< > h U) Q D «J <0 < u O Kar je oče zbral z motiko, to sin razmeče z lopato. Slovaški pregovor naš tednik Številka 43 Letnik 49 Cena 15,- šil. (150,- SIT) petek, 31. oktobra 1997 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt/ Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITIRANO Upam, da bosta Klima in Zeiler dala prednost celodnevnemu slovenskemu sporedu ORF. Mag. Vladimir Smrtnik, podpredsednik NSKS EL krepi solidarnost z avstrijskimi manjšinami ^ ' ^ Stran 3 Mladi varčevalci so zanesljivo jamstvo za uspešno gospodarsko prihodnost. Danes se izteče Svetovni teden varčevanja; tudi v slovenskih Posojilnicah-Bank (na sliki Posojilnica-Bank Borovlje -poslovalnica Celovec) so se nanj dobro odzvali in bili deležni razveseljivega odmeva. Slika: NT/Fera IZ NAŠIH OBČIN V Borovljah so preteklo soboto slavnostno odprli zasebni dvojezični vrtec, ki ga obiskuje 18 otrok. Stran 4 „Slovenski teden“ v prestižnem celovškem centru GERNGROSS Od 3. do 8. novembra med 8.30 in 19. uro (v soboto med 9. in 17. uro). Prisrčno vabljeni. ŠPORT SK Aich/Dob igra v soboto v pokalu CEV, 12-letni nogometaši SAK pa so postali koroški viceprvaki. Strani 14/15 2 Politika Politika 3 Jože Wakounig Komentar Našega tednika Nas vseh dan Celodnevni spred ORF: odločitev je pri vladi Podpisna akcija KKZ, SPZ in DS „Koroška“ naj podkrepi dolgoletno zahtevo koroških Slovencev po celodnevnem slovenskem radijskem sporedu. In kakšen bo odgovor vlade? !;! GEMEINDEHAUS-OPČINE! Udeleženci so bili presenečeni nad vzorno dvojezičnostjo v občini Cogrštof (slika levo). Deželni poslanec ÖVP Niki Bertakovich in predsednik EL Andrej Wakounig sta se dogovorila za še tesnejše sodelovanje (desno). Solidarnost med manjšinami naj se okrepi Srečanja s predstavniki Hrvatov se je udeležit tudi Hubert Frasnelli (v sredini), ki je poudari! pomembno vlogo SVP pri uveljavljanju majnšinskih pravic v Avstriji. Vsi sveti, vernih duš dan. Le malokateri praznik je prežet s tako globokim krščanskim prepričanjem o posmrtnem, o večnem življenju kakor prav ta dva. Vernih duš dan se malo skriva za praznikom vseh svetih, saj večina hodi na vse svete na pokopališča, na grobe svojih prednikov in drugih ljubih rajnih. Verne duše in vsi sveti, oba praznika sta najtesneje povezana v upanju in veri, da se bomo kot otroci večne božje ljubezni po smrti zveličali in se pridružili svetnikom pa svetnicam. Kaj nas čaka po smrti? To vprašanje zaposluje človeka, odkar doživlja skrivnost prehajanja iz življenja v smrt. Odgovore iščejo in dajejo vsa verstva in razni filozofski sistemi, ki pa seveda pogostokrat postajajo nadomestna verovanja tistim, ki so „vero izgubili". Neki odgovor na to nedojemljivo skrivnost išče vsakdo. V tem odgovoru iščemo tudi tolažbo za „izgubo“ življenja. Žalostno mora biti tistemu, ki ga, kakor je prepričan, čaka po smrti večna tema, tistemu, kateremu je s smrtjo vsega konec. Krasne besede, v vsem osebnem brezupju, je zapisal v eni svojih uživaških ljubezenskih pesmi rimski pesnik Katul (ok. 84 do 54 pr. Kr.): „Sonca lahko zahajajo in se vračajo: Midva pa, ko enkrat samkrat ugasne kratka luč življenja, morava prespati eno samo večno noč." Tolažil se je, kakor je mogel, obenem pa je napisal tolažbo številnim drugim. Kjer ni vere v življenje, pravijo, začnejo častiti in slaviti smrt. O tem pričajo po svoje veličastni in obenem ubijajoči spomeniki mrtvim. Vedno me znova strese, kadar hodim po velikanskih vojaških pokopališčih, ki so jih Italijani uredili pod Mussolinijem v bližini Gorice. Nič miru ni tam, sam vojni hrup. Kakor da bi hoteli vpiti neminljivo, ropotno in predirljivo odmevajočo pesem smrti. Prav te dni je minilo 80 let od dvanajste, zadnje in najkrutejše soške bitke iz prve svetovne vojske. Od človeških trupel je takrat zelena Soča, ena najlepših rek, krvava tekla. Pesnik Simon Gregorčič je vse te grozote preroško videl, ko je zlagal odo „Soči". Spominjamo se mrtvih, v upanju in veri, da se bomo po svoji smrti srečali z njimi. Kako bo tisto snidenje, kdo od nas živih bi mogel vedeti? Ne more mi iti v glavo, kako da bi obhajali neki posebni „dan mrtvih“, ki vsako leto znova okoli vseh svetih straši pri nas koroških Slovencih. Ta „dan mrtvih" je preostanek iz stečajne mase rajne komunistične Jugoslavije. K nam so ga eksportirali, hoteli so ga nam vsiliti, da bi izbrisali vero v nenehno, v neuničljivo življenje. Ta dan na hudo zaudarja po kultu smrti. Obhaja ga, kdor ne veruje v življenje. Zadnjo soboto in nedeljo smo bili občinski odborniki EL na Gradiščanskem. V Gornji Bor-ti/Oberwart (tam živijo štirje narodi, Nemci, Ogri, Hrvati, Romi) smo se poklonili štirim Romom, ki jih je 4. februarja 1995 ubila bomba. Zastopnik Romov nas je obvestil o težavah, s katerimi se spoprijemajo, in o nadaljnjih načrtih pa prizadevanjih, kako življenje bolje urediti. Sprejel nas je župan, po rodu Oger. Z zastopniki Hrvatov smo se srečali v Velikem Borištofu/ Gro ßwarasdorf, Železnem/Ei-senstadt in Cogrštofu/Zagers-dorf; tu nas je sprejel župan, zaveden Hrvat kakor deželnozbor-ski poslanec, ki se je z nami pogovarjal v Velikem Borištofu. Izpoved teh pogovorov je bila, da delamo za prihodnost, za to, da bomo ohranili svojo narodnost, da bomo preživeli in živeli kot Romi, Ogri, Hrvati, Slovenci. To nam je skupno, to nas vse veže, naj bojo življenjske razmere in okolnosti še