F                                                      -9-i      209      K-
J,;...'j      M'! -1    r.i:    i- !¦                                                                                 ¦.¦,,.   ¦,.-.,,   h/
Naša Mimica.                           i
liH^^E ^\aj ne veste, kako ljubeznivo dete je bila naša Mimica. Ako ||§BJ^H ^J ste se ozrli v tiste kakor spominčice modrc oči, v drobno, bMBBL^—^^— rožnato nadahnjeno ličece, na tisti rdeči ustni, na katerih B^|flM[^^^^& se Je z'ba' vedno sladak smehljaj, in na tiste zlate laske, ¦BKBi^^^R^ ki so obkrožali ta nedolžni obrazek — se vam je za-gi^gpFr ^^§ zdelo, da gledate pred seboj angelčka. ll^^p^isii^/^           Ko sem prišel domov o velikih počitnicah, je bila
"tefi^ ' ^1-—' Mimica vedno pri meni. Zjutraj sva bila na vrtu; jaz sem sedel in čital, Mimica pa je skakala okolo mene, lovila metuljčke in mi jib nosila kazat. Ali umorila ni nikdar nobenega; sama si ga je najprej ogledala, potem ga je pokazala meni in končno ga je nesla na najlepšo rožo, odkoder je zopet veselo odletel v zlato svobodo. Ona pa je klicala za njim: »Adijo, adijo!«
Po kosilu sem navadno sedel pri klavirju in si igrai kaj v lastno za-bavo. Nekaj časa me je pustila Mimica samega, ali kmalu je biia zopet pri meni. Oklenila se je moje desnice in sladko se smehljaje je uprla v me svoje ]jubeznive oči ter me nedolžno povpražala: »Ivo, zakaj pa vedno igraš? — V nedeljo igraš, v ponedeljek igraš — vsak dan igraš! Čaki, čaki, zatožila te bom mami!« — In zapretila mi je z drobnim prstkom, ljubko namršila obrvi in dejala dalje: »In mama bo huda, pa Ivo ne bo smel več igrati na klavir! Oja! Zdaj te grem zatožit takoj!« - In hotela je oditi; jaz pa sem jo prijel ter jo posadil na stol poleg sebe: »Tukaj ostani, in zapela bova ono pesemco o snegu!« Spremljal sem jo na klavirju, ko je pela s tankim, nekoliko tresočim se glaskom:
»Snežcc beli vse pobeli, vse doline in gor6 . . .«
Kako dražestna je bila takrat Mimica, tega vam ne morem popisati. Tisto veliko, kakor potočnica modro oko je zrlo tja nekam v daljavo, v drobna ličeca pa ji je stopila lahna rdečica. In prišla je k nama mama in atej; atej ji je dal denar za sladkorček, mama pa jo je polna materinske ljubezni vroče poljubila.  Potem  pa je pela  zopet od začetka,  in jaz sem ]o
Fspremljal: __
"            __                           »Snežec beli                                                         m^e  in
• ¦¦:»  MJ oJJT-."-'"                           vse pobdi,                                                           t
u.   ¦   o-                                                   vsedoline                           .    _>; __    .               |fi  ,,..
in gor6 . . .«                  .            .                      , '¦ .
Atej in mama pa sta polna ljubezni in sreče zrla v njeno nedolžno oko . . .
-5--    210    .-«-                                                        j
Na večer sva bila zopet skupaj. Sedela sva oba na leseni klopi na hodniku. Pravila mi je navadno, kaj se je naučila danes in kako se je po učenju lepo igrala. Ko pa se je nebo napolnilo z zvezdami — takrat se je pritisnila Mimica k meni in me poprosila: »Ivo, povej mi ono povest o sirotici!« — In pričel sem ji praviti o vasici, ki stoji tam daleč, daleČ za sinjimi gorami, in o Ijubi mamici in njeni hčerki, s katero sta živeli v tej vasi. In ko sem ji govoril, kako je umrla mama in pustila svojo hčerko samo na svetu, in kako so nekega dne sirotico samo našli mrtvo na grobu svoje mamice — sem opazil, da sta ji bili očesci vlažni.   In ko sem končal,
jj^^^j^^fck-        ^fc>» ¦   .:- *,.    ^    -         --!
je sedela nekaj časa tiho poleg mene, potem pa me je vprašala: »Ali bo tudi moja mamica umrla?« — In v tistem hipu ji nisem vedel kaj odgovoriti. Ali takrat je prišla mama in jo odnesla spat, mene pa je rešila odgovora. Poljubil sem Mimici čelce, ona pa mi je podala drobno roko in mi želela iahko noč. In mamica je odnesla Mimico in je svetila spotoma, da sta videli iti spat Mtmica in njena punčka.
To se je ponavljalo dan na dan; le redke so bile izjeme. Ko pa sem odhajal zopet v šolo, me je pospremila z ostalimi tudi Mimica. In ko sem sedel že v vozu, in se je vlak jel pomikati dalje, mi je migala v slovo z ročico in klicala z Ijubeznivim, drhtečim glaskom: »Adijo, adijo!<f: ,,_.;.