvi in trepalniee. kar je v t»ko krasnem nasprotju z njenimi pla-vimi la.smi. Moraš jo spoznati, llom malo premislil, kako bi .se to moglo zgoditi.
(Dalje prihodnjič.)
V JUGOSLAVIJO'
Prtke Havr*
tla Hitrem Ekspresoem Panuu
PARIS
24. MARCA 19. Aprilu — 10. Maja
LAFAYETTE
18. Marca
CHAMPLAIN
1. A P RIL A — •>•>. APRILA NIZKE CENE DO VSEH DELOV
JUGOSLAVIJE
Z« Ptiunila In uotn« t i«t« v prt -
tajto nati poobiiittni iganta
9reaeK J&na
SENCURSKI DOGODKI PRED SODIŠČEM
(Nadaljevanje.)
Beograd, 22. fel i r u a rja. < »b S.Iii) se je nadaljevala pred
OTROK SE JE OPARH S KROPOM
24. februarja so prepeljali bolnieo .'i-let no posestnikov«* hčerko Tončko Pečanovo iz Kozarij. občina Dobrava. Otrok je doma zvrnil nase Iouee kropa in se ope-i kel po vsem telesu.
pa ltiseiu
val ter je stal poleg Janeza l>ro-<larja. Vmešal .se sele. ko «;a j«' .sreski poglavar dr. 4>grin pozvai. kuša pomiriti ljudi, kar .st.i
hotel i/dati, da v torek nisem šel %aino po kupčijskih opravkih. mu|ju" ; nisem hotel poved«.ti. da po/nam kmnUsino prijateljieo.
zanimanjem posluša. Felire pa
JuditM ira z velikim
živahno
velikim da je ved-je tudi lue-
imso vedeli, kaj naj napravijo j njim. nakar je odšel na sresko po-
lakoj >.«'tii izpr.-videla. da v.i.s j,- baron liorau y nimanjem ujm/oval, go^piej. Judita. T«nla mislim samo no presene.'en. kadar'upu/i kakega tujega človeka, ker ne tako gledal, ko nie je prvi«* videl.
Lutz Werner se zasmeje.
Zhi.-.s mu ni mogoče zameriti, ako sr^jra tako krasno dekle!
in če >. t udi njegovo zakrknjeno sree pri tako letnem obrazu razve-, .	, . .	. .
1	1	glavarstvo, od koder so ga sedaj
.. , - .	,	..	.	...	I poslali v Beograd. Po zabeleže-
<sedaj pa »te »a lep nann /opet na/iravih pokloii. gospod'
Werner. — pravi Feliee poredno.
Toda to ga ne spri»*.'i s tira.
N'ikdar ne sme človek zamuditi priložnosti.
S tem >» bila ta zadeva končana, toda Judita je ae vedno mislila tla to. ako se baron Borau žare* kaj briga za njo, odkar jo je videl in je najbrž« našel v njej veliko podobnost s svojo sestro. Drugače gotovo ne bi izgovoril imena njene matere.
Mladi ljudje so tudi danes preživeli veselo uro in četudi s<> niso za kak drug dan dogovorili, je vendar Lutz Werner omenil. da bo prihodnjo nedeljo popoldne zopet v Sehwarzenbergu. Feliee pa | je Že prej omenila, d« bo vsako nedeljo popoldne obiskovala trgovski tečaj v Sebvvarzenbergu. In ker je ]K»Ieg tega tudi grof Haus bil vsak dan v Selm arzenbergu in je tam živela Judita. je bilo po-polnoma mogoče, da se bodo prihodnjo nedeljo zopet se.šli.
Poslovili so se v najboljšem prijateljstvu in vsi štirje so vedeli. da ><» se zojiet mnog.t zbližali.
stKliščem za zaščito države ra<pra
,	t. . i UJ,J sknša pomirit
va v procesu profi -lanozu Brodar- .	1	, - ,
• , -- t^ iii tudi z Lrodarjem skušala na prani tovarišem. Danes tlopohliie'	,	...	1
.. - . ,. , «viti. vendar pa s«) bili ljudje preveč razburjeni zaradi nastopa o-rožnikov. IzjaVil j«* nadalje, tli pri napadu mi
je bij priveden po straži tudi ob-1 fložeiiee Fran Urile, ki je izpove-
UČNI VOLKOVI
dal. da m mogel priti v Beograd	. .. .