tako drugačne, naj nas je popeljala zgodovinska izkušnja na še tako različne poti. Vsi sveti, vernih duš dan. „Kar ste vi, smo bili mi, kar smo mi, to boste vi." Te besede sem bral na marsikaterem grobu. Povejo veliko več kakor vsi lepobesedni govori. Povejo vse. Kakor je znano, so KKZ, SPZ in DS „Koroška“ konec avgusta začele zbirati podpise za celodnevni slovenski radijski spored. Zbrale so nad 4000 podpisov, zahtevo po celodnevnem radijskem sporedu pa podpirajo - poleg vseh slovenskih organizacij -tudi znane osebnosti - pripadniki večinskega naroda iz politike (npr. dr. Hubert Frasnelli, dr. Erhard Busek), kulture (mdr. ravnatelji dunajske Ljudske opere, intendant celovškega Gledališča Dietmar Pflegerl) ter športa (Franz Klammer, dr. Karl Schnabl). Zvezno vlado in vodstvo ORF pozivajo, da naj v novi definiciji javnopravnega naloga upoštevata tudi narodne skupnosti in jim zagotovita celodnevni radijski in televizijski spored. Preteklo sredo so predsednik KKZ dr. Janko Zerzer, predsednik SPZ dr. Avguštin Brumnik, podpredsednik NSKS mag. Vladimir Smrtnik, predsednik ZSO dr. Marjan Sturm in predsednik DS „Koroška" mag. Bernhard Wenger obvestili o izidu in namenu podpi-sne akcije in da so se njeni pobudniki dan prej srečali na Dunaju z generalnim sekretarjem ORF Weissom. „Zagotovil nam je polno razumevanje ORF za zahtevo po celodnevnem sporedu, vendar bi morala potrebna finančna sredstva v višini 30 mio. šilingov dati na voljo vlada" (dr. Zerzer). Preteklo sredo je obiskal koroške Slovence slovenski minister za znanost dr. Lojze Marinček. V pogovoru z novinarji je poudaril, da koroški Slovenci nujno potrebujejo skupno zastopstvo. „Upam, da bodo koroški Slovenci sami presegli neenotnost. V nasprotnem primeru bom slovenski vladi predlagal, da v smislu resolucije slovenskega parlamenta iz leta 1996 Slovenija sama poskrbi za pogoje, ki bi omogočili skupno zastopstvo." Za ministra dr. Marinčka pride v poštev samo demokratično izvoljeno zastopstvo. Na vprašanje, kaj pravi o ne- Podpredsednik NSKS mag Smrtnik je opozoril, da je NSKS že pred 18 leti prvič zahteval celodnevni slovenski spored, da se doslej kljub neštetim pozivom n kaj premaknilo in da generalni intendant ORF Zeiler trenutno vidi rešitev v privatnem lokalnem radiu. Smrtnik: „NSKS vidi v podpis-ni akciji pomemben dodatni korak v našem prizadevanju za uresničitev celodnevnega slovenskegs sporeda ORF. Upam, da boste Klima in Zeiler spremenila svoje sedanje stališče in omogočila celodnevni spored v okviru ORF1' Tudi predsednik ZSO dr. Sturm je poudaril, da je treba dati prednos' celodnevnemu sporedu v okviri ORF, „če to ne bi bilo mogoče, pi bo treba najti drugo rešitev". Iz vrst novinarjev je prišlo tud vprašanje, kako zagotoviti objek tivnost v okviru ORF. Odgovoj mag. Smrtnika je bil: „Eno je podpisna akcija, ki naj pripomore k celodnevnemu sporedu. To nima kaj opraviti z vprašanjem ob jektivnosti oddaj samih. Zato je tudi formulacija v podpisni poli, k se nanaša na objektivnost ORf neumestna. Za taka vprašanja b morali uvesti poseben sosvet z* poslušalce in gledalce manjšins kih oddaj. Sestavljen naj bi bil pe načelu reprezentativne demokra cije in pluralizma." davno sprejeti resoluciji Koroškega deželnega zbora (nemškogovoreča manjšina v Sloveniji, vračanje premoženja), je bil odgovor ministra Marinčka kratek: „Resolucija je smešna." Slovenski minister za znanost se je srečal tudi z zastopniki Slovenskega znanstvenega inštituta in Narodopisnega inštituta Urban Jarnik. Obljubil jim je ustrezno finančno podporo in dejal, da jih enako treti ra kakor znanstvene ustanove v Sloveniji. Poleg tega je obiskal tudi slovenske izobraževalne ustanove in Zve-zo-Bank. -Kuj- Preteklo soboto in nedeljo (25726.10.1997) se je 40 občinskih odbornikov in aktivistov EL odzvalo povabilu na potovanje h gradiščanskim manjšinam. Vožnja z izkušenim šoferjem Francem Zanklom je udeležence vodila sprva v Gornjo Borto/Oberwart, kjer jih je sprejel župan Michael Racz, ki se je kot pripadnik madžarske narodne skupnosti še posebno veselil tega pogovora. Racz je v uvodnih besedah opozoril na grozno tragedijo februarja ‘95, ko je bomba ubila štiri Rome. Spričo tega je še bolj potreben stalen dialog med manjšinami. Temu služi tudi Večjezična gimnazija v Gornji Borti. Predsednik EL Andrej Wakounig in Racz sta poudarila potrebo po povezovanju večjezičnih občin in po stalni izmenjavi izkušenj. „Odnos do Romov postaja vse hladnejši” Pri polaganju venca na mestu groznega umora Romov in ob obisku romske naselbine so lepe županove besede utonile v molk in resno premišljanje. Kljub obljubam avstrijskih politikov ob pogrebu se razmere Romov v Gornji Borti, kjer jih živi okoli 200, niso bistveno izboljšale. Predstavnik Društva Romov je ugotovil, da odnos večine do Romov tudi po groznem umoru postaja vse hladnejši. Sicer so del hiš obnovili, zaradi občinskih volitev pa so bila dela prekinjena. Tudi težave glede finančne podpore od Urada zveznega kanclerja Rome ponovno silijo v stisko, ki se mdr. zrcali v težavah pri uveljavljanju njihovega maternega jezika. Zdaj postavljajo spomenik umorjenim Romom; odkrili ga bojo 1. februarja drugo leto. Avstrijski vrhunski politiki so se že najavili: to dokazuje avstrijski oportunizem v manjšinski politiki. Po srečanju z Romi je pot vodila k Hrvatom v Veliki Borištof/ Gro ßwarasdorf, v kulturni center KUGA; tam so udeleženci srečali tudi koroškega rojaka dr. Danijela Šterna, ki je goste vodil skozi zelo zanimivi kulturni dom. Nasploh je ta občina vse presenetila, saj so na vseh ulicah, zasebnih hišah in javnih poslopjih videli dvojezične napise. Tako vzorne dvojezičnosti na Koroškem nikjer ni. Zato je bilo še prav posebno zanimivo srečanje s predstavniki delovne skupnosti hrvaških komunalnih politikov (ÖVP). Predsednik skupnosti in obenem podpredsednik gradiščanske ÖVP deželni poslanec Niki Berlakovich je razložil politično tradicijo Hrvatov; le-ta temelji na integraciji v stranki ÖVP in SPÖ. Ta integracija deloma uspeva v občinah, kjer živi hrvaška narodna skupnost v večini. Ne uspeva pa v občinah, kjer so Hrvati v manjšini. V takšnih občinah tudi ni zaslediti dvojezičnosti. Berlakovich je tudi opozoril na dejstvo, da Deželni zbor pripravlja zakon, ki obvezuje dvojezične občine, da pri razpisih za delovna mesta upoštevajo dvojezično kvalifikacijo; potrebna so ustrezna spričevala. „Solidarnost do zahtev koroških Slovencev je potrebna, ker se koroška politična situacija razlikuje od gradiščanske. Zato je za koroške Slovence zahteva po samostojnem mandatu v Deželnem zboru upravičena” Predstavniki EL so se z Delovno skupnostjo dogovoril, da se sodelovanje nadaljuje in okrepi in da se razširi informacijska mreža. Potrebno je tudi skupno nastopanje pri Zvezni vladi, kakor tudi še učinkovitejše zakonsko varovanje manjšin v prihodnosti. Berlakovich je poudaril pomen medsebojne solidarnosti. Upošteva naj se različni politični položaj v obeh deželah. Zato je za Delovno skupnost samoumevno, da se solidarizira z zahtevami koroških Slovencev, posebno še z zahtevo po samostojnem mandatu v Deželnem zboru. „Tesnejše sodelovanje med HKD, EL in SVP je neobhodno potrebno.” Po ogledu dvojezičnih občin na severnem Gradiščanskem je sledilo srečanje s predstavniki Hrvatskega kulturnega društva. Jandrej Palatin je orisal nezadovoljive razmere med gradiščanskimi Hrvati in poudaril pomembnost sodelovanja med EL in HKD. Srečanja se je udeležil tudi predsednik poslanske skupine SVP (Südtiroler Volkspartei) dr. Hubert Frasnelli in izrazil potrebo po tesnejšem sodelovanju med Južno Tirolsko, koroškimi Slovenci in gradiščanskimi Hrvati. Izrekel je tudi povabilo, da bo naslednje leto za državni praznik prirejeno podobno srečanje na Južnem Tirolskem. Po pogovoru je sledil družabni večer v Trajštofu/ Trausdorf. V nedeljo se je potovanje nadaljevalo v občini Cogrštof/Zagers-dorf. Po sveti maši je sledil sprejem na občini; Župan Mate Fritz (sodeluje tudi pri tamburaših kot igralec in pevec) je poudaril uspeh OVP pri preteklih volitvah v občini, ki je imela prej dolga leta močno socialdemokratsko večino. Ta uspeh pa je bil sad doslednega zavzemanja za dvojezičnost v občini. Vsebinsko izredno bogato potovanje so udeleženci zaključili v kleti znanega vinogradnika Mateja Klikovitsa pri pokušnji vrhunskih črnih in belih vin. B. Sadovnik Janko Kulmesd SKUPNO ZASTOPSTVO Jasne besede ministra dr. Marinčka Na kratko Globasnica, občinski svet bo v sredo, 5. novembra (ob 19.30 uri) razpravljal med drugim o sanaciji strehe ljudske šole in o projektu pešpoti skozi Šteben. Nadalje bodo občinski možje odobrili popravek meje z občino Bistrica (v Breški vasi) ter o želji Enotne liste, da imajo vsi možnost objavljati svoja poročila v občinskem časopisu referenti. Na dnevnem redu seje je tudi vprašanje upravljanja pokopališča v Večni vasi. Železna Kapla, v torek. 4, novembra bodo v Železni Kapli podpisali pogo-dobo, s katero bo občina Železna Kapla zaščitila Potok in Suhi Potok, ki sta zaradi svojih naravnih lepot, med drugim zaradi naravnega nasada črnega bora edinstvena v Avstriji. Potok in Suhi Potok bosta odslej imela oznako „Kärntner Naturwaldreservat“. V teh delih občine ne bodo več dovoljeni posegi človeka. Celovec. Celovški mestni senat je na svoji seji pretekli torek sklenil finančne podpore za naslednje privatne šole: za Konvent Ur-šulink, za ljudsko šolo Mohorjeve in za šolo šolskega društva Waldorf. V prejšnji številki smo v glosi, namenjeni odprtju stavbe na avstrijskem mejnem prehodu Holmec, zapisali, da so bili govori „izključno enojezični in da je Judi duhovnik msgr. Stanko Čegovnik klecnil pred koroško prominenco“. V smislu korektnega poročanja popravljamo, da je msgr. Stanko Čegovnik del blagoslovitve opravil tudi v slovenščini in molil slovenski Oče naš. Prav tako sta nekaj slovenskih besed spregovorila predsednik deželne finančne direkcije Walter Tripolt in namestnik deželnega glavarja dr. Ausserwinkler. Za neljube napake se iskreno opravičujemo Uredništvo Borovlje: vrtec „Jaz m Ti“ je odprl svoja vrata Zasebni otroški vrtec „Jaz in ti“ je prejšnjo soboto uradno odprl svoja vrata. Že več kot mesec dni je v preurejenih prostorih stare Posojilnice • | Bank 18 otrokom dana možnost za dvojezično predšolsko vzgojo. i aPredsednik društva „Jaz in ti -Du und ich“ mag. Roman Verdel je lahko pozdravil celo vrsto častnih gostov. Poleg župana dr. Krainerja so prišli predsednik NSKS Nanti Olip in predsednik ZSO dr. Marjan Sturm, predsednik K KZ dr. Janko Zerzer, predsednik Posojilnice Bank Borovlje dr. Franc Wutti, predsednik ZVEZE-Bank Wili Moschitz, deželnozborski poslanec dr. Peter Kaiser (SPÖ), konzula RS Marka