ZJ,-	,.	.. .	- ..	tlldl lil .sodeloval
z.aradi pomanjkanja denarja. Na	T .	. ...
^ , ,	-	. .	Josipa Prešerna, in da je vse. kar
preilseclnikov«> vprašanje, zakaj
»s ,i	i • • . I navaja obtožniea. le denuneijaei-
iil prišel ze prvi dan. je izjavil. | -	., ...	...
i: • • t •	, ' -1H njegovih osebnih sovražnikov,
dji se je prijavil orožnikom, ki pal	. .	, ,	, . .
._ i , • ■	, Odločno je oporekal, da bi imel
ob priliki šenčurskega shodil žup-
i iiika liarleta slabe nam«»ne ter je
tudi zauikal. da bi vzklikal, kar
j nju njegovih osebnih podatkov je predsednik senata dr. Hubanj odredil, da se Fj-ane Urile kaznuje, ker se ni pravočasno odzval povabilu k razpravi, s preiskovalnim zaporom za ves čas, dokler bo trajal proees.
Za tem je državni tožilee dr. Cadrov prečital oni odstavek obtožnice, ki se ti«"-e obtoženca Franca Orilea. Takoj nato je preše! predsednik na zaslišavanje druge' ga obtoženca Antona ("tunika, posestnika iz Šenčurja, ki je izpovedal. da se ne čuti krivega,- Izjavil je. da se sploh ne briga za politiko, temveč somo za svoje uro-sp<»darstvo. Xadalje je izpovedal, »la ni imel namena mleležiti se Ilarletovega shmla v Šenčurju, ker se je ž«* dva dni prej dogovoril s svojo ženo. da bosta nedeljo prebila v Velesyvem. Ker je žena obolela, je moral «>«liti po zdravnika v Kranj in tako >.* je usodne nedelje mudi! v Šenčurju. Dar-letov sh«nI ga sploh ni zanimal in je šel na zborovališ»"-e šele ko .i«* nastala gneč:i. .ta hi vi,l«-l. za kaj gre.
\ es «-a.s se v zadevo ni vmeša-
ni U očita obtožniea.
Za tem je bil odrejen krajši «>«l-mor. na kar se je ob 11. dopoldne zatVl«) zasliševanje obtoženca Fr. Orilea.
< Dalje prihodnjič. *
'....... .	I
!'ndi ob., mlada g«x>p«»da sta se bolj .sp«iznala in me«l obema sej je raizvilo t«->no prijateljstvo. Kavno tak«i je tudi med Judito in lt'i-c (Metalo prijat.l.-ko razmerj«- jirisrčnejše in Iskrenejše. Fe- i liee S,, je vsakikrat, ka«lar je bila v šoli. zglasila pri II«nnovih in: včaih je t.stala tudi pri k«isiln. ako ravno liatus ni imel za njo «"asa.
Tuilt gr.ti" Hans j«- obe dami y>og«»,|tl obiskoval in njegoy«» oči so poirr«-za!«* v .liulitine «.«"i ve«ln«» gl.iblje in .sT t >e oba čutila .srečuj, kadar >ta ->• vi«b-la. .ludiia pa ni gojila nika^a upanja, tla bi se-Ktlaj uresničila nj.-tia srčna želja in Hans sani je vitle!. «la Še dolgo I na me misliti na kako zvezo /. Judito. j:k«» b«» sjiloh kdaj mogoče. | To«la mladi ljudje, ki ljubijo, vedno pričakujejo kak čmh-ž in so » ! tem tembolj prepričani, ker mislijo <|:, jim ljubezen ne bo nikdar ugasnila. Da .sta s«, ljubila, sta vedela oba. In pri vsem tem je bilo! ?.a nju vsako novo srečanje velika sreča.