Vrelca, občinska odbornika VS mag. Peter Waldhauser in Melhijor Verdel, zastopnica BKA mag. Brugger ter klubski predsenik SVP dr. Hubert Frasnelli. Prostora v vrtcu je bilo premalo, kajti odprtja te ustanove, ki je poleti vzbudila toliko emocij (večinoma ogorčenj nad negativnim sklepom) so se hoteli udeležiti ljudje od blizu in daleč. Predsednik Verdel je v uvodu na kratko povzel zgodovino nastanka otroškega vrtca. Po negativnem sklepu občinskega odbora o ustanovitvi dvojezične skupine v otroškem vrtcu so se pristojni Slovenskega prosvetnega društva „Borovlje“, Volilne skupnosti (VS) in nekateri starši združili ter sprožili iniciativo za privatni dvojezični otroški vrtec. V rekordnem času enega mesec so preuredili prostore, izdatki so znašali 1,3 milijona šilingov. Zveza oz. Urad zveznega kanclerja (BKA) je denar za vrtec že prenakazal. Finančna sredstva dežele in občine pa so še odprta. Melhijor Verdel, ki je prezidavo vodil, se je v kratkem govoru zahvalil vsem pomagačem, še pose- Predsednik društva mag. Roman Verdel je povedal, da so investicijski stroški za preureditev prostorov znašali več kot 1,3 mil-jona šilingov. bej Hermanu Malleju, ki so mnog£ ^ ur brezplačno pomagali. Župaf dr. Krainer je pohvalil iniciativo 'i< močno voljo iniciatorjev zaseben ga otroškega vrtca, ki niso obupa ( li po negativnem sklepu. Izrazil j< veliko upanje, da bo v dogledneh času dvojezična predšolska vzgo i ja mogoča v skupnem občinskefl ' vrtcu. Obljubil je, da se bo zavze za podporo vrtcu, ki je na pretek' občinski seji niso zmogli skleniti j saj občinski odbor po odhodi FPÖ in ÖVP ni bil več sklepčen f Občinska seja, na kateri so skle pali o podpori, pa je bila včers v zvečer (poročali bomo v nasledn! c številki NAŠEGA TEDNIKA). Čestitke. Dr. Hubert Frasnels je privatni boroveljski iniciativi čec stital. Predšolski vzgoja v mate c rinščini je za otroke izrednga po i' mena. „S takimi iniciativami kot j1 r zasebni otroški vrtec manjšin1 r večini ponuja roko za sodelove s nje,“ tako Frasnelli. Predsedni 1 NSKS Olip je predvsem opozof i( na dejstvo, da občina ni izpolnit v pravice po dvojezični vzgoji in d P se je zato morala ustanoviti pr 0 vatna iniciativa, ki pa si zaslui'' pohvalo. Ponovil je tudi zahtev z po zakonski ureditvi predšolsk vzgoje. v Igor Roble n Iz naših občin Pliberška ÖVP je glasovala proti igrišču športnega društva Pretekli teden je pliberški občinski svet sklepal o skupno 1500 spremambah namemb zemljišč. Pri vseh točkah ni bilo enotnega mnenja med mandatarji. Do precejšnjih razhajanj med frakcijami je prišlo pri namembi zemljišč med Nončo vasjo in Pliberkom. Tako so potem SPÖ (7), EL (5) in FPÖ (2) proti glasovom OVP (9) sklenili, da za zemljišča med tovarno KONUS in križem ne bodo dali namembe za obrt in in-| dustrijo. S tem so se SPÖ, EL in FPÖ držale predloga Deželne vlade (oddelek 20), ki je načelno proti temu, da bi Pliberk in Nonča vas zrasteta skupaj. Zelo ogorčena nad tem sklepom je bila ÖVP, ki je mnenja, da se je z ostalimi frakcijami domenila za skupen predlog, da se zemljiščža med Nončo vasi in Pliberkom (na strani Konusa) namenijo za obrt in industrijo. Zato je ÖVP glasovala za namembo tako imenovanih "Trampuschevih zemljišč“. 5 Kontra. ÖVP je potem skušala - Pokazati svoje mišice pri namembi zemljišča Športnega društva Pliberk v Vidri vasi (zemljišče |£ družine Piko), kjer bi v prihodnje [f treniral naraščaj SAK. Eden glav- nih nasprotnikov namembe je bil podžupan Phillip Kainz (ÖVP), ki je tudi član odbora SVG Pliberk. Mandatar Erwin Čuješ (ÖVP) je v diskusiji dejal, da Pliberk ne potrebuje dodatnega igrišča in da imajo itak vsi mladinci možnost igrati za SVG Pliberk in da je igrišče v Vidri vasi nepotrebna konkurenca SVG. Povsem drugega mnenja je bil Dl Štefan Domej (EL), ki je dejal, da je potrebno, da se ustvarja infrastruktura za mladino v občini in da vsaka konkurenca poživlja in ne obratno. V tem smislu pozval tudi župana, naj glasuje za športno igrišče. Prav tako zelo pozitivno za športno igrišče v Vidri vasi se je izrazil Erich Rudolf (SPÖ), ki je dejal, da je šele SAK poživil športni center v Vidri vasi, kjer Humška skupnost in SAK zelo dobro sodelujeta in to naj bi bilo tudi v prihodnje tako. Pred glas-vanjem je tudi m. sv. Fric Kumer apeliral na odprtost in objektivnost ostalih frakcij. Tesen izid. Glasovanje je nato izšlo izredno tesno 12:11 za športno igrišče. Za igrišče so glaslovali SPÖ (6), EL (5), FPÖ (1), proti oz. vzdržali pa so se ÖVP (9), SPÖ (1) in FPÖ (1). Razočaranje. Frakcijski vodja EL m. sv. Fric Kumer je po glasovanju izrazil razočaranje, da sta se mdr. župan Raimund Grilc in Alfred Meklin (oba ÖVP) vzdržala pri glasovanju in s tem v bistvu skoraj preprečila igrišče v Vidri vasi. Kumer: „S tem sta oba pokazala svoj pravi obraz“. Kljub pozitivnemu izidu je bilo globoko razočaranje tudi v centru SAK v Vidri vasi, kjer so starši in funkcionarji izrazili začudenje in obenem razočaranje nad tem, da mandatar Alfred Meklin ni glasoval za igrišče. Njegov sin je bil namreč pet let v centru SAK, kjer so ga v tem času brezplačno in z veliko požrtvovalnostjo izobraževali. Njegov „NE“ k igrišču je bil zdaj torej zahvala za ta trud, tako v stališču centra SAK. AUTOSERVICE REIFEN FIRMA Ze februarja se bodo vogrški šolarji vrnili v svojo „novo“ šolo Rudolf CIK Breška vas 28, 9143 Šmihel telefon 04230/323 MICHELIN n e | Samo še do konca tega semestra bodo Vogrjani n hodili v šolo v Pliberk, februarja se bodo preselili spet n nazaj v svojo obnovljeno ljudsko šolo. j 8,2 mio. šilingov bo stala obno-j va in adapcija ljudske šole v Vo-grčah. Šolski referent občine Pliberk mestni svetnik Plans Jurz f skupno z vodjem občinskega ura-3 da Franzem Sourijem nadzoruje s dela v Vogrčah, ki zelo napreduje-o J°, tako da sta Jurz in Sourij opti-j1 cistična, da bodo vsa dela končali na do začetka drugega semestra, 0 se pravi do sredine februarja 1 1998. Že pri drugih občinskih pro-r iektih je pliberška občinska upra-| va dokazala, da se strogo drži ji Predpisanih finančnih in časovnih r °kvirov, tako da to pričakujejo tudi ii tokrat. Tudi referent Jurz osebno / 2asleduje vse delovne korake. ( Načrt za prenovo šole je napra-( vil arhitekt Wetschko, glavna dela na šoli pa opravljajo firme Auinger (zidava), Kulmesch (tesarstvo) in Šchippek (kleparstvo). Za izvedbo električnih del pa je poverjeno podjetje Hartl, kjer je poslovodja Pliberčan Karl - Heinz Eberwein. Vogrški šolarji jeseni obiskujejo pouk v prostorih glavne šole v Pliberku. Po upokojitvi ravnatelja Joška Konzilia šolo vodi Claudia Wulz, ki v Vogrčah uživa velik ugled med starši in učenci. Čeprav so prostori v Pliberku lepi, se učitelji, šolarji in ravnateljica veselijo na vrnitev v lastno šolo, ki bo dobila dodatni četrti razred in lepo malo telovadnico. Denar za celotni projekt pride iz fonda za šolske gradnje ter Deželne vlade, del pa bo prispevala tudi Občina Pliberk. Silvo Kumer Vodja občinskega urada Franz Sourij, Kari Heinz Eberwein in šolski referent občine Pliberk m. sv. Hans Jurz nadzorujejo deta v Vogrčah. Klagenfurt Celovec Schwabegg Žvabek Padlim krajevnim tablam v pozdrav V preteklih številkah NT ste mogoče zaznali krajevne table, s katerim verjetno niste mogli dostikaj početi, ker ni bilo pripisanega nobenega pojasnila. Prva tabla, ki je ostala prazna, naj opozarja na dejstvo, da mnoge vasi nimajo dvojezičnega krajevnega napisa. Druga slika v seriji je predstavljala vasi, v katerih bi po zakonu morale biti table postavljene. Zadnja slika v ciklu je bila tista Celovca. Ker smo študentski klubi iz Celovca, Gradca in Dunaja ob jubilejnem povratku podiranja naših tabel hoteli opozoriti - če vzamemo dejstva - na nespremenjeno-nezadovolji-vo stanje topografskih napisov, smo štartali to serijo. Kakšne reakcije zahteva po postavitvi dvojezičnih tabel tudi danes še lahko sproži (provocira), smo lahko lepo študirali ob izjavah našega deželnega glavarja Zernatta. Zanimivo je bilo videti, kakšen odmev so med koroškimi Slovenci doživele ne samo objavljene slike, temveč tudi akcija KDZ. Ne mislim zdaj odgovora, ki bi se glasil približno tako: „Strinjam se z zahtevo po postavitvi dvojezičnih tabel“, temveč na reakcijo, ki bi presegala ravnodušno potrdilni značaj gornjega stavka. Smo s slikami sploh lahko sprovocirali nas same, smo se lahko samo povlekli iz brezbrižno ignorantske pozicije? Mislimo, da nam to ni uspelo. Zahteve in akcije so hitro izpuhtele in koristi ni moč videti. Table ne stojijo. Po 25 letih smo se torej spet vidno srečali in spomnili naših padlih tabel. Po biblično pisano pa bi rekli: nam daje upati, da vera v vstajenje med mladimi še ni docela usahnila. KSŠŠD,KSŠŠK,KSŠŠG Zanimalo jih je predvsem koroško gospodarstvo „Teden koroških Slovencev v Zgornji Savinjski dolini so Savinjčani zelo dobro sprejeli“, tako župan občine Gornji grad NAŠEMU TEDNIKU. Župan občine Gornji grad Tone Rifelj je bil - poleg generalnega konzula RS v Celovcu Jožeta Jeraja - glavni pobudnik Tedna koroških Slovencev v Zgornji Savinjski dolini. Prireditelj Tedna je bil NSKS, ki je skupno s KKZ, SGZ, EL in SJK predstavil vsestransko delovanje koroških Slovencev, od politike pa do šolstva. Odmev je bil zelo dober, česar ni dokazal samo obisk posameznih prireditev, temveč tudi reakcije ljudi, ki smo jih slišali od županov občin Mozirje, Nazarje, Ljubno in Gornji grad“ (Tone Rifelj). Enako velja za medije, ki so o Tednu koroških Slovencev obširno poročali. Predvsem zanima Zgornje Savinjčane čim boljše sodelovanje med gospodarstveniki in občinskimi politiki. Temu je tudi služil obisk Slovenske gospodarske zveze (o srečanju z občinskimi politiki EL smo poročali v prejšnjem NT). Predsednik SGZ dr. Matevž Grilc je temeljito predstavil sodobni razvoj avstrijskega gospodarstva in posledice pristopa Avstrije EU. Nadalje je opozoril na Resolucijo slovenskega parlamenta, v kateri zavzema gospodarsko pospeševanje zamejskih Slovencev zelo važno mesto. O koroško-slovenskem bančništvu sta spregovorila Jurij Mandl (poslovodja Posojilnice Bank Pliberk) in Jože Plesnik (poslovodja Posojilnice Bank Podjuna). Po županu Riflju se glede bančnih storitev naših Posojilnic ponujajo „dobre možnosti za nas Zgornjesavinjčane“. Podobno je menil o srečanju z mizarji iz okraja Velikovec; ti so bili zelo presenečeni o zmogljivosti zgornjesavinjske lesne industrije in razvili so se konkretni razgovori o kooperaciji glede montažne dejavnosti. Veliko zanimaje so Zgornjesavinjčani kazali tudi za vprašanje kanalizacije (o svojih izkušnjah jih je seznanil podžupan Bernard Sadovnik) ter za raznoliko ponudbo boroveljskega podjetja KOR-EKO. Obširno razpravo o gospodarskih vprašanjih so zaokrožili