Tudi "pri Feliee in Lutizu ui bilo mnogo drugače. Lutz Werner I j.- bil /.,- po prvem srečanju s Feliee na jasnem, da bo mala gozdna 'craljiea enkrat njegova žena. Vedel pa j.- tudi. da bo treba otlstra-j niti Še mnogo zaprek, kajti njegov oče ne bo kar tako privolil v to I zvezo. Toda t«t mu ni delalo ranili skrbi. Vedel je, da izvede vse, j za kar se zavz;ime. Toda priznati je moral, da je komtesa za I možitev še premlada in tudi sam š** ni bil za kaj takega dovolj go- j den. Dokler ni bil nič drugega kot pomočnik pri baronu Borau. ni j smel misliti na ž«*nitev. četudi bi *e najrajši čim prej poročil, kajti i ni ga malo žalostih«, da se je morala njegova gozdna kraljica učiti tako .suhoparne stvari, kot je knjigovodstvo. Trav rad bi ji bil o«l-vz.el vse skrbi. Ker pa tega ni mogel, je molčal in pustil, da stva-1 li potekaj«), kakor so. Ve.s«'lilo pa ga je pri tem. da bo Feliee stopila v službo pri svojem bratu. Prav nič mu ne bi bilo ljubo, ako bi bila v službi kje drugje.
Prihodnjo ne«leljo pa se je Lutz odpeljal v Berlin, da obišče svoje sla riše. Sprejet je bilo zelo prijavno, kajti stariši so svojega edinega sina zelo ljubili in zlasti njegova mati se ni mogla zatajiti, da mu je izkazala vso svojo ljubezen.
In Lutz s«' je odločil, da bo za svojo pomočnieo najprej pri-<iobil mater Ko je bil nekaj ur y. njo satn. ji je povedal, k|ko je srečal v gozdu mlado komteso Feliee in da se mu je s svojim lepim obrazom in plavimi lasmi zdela kot gozdna kraljica.
Z velikim zanimanjem ga posluša mati ter ga resno pogleda.
—	Toda mora hiti še zelo mlada, Lutz.
Da. mama, pred nekaj dnevi je bila stara šestnajst let. Toda je belo razumno in Ijubeznjivo dekle.
Srb no ga mati gleda.
—	Lutz. vendar ne boš izgubil svojega srea na ta majhno komteso.
Prime jo za roko in jo proseče pogleda.
—	To se je že zgodilo in popolnoma temeljito..
—	Toda Lutz — kaj pa bo iz tega ? V to oee ne bo nikdar privolil rsaj veA, da tiči Erlau v velikih dolgovih in da že dolgo ni več last grofa Erlau, temveč barona Borau.
—	To vem, mati. toda hvala Bogu, za denar se mi ni treba ženiti.
—	Moj Bog, govoriš o ženit bi? Za to oče ne bo dal dovoljenja. Saj vei, kaj misli o grofici Erlau. Po njegovem mnenju je grofica največ kriva, da je posestvo tako .propadlo. S svojo gizdavostjo#in la likom išljenost jo je popolnoma uničila svojega moža in njena o-šabnost niti sedaj ne pozna nobene meje, ko je popolnoma obubožala in živi na Erlau samo po milosti barona Erlau.
—	Vse to vem. mati. toda niti grof, niti Feliee se nista vrgla po svoji materi. To je mogoče razivdeti že iz tega. da je grof postal arhitekt i ti dela za svoj obstoj. Komtesa pa se je odločila, da si bo tudi sama služila svoj kruh in zaradi tega obiskuje trgovski tečaj.
—► Moj Bog, — ta otrok!
...SKUPNA... POTOVANJA
pod osebnim vodstvom
V LJUBLJANO SE VRSE LETOS
a" sledečimi parnih i:
AQUITANIA preko Cherbourga 6. APRILA — VELIKONOČNI IZLET
POTEM SE DVA IZLETA — 10. MAJA IN __5. JULIJA _
CHAMPLAIN preko Havre 1. APRILA — VELIKONOČNI IZLET
POTEM PA DVA IZLETA s parnikom ILE DE FRANCE — 18. APRILA in 27. MAJA
SATURNIA preko Trsta __L APRILA_
BREMEN preko Cherbourga 31. MARCA
S parnikom COLUMBUS pa 22. APRILA
Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto. naj takoj piše za pojasnila in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval.
' PIŠITE SE D AXES NA:
Metropolitan Travel Bureau
(Frank. Sokser)
216 WEST 18th STREET
- f
NEW YORK, N. Y.
T
<"'• j«- :ima Inula, prižene volkove V bližino čl »veških bivališč, kjer začno napadati zlasti o ee. če jih dobe |)od ostre zobe. Posebno v Ilu-niuil"ji imajo m> vedno mnogo volkov. ki s-j raztrgali ž«' več ljudi. — Pa tudi pri nas slišimo večkrat * lačnih Volkovih, ki se pi« klati:o pozimi z gozdov v doKne in napadajo drofcnieo. V Temešvaru je čredo volk "»v napadla sani s tremi ljudmi. Dvema se je posre«VIo splezati na dr*%v«>. od koder sta morala mirno gledati, kako so volkovi nju lie^a tovariša raztrgali in požrli. Ce je volk sam ali če j» h je sam-> nekaj, si ne upajo napasti človek i. f-e jih je pa cela čreda, ne pomaga niti najboljša puška. ^led vožnjo s sanmi je namreč težko '.adeti, pa tudi če bi človek zadel nekaj \ol-kov. I/ s tnn samo odgodil m.ojo fmrt .kajti ubite volkov? drugi takoj raztrgajo, potem *se pa zonet požeoo za človekom. (V sta vpre/.e-n;i dva k-mja. ali če je konj še spočit. se Se da uiti lačnim volkovom, drugače pa ne.
Xeki romuibvki kmet. kr so ga zasledovali volkovi, je izpregel kopije in jih prepustil nuhovi usod*, sam je pa prevrnil sani in se skr:! pod njimi. Tako je čakal do jutra, ko si volkov/ zbežali. Seveda m.t ni bilo posebno prijetno pri sreit. kajti vso noč so ga volkovi oblegali. pa niso inojfli d<» lijejra.
Leta 1921 so volkovi na pad V ri»-mun»ki brzovlak. ki se je v nj- m peljal tiuli princ Nikolaj. kral;o. vrat. izboren strelee. Xad sto voskov je obkolilo vlak in začel«> >kr«-kati proti", razsvetljenim oknom. Prine je dal ugasniti luči v vagonu. odprl je okno toliko, da s«* lahko potisnil skozi puško in začel je streljati!. Streljal je. dokler mu ni pošlo strelivo. Zjutraj, ko so pr:-s-pele z obeh strani pomožne lok«»-motive in i*tapravile gaz. da je lahko žameten i vlak nadalje al pot. je naštel prinčev adjutant toliko u-bil h volkov, kolikor je počilo ponoči strelov. Vsak volk je bil zadet • v glavo; prrne je meril tja. kjer so v temni noči žarele oči hu nili volkov.
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU *
(FRANK 8AKSER)
216 WEST 18tt> STREET NEW YORK, N. T.
PISITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA* POTOVANJE
JAPONSKE* RAZMERE
Tokijski dopisnik lista '"Petit Parisen" podaja zelo mrko slko notranjih političnih razmer na Japonskem. Iz Evrope presajen i strankarska borba je omajala «lo-mače starodobne tradicije in ustvarila nezaslišano korupcijo. Vt»a;< triust mi sleherna velika bauka imajo na razpolago le ali one ugledne politike. Podkupnine f~o tako izdatne, da so podrle proračun marsikaterega poprej solidnega zasebnega podjetja. Več ministrov se je zapletlo v neprijetne zadeve. Podkupovanje se občuti posebno pn! vo-jitvah v parlament. Poslanec ve vnaprej, da bo plačal za svo'o čast do 50 tisoč jenov. V posebno revnih hribovskih okrajih odkrito prodajajo volilci glasove za rn jen denarja. T. zv. "ingajdaitoboroženi voditelji posameznih polities nib struj, podijo množico na volišča a V. jo zadržuje ;o doma, kaker •«e pač glase navodila. Zaradi tejr-t nima prebivalstvo nobenega zaupanja v parlament in ministre. Posamezne naprednejše stranke, vatev-ši socialistično, vedno propadejo piti volit.vah. ker nimajo denarja ;n se ne morejo kosati z imovitimi konkurenti nasprotnih taborov.
iUv SHIPPING m NEWS '
14.	marca:
Uifiiteii v Bremen
15.	marca:
uiti« hland v Hamburg
17.	marca:
Aquiiatiia v Cherbourg
18.	marca:
l^tfa>flte v Havre Čutile tli	v Ut-nua
22. niarla:
Ku v Mrt-inen
Mutihatktn v Havre New Volk v Hamburg
24.	marca;
i 'aris v llavre Alajfflic v Cherbourg
25.	marca: Au^uiiiua v <Jt-iioa
29.	ma:ca:
Albert ilullin v Hamburg
30.	marca: Bieiiitii v Kremen
31.	marca:
Olyuipic v Cberboura 1. aprila:
Un v lienua Cluiin|>laiii v Havre VuleiKlam v Uoulogtie
5. aprila:
AMUiiitiiia v Cht-rbourtj Hamburg v llauibuiK 7. aprila:
Kuropa, v Urenifn a aprila:
Con 11- Ji Savoia v Cenoa 12. aprila:
UeutiM-tiUnd v Hamburg
14.aprila:
Sl;Uemlam v Ooulognn
Saturnia v Tr»t
15.	aprila:
Hremen v Bremen It. aprila: • Jlajestie v Cherbourg I*«ris v Havre
19.	aprila:
Al in lia 11.-m v Havre New York v Hamburg
21.	aprila:
oiymj.i«- V rtiertwiimrg Slaiiwisnia v Cherbourg
22.	apr-la •
Champ!jiln v Havre
Kutim v Cen^a 2$. aprila:
I.< vlalhan v n»-r*)0'jig K uro pa v llremen
26.	apri'a:
Rermn^bi V Cherliourc Albert llallln v Hamburg Veemlam V Boulogne 29. aprila:
lie de Kiance v Havre Augustus v Cenita
2- maja:
1 irt-itif» v Ilr«ni'ii
3.	maja:
A*|Uilatiia v <"herl>oMr,Er Ilamliurg v 1'lurliciirK
4.	maja:
1'ontf di Savoia v CU-noa
5.	maja:
Majestif v «*tierbourK Weslern'and v Havre V.-lenclani v Iloulocne S. maja:
I^ifavilt« v llavre V ukatua v Trsi 10. maja: Mauritania v ClierbouiK tVutschlan«! v »""herbourg
12.	maja:
• ilympii* v Havre Mirmewaska v llavre Itottenlam v Boulogne
13.	maja: rhamp'ain v Havre Itex v Cenoa ICuropa v Uremen
16.	maja:
t.a-Viatha n v Cherboursr
17.	maja:
Ile«>niEaria v Cherbourg Xew York v Cherbourg
19.	maja:
Sta.ten"l.iin v Boulogne I'a ris v Havre
20.	maja:
Pulite Cran<1e v Oenoa Bremen v Bremen Ceoi-gU" v *"obh
24. maja:
Manhattan v Havre .Ml^rt I!;dlin v Cherbourg A<iuj taniii v CherlxHirg
25.	ira;a:
i.;.- • i j Savoia v CMioa
26.	maja:
.Viajrstir v Cherbours .Minnetonka v Havr«
V.-.-tnl:im v RouIord«.
i
27.	maja:
ile de France v llavre
Sa 1 lirtii;v v *1 rs.t
30 maja:
Kur. pa v Br. n.»-n 31. maja:
M.iuretania v < "herb<jtiig I l.iml<uis v <"h«-rbourg I Ve s 1 loose ve 11 v Havre tlcnui v litima
2.	jun ja:
Olympic v Cherlw>urg UVsit-rnkind v llavre V«»b-nila ru \ CnulognM
3.	junija: «*haiiip'aiii \ llavre
\ lit-rii-a Brila unit.. \ »".ihh
6.	junija:
I.< \i:ith.m v Cherbourg
7.	junija:
l»<-uts< tiland v Cherbourg 1reliRai ia v CherlMHirg 3. Junija:
l^ifa> «*tv llavre Auc.utib! \ i;rn«:i
Biejii ti v nr.rnui 9. junija:
Stateudaill v BnuIo»n» Miiin<\\;.si;a v i*hert>ourg
{ *0. Junija:
Paris \ i I; \ re
14.	junija:
Pr.-s M.u-diii: v Havre M:« j.-si i,- v « "::.-rlMiuru
■N- vv York v Cherbourg Ar(uitania v CherlmisiR
15.	junija:
• "on 11, rli S.. \ oia v Cenoa
16.	Juniia: Kiirnna v I'lfinen I'- ntiland v llavre Kotterdani v Boulogne
17.	junija: Britanic v O.»I.h
l'e cb- Fr..n«-,. v lla\ro
20.	Junija:
Hrassn v llavre
21.	Junija.
Vulonnin v Trst Maurolani.i v Cherboiirg Albt-rt Hal in v r"herb(»urg Manhattan \ Havre
23.	junija:
"«!\nip{<- v Cherl>ouru Minetonka v Havre V trendu m v Boul>i:ne
24.	junija: rtiamphin v Ha vre Kes v fienna
Br. m- n v Bremen
27.	Junija:
leviathan v Cherbourg
28.	jun ja:
i:<Tmiari:i v Cherliourg Hamburg \ Cherbourg 2<*. junija:
Coni.- Urande v Cenwi
30. junija:
Maj^Mit- v Cherbourg Stat. tiilam v Boulogne
I.	julija:
Paris v ll:i vre Uifavetf,- v H t! vre 3. julija:
Kurofa v Bremen 5. julija:
Sat urn ta v Tr^i Aquitana v Cherbourg I »^iiTK« hr^ird v Cherbourg 7. julija:
I*e <b- Franee v llavre Volendam v Itoulogne S. julija:
Pont.- .li Savoia v Genoa
II.	julija: Brem.-n v III .-men
12. jubja:
Mstairetanin v »*h«'rbourc N*. vv York v Cherbourg i »'ynijii«- v fticrtumrs 15. lubja: Champlnin v Havre IJ.-x \ Cenoa
18.	julija:
I.»-virtIhan v Cherbourg
19.	Julija:
Berengarra v	Pherbourg
Manhattan v	llavre
Alb.-rt f-a!liti	v Cherbourc
20.	Julija:
MaVMn- v l"herl»ourg
21.	julija: Paris v llavre Ktiro|wi v Premen Stab-ndam v Boulogne
26.	julija: l-ifaveit»- v Havre Aquitania v Cherbourg llnmburg v r*tierbourK
I Ves. Uav<sev*-lt v Havre
27.	julija: Bremen v Bremen
29.	luti'a:
\'.-ernlani v IV.ntorne IV il.- Franee v Havre 29. iulija:
Vulcania v Trst
7
Dni do
JUGOSLAVIJE
Z NAJHITREJŠIMI PARNIKI NA SVETU
BREMEN • EU ROPA
POSEBNI V L A K ' ob parniku v Bremerhavenu jamči najbolj udobno potovanje v LJUBLJANO. Izborne železniške zveze tudi iz Cherbourga.
NAJHITREJŠA POT DO STARE DOMOVINE
Za podrobnosti vprašajte kateregakoli lokalnega agenta a'i
NORTH GERMAN LLOYD
57 BROADWAY - NEW YORK
SREČA LEPOTICE
Madžarska lepotna kraljica za J. ll*:ll j.- l»ila Marija Tasnadv-Fekr-to. |V, izvolitvi v liudimpešti so j,i j«»lali v Pariz, od tam pa j»» s!a v St. Moritz. kjer je snemala lepotice znana T*fa. Ob tisti priliki se m- si-znanil ' njo prodnkejski ravnatelj podjetja liruno Dndav. ^la-rija Tasnatlv-F-'kete je l/1 a na p nllayrt snemanja angažirana za l«'t.» <lni pri jilmiL Postati t'lin ska Igralka-je iiamm" bila njejia vroea ž»*lja v.se življenje. Ko pa je bilo treba j>o<\|iUati |»ojrodbt». jo je Dndav vj»ra>al. kaj ima rajši: an^ažma za leto dni ali za vse ii vljenje.' Lepo-tira izjirva ni razumela, kaj to polurni. poten: pa > > se ji odprle o<~-i — ' n usta in jr pristala na \»osletl-i»T»* c ] 11 i jt- bila poroka v Fter-lititt.