ravnatelj Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru dr. Janko Zerzer, mag. Milan Breznik na temo: Kako izvažati v Avstrijo, kako odpreti podružnico, in podpredsednik SGZ Hanzi Ogris o aktualnih problemih in perspektivah turizma. Kar zadeva nadaljnjo konkretno sodelovanje med Zgornjo Savinjsko dolino in koroškimi Slovenci, je župan Rifelj zelo optimističen. Hkrati pa želi, da bi s pomočjo NSKS in EL organizirali Teden Zgornje Savinjske doline na Koroškem. -Kuj- Župan Tone Rifelj (desno) je bil pobudnik Tedna koroških Slovencev, za kar se mu je na zaključnem koncertu v Mozirju še posebej zahvalil predsednik Narodnega sveta Nanti Otip. Zaključni koncert Z „Danico“ Teden Slovencev v Zgornji Savinjski dolini so zaključili v Mozirju s koncertom MePZ „Danica“ ter domačega mešanega zbora. Poslušalci so pevski nastop šentprimškega zbora pod vodstvom mag. Stanka Polzerja nagradili z navdušenim aplavzom in to ne zgolj iz gostoljubnosti. „Danica se je izkazala kot nadvse kakovosten pevski ambasador koroških Slovencev. Zelo posrečena je bila tudi povezava, v kateri sta predsednik društva Stanko Wakounig if Sonja Hribar-Marko predstavila delovanje in domačo okolico „Danice“. Predsednik NSKS Nanti Olip se je zahvalil Zgornjesavinjčanom za odlično izvedbo Koroškega tedna. „Dali ste nam občutek, dl smo pri vas zares dobrodošli in da živijo tukaj ljudje, ki se za nas zanimajo.“ , Petek, 1 31. oktobra 1997 75 let Jepa: močan znak ; naše življenjske volje Kulturno društvo Jepa gradi na močnih temeljih kontinuitete. Za 75-letnico je bil pripravljen potpuri domačih kulturnih ustvarjalcev, družina Wrolich pa je za konec slavnosti pripravita bife. Foto. Kert 0 Višek 75ih let je lahko tudi tra- 0 jen. Jepa se sicer ne more poba-n hati z izrednim dogodkom, zato pa r s kontinuiteto in trdoživostjo skozi t' tričetrt stoletja. To pa gotovo šteje 5 več. Leta 1922 s „krušnim očetom" >' prvim predsednikom Francem Rehsmanom se je začelo. Ozračje j- v kulturnem društvu Jepa Baško jezero je vsa leta do 75. rojstnega dneva ostalo družinsko in povezano s tem imenom. Tačasna zagnana predsednica Anica Lesjak-Ressmann je s ponosom čestitala vsem aktivnim in bi jih, ko ..družinskih članov" ne bi bilo toliko, gotovo najraje vse naenkrat objela in vsakemu osebno čestitala. „Naj bo to močan znak naše življenjskosti," je bila kvintesenca 1 njenega v obeh jezikih predvede-9 nega pozdravnega nagovora, ki je bil krajši kot pričakovano, a je vsebinsko kljub temu zapustil močen vtis. Jasno in odkrito je razložila namen društva, ki je sicer skozi vsa leta ostal enak: ohraniti slovensko dediščino, vzgajati in izobraževati slovensko mladino v materinščini ter sosedu s sodelovanjem omogočiti neposreden vpogled v slovensko narodno skupnost. Predsednica pa tudi v slavnostnem trenutku ni mogla mimo poziva, da je še dosti mladine, ki bi jo v rada pozdravila v društvu kot čla-P ne („Kje so absolventi naših osred-e njih izobraževalnih ustanov?") in )■ Prijatelje, kajti „odbor brez baze je i- nepotreben". Besede razmišljanja , je naslovila na vse, ki se ne zave-l? dajo, kaj jim je dano s tem, da se lahko mimogrede naučijo dva jezika, tega da se je treba zavedati. Šla je še korak dlje, da namreč „ne gre samo za obvladovanje jezika", temveč „za odnos do njega". Poudarila je zamisel koroške, slovenske in italijanske olimpijske kandidature "Brez meja" in kot edino pot do uspeha navedla navidezno že oguljene, vendar slejkoprej zlate fraze: neumorno graditi mostove, predsodke podirati ne pa postavljati ter zlato pravilo Čim več jezikov znaš, tem več veljaš. Kultur-no-organizacijskima prvakoma v vednost pa je še dodala, da „politična ali svetovnonazorska slika ne sme biti ovira" pri eksistencialnih prizadevanjih. Kakor naključje pač tako nanese, je bilo v društvu še več jubilantov. Moški zbor (vodi Alex Schuster) je slavil 40-letnico, Tamburaši (vodi Erika Wrolich), ki so nastopali že širom po Evropi, 20-letnico, Mladinska skupina (vodi predsednica Anica Lesjak-Ressmann) pa bo kmalu praznovala 15-letnico. Tako razvejanega društvenega življenja je stežka zaznati celo na tako imenovanih jedrnih območjih koroških Slovencev. Čestitke pa so prišle tako iz lastne (tajnika K KZ Nužej Tolmajer in SPZ Janko Malle) kakor tudi iz sosednje hiše. Dorfgemeinschaft Latschach in Die Rosentaler so jubilantu čestitali s slovensko pesmijo. Prav tako sta želela vse najboljše Društvo koroških Slovencev v Ljubljani in kulturni referent Občine Bekštanj Franz Urschitz, ki je društvu v imenu Občine predal finančno injekcijo. Predsednica pa prav tako ni pozabila na zaslužne in izredno zveste člane v treh četrtletjih društva. Tako sta bila deležna posebnega priznanja zlasti dva pevca moškega zbora: Jože Pečnik in Tone Rehsmann (alias „večni popotnik okoli Baškega jezera"). Oba sta od začetka (!) zborovska člana. Za zaključni višek pa je poskrbela s kulinaričnim doprinosom agilna družina Wrolich (Erika vodi JUBILEJ__________ Prva zgoščenka dunajskih tamburašev Nepričakovano mnogo obiskovalcev je napolnilo dunajsko cerkev minoritov v prvem okraju, da bi skupaj s tamburaškim ansamblom „Fermata“ proslavili 15-letno uspešno delovanje. Pod režijo Hanzija Gabriela (za rdečo nit programa je kot povezovalec skrbel Aleš Schuster) so se zvrstili številni nastopi gratulantov -sosedov z Dunaja („Tam-bečarji“ dunajskih gradiščanskih Hrvatov pod vodstvom Korošca Aleksandra Černuta ter Tamburasky spolek „Adria“, najstarejša tamburaška skupina dunajskih Čehov), šentjanških tamburašev pod vodstvom Vere Ogris ter tamburašev iz slo-vensko-štajerskega Razkriž-ja. Odlično uspela prireditev pomeni lepo priznanje vodstvu „Fermate“, Hanziju Gabrielu in prof. Vlasti Lokar Lavrenčič, članom ansambla ter številnim podpornikom, ki idejno in gmotno podpirajo delovanje glasbenikov. Vsem ljubiteljem tambu-raških zvokov priporočamo nakup zgoščenke, ki je prav-kat izšla. FERMATA TAMBURAŠU ANSAMBEL / TAMBURIZZAENSEMBLC Zgoščenko dunajskih tamburašev Fermata lahko kupite v slovenskih knjigarnah ali pa neposredno od ansambla „Fermata,, na Dunaju pod telefonsko številko 01/802 90 95 (cena šil. 200,-) 8 Rož - Podjuna - Žila V Lešah pri Šentjakobu je slavila 75. rojstni dan Jelica Steiner. Slavljenki ob tem lepem osebnem jubileju od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava leta. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Karlu Komarju in Elizabeti Dobrovnik z Metlove, Mariji Schiffrer iz Mokrij, Ani Kras-snig iz Grabačje vasi, Justini Brežjak iz Žitare vasi, Mariji Jelen in Karlu Sekolu iz Dobrle vasi, Ljudmili Paulitsch iz Gosel-ne vasi, Elizabeti Golavčnik iz Podjune, Jožefu Križniku iz Sinče vasi in Eriki Mischitz iz Bukovja. Vsi ostali člani društva upokojencev Podjuna slavljencem prisrčno čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva! Čestitkam in željam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. Za rojstni dan čestitamo tudi Mariji Rupic iz Pogrč. Vse najboljše tudi v prihodnje. V Podgradu obhaja 80. življenjski jubilej Katarina Dovjak. Slavljenki ob tem visokem osebnem prazniku prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja in zadovoljstva! Šiman Male iz Celovca je obhajal dvojni praznik. Čestitamo in želimo vse najboljše! Visoko obletnico življenja, 90. rojstni dan, slavi Veronika Wru-lich z Radiš. Slavljenki za ta visoki osebni jubilej od srca čestitamo in želimo vse najboljše, ČESTITAMO predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva. V Borovljah je obhajala okroglo obletnico življenja Justi Mak. Prisrčno čestitamo! V Selah na Kotu je obhajala 90. rojstni dan Uršula Male. Slavljenki ob tem visokem osebnem jubileju od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti zdravja in osebne sreče. Naslednje voščilo za rojstni dan in minuli god je namenjeno Brigiti Dovjak iz Podgrada. Za dvojni praznik iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. V Selah so obhajali osebna slavja Franc Pegrin, Mici Už-nik in Franc Mak. Vse slavljencem veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje. V Svetni vasi je obhajala rojstni dan in god Kati Magek. Slavljenki ob tem dvojnem prazniku iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Rojstni dan bo obhajal tudi Dl Hanzi Čertov iz Sel. Občinskemu odborniku EL Sele iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta EL in SJK. Slovensko društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebna praznika Toniju Kajžniku iz Rožeka in Floriju Košatu iz Podgorij. Vsi ostali člani slavljencema od srca čestitajo in želijo vse najboljše tudi v prihodnje. Pred nedavnim je obhajal 35. rojstni dan mag. Marjan Pipp iz Doljnje vasi pri Celovcu. Pred- sedniku Centra narodnih skupnosti prisrčno čestitamo in želimo _ vse najboljše. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta NSKS in EL. Za minuli rojstni dan čestitamo tudi Stefanu Gregoriču ml. iz Male vasi pri Globasnici. Vse najboljše! Jasna Zwitter-Tehovnik iz Celovca je na pravni fakulteti solnograške univerze uspešno opravila vse rigoroze. Mladi doktorici prava za ta lepi uspeh od srca čestitamo. Želimo ji še veliko uspeha. Jutri bo obhajal rojstni dan Nanti Olip iz Sel. Predsedniku NSKS in občinskem odborniku EL od srca čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta NSKS in EL. Družina Janja in Franc Trap iz Pliberka sp veseli novorojenčka Simona. Čestitamo in mlademu zemljanu želimo vse najboljše. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Vilku Nerzu z Bistrice, Martinu Ulesu iz Pliberka in Luku Boročniku, po domače Brdniku iz Podkraja. Vsi ostali člani društva upokojencev Pliberk slavljencem prisrčno čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva! Čestitkam in željam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. Rojstni dan obhaja tudi občinska odbornica EL Železna Kapla Karla Haderlap iz Lepene. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta SJK in EL. Na"Dunaju je končala pedagoško akademijo Nadja Kovačič iz Zgornje vesce, absolventka Slovenske gimnazije. Iskreno čestitamo in želimo obilo uspeha pa prijetnih doživetij v učiteljskem poklicu. Nameščenec v Domu v Tinjah Martin Pandel bo obhajal rojstni dan, za kar prisrčno čestitamo. Čestitkam se pridružujeta EL in GL Škocijan. Stanko Adlassnig z Novega Sela pri Kotmari vasi bo obhajal rojstni dan, za kar od srca čestitamo in želimo vse najboljše tudi v prihodnje. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta EL in SJK. ČESTITKA TEDNA 90. rojstni dan Terezije Goltnik * Včeraj, 30. oktobra, je Terezija Goltnik obhajala 90. življenjski jubilej. Že nekaj časa živi pri sinu Pol-deju v Pliberku, ki ji je v veliko podporo, prej pa je vsa njena skrb veljala njeni kmetiji v Podkraju pri Li-bučah. Več let po vojni so imeli pr Goltniku tudi gostilno, kjer so se med drugim radi ustavljali ljubitelj Pece in drugih podkrajskih naravnih lepot. Zelo rada prebira slovenske berivo, zlasti še NAŠ TEDNIK. Za visoki življenjski jubilej ji želimo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja. Čestitkam in željam se pridružuje Slovensko društvo upokojencev Pliberk. \z Z^tevilna slovenska kulturna društva že več let vabijo VeZob državnem prazniku -26. oktobra - k srečanju z nemško govorečim sosedom. Ponekod to povabilo ni ostalo brez odmeva. V drugih krajih pa so se nekatera društva po dolgih letih neuslišanega vabljenja kratkomalo odrekla vabljenju oz. organiziranju te prireditve. Letos je bilo le še štiri prireditev v znamenju večera s sosedom, ki pa niso bila le dobro obiskana, ampak postajajo tudi bolj uspešna. RadiŠe. SPD Radiše prireja prireditev „Dober večer, sosed!“ že od leta 1980 naprej. Tokrat je poleg društvenih skupin SPD Radiše sodeloval mešani zbor iz Labotske doline „Gemischter Chor Frantschach-St. Gertraud“ ter navdušil nabito polno dvorano v kulturnem domu predvsem s slovensko pesmijo „Lipa zelenela je“. Odlični so bili tudi recitali posameznih članov raznih domačih nastopajočih skupin. Misli k prazniku pa je podal intendant mestnega gledališča v Celovcu Dietmar Pflegerl ter med drugim menil, da mu je popolnoma nerazumljivo, da so na južnem Koroškem še vedno težave pri uresničevanju dvojezičnih vrtcev, ko pa je v skupni Evropi vsak dodaten jezik, ki ga govoriš, posebna prednost. Dobrla vas. Tudi v Dobri! vasi je bila prireditev, na katero je vabilo SPD Srce, zelo dobro obiskana. Kulturni spored so obli- Podgora: Prerana smrt Helene Koren i v v_iviyi i iu di bolezni je v sredo, dne 22. oktobra 1997 v 58. letu starosti za vedno zatisnila oči draga mama Helena Koren, Helena Koren rojena Dlopst. Draga Korenova mati se je rodila 28. maja 1940 na Bavče-jevi kmetiji v Podgori, kjer je doraščalo 5 otrok. Že od mladih let naprej je prijela za trdo kmečko delo in ga tudi rada opravljala. Leta 1965 je poročila moža Hanzeja, s katerim sta vzgojila štiri otroke. Po poroki je še dalj časa ostala pri družini in skupaj s sestro delala na domači kmetiji. Pomoč drug drugemu je bilo geslo na Ba-včejevi domačiji. Seveda pa sta si pozneje z možem zgradila lastno hišo blizu domače rojstne hiše. Rajna mati pa je bila ob delavnosti tudi veselega značaja. Tako je rada poslu- 9 Rož - Podjuna - Žila kulturne prireditve ob državnem prazniku „Dober večer, sosed!“ - letos boljši odmev Odličen obisk prireditev je nenazadnje potrdil, da se ponekod vse bolj „tali led“ med obema narodoma. Prireditev „Dober večer, sosed“ na Radišah (levo MePZ Radiče pod vodstvom Nužeja Lampich-/erja, na mali sliki slavnostni govornik Pflegerl) je bila pravtako uspešna kakor v Rožeku, kjer je navduši! Dvojezični zbor. kovali Dvojezični zbor/Der Zweispra-1 chige Chor, MePZ Srce in Singge- 1 meinschaft Kirchenchor Eberndorf 1 ter bariton Gerhard Kuschej, ki je ' znal občinstvo še posebej navdušiti. 1 Misli k prazniku je v imenu deželnega glavarja podal ddr. Karl Anderwald ter se med drugim izrekel za 1 dialog v deželi. Žal pa se ni izjasnil, ! kako bi bilo mogoče odprta vprašan-i ja tudi reševati. V imenu občine pa je > spregovoril kulturni referent mag. Rudi Vouk. Opozoril je med drugim i na nerešena vprašanja otroških vrt-1 cev, pa tudi na Zernattove izjave o 10. oktobru ter poudaril, da je - kakor j v vsaki dobri družini - potreben odkrit , Pogovor o odprtih vprašanjih. F. S. > RoŽek. Priljubljeni Dvojezični • zbor pedagoške akademije je pod vodstvom Edija Oražeja začaral številčno občinstvo na že tradicionalni prireditvi. Rožekarji iz principa ne vabijo na te prireditve slavnostnih govornikov, ke so mnenja, da prav izbira nastopajočih lahko pove marsikaj več, kakor kak prominentni politik, čigar prelepe besede nimajo nobene obveznosti. Dvojezični zbor „je prav vzorec za dobro sožitje v naši deželi, saj prihajajo pevke in pevci iz vseh predelov Koroške in iz obeh narodnih skupnosti,“ je poudaril društveni predsednik. S programom so prikazali človekovo življenje od zibelke do groba v sosednjih krajih, v Furlaniji, Reziji, Sloveniji in na Koroškem ter s tem tudi nazorno prispevali h geslu večera „Dober večer, sosed“. Ob državnem prazniku so prireditelji poklonili slehernemu obiskovalcu knjigo, bodisi slovensko bodisi nemško. Prelepo ubrano in sproščeno petje mladih pevk in pevcev je odmevalo, pomešano z domačim brundanjem, v sobotno jutro ... Škoda, da koncert ni posnet na kaseto, pa tudi v „Dober dan Koroška“ bi ga bili že lahko uvrstili... PF Borovlje. Letošnja prireditev „Dober večer, sosed!“ v Borovljah je poleg namena zbliževanja imela še drugi povod, kajti 25. oktober je bil predvečer konca deželne razstave „Vse je lov“. Razveseljiva je bila odločitev prireditelja, ki je celoten dobiček prireditve namenil zasebnemu otroškemu vrtcu „Jaz in ti“. V boroveljski mestni hiši se je tako zbralo lepo število obiskovalcev. Poleg komornega zbora SPD „Borovlje“, ki ga vodi mag. Roman Verdel, je nastopil še „Stadtchor Ferlach“ pod vodstvom Helmuta Ebnerja in ženski kvartet SPD „Borovlje“ pod vodstvom Edija Oražeta. Po pozdravnih besedah predsednika kulturnega društva Melhiorja Verdela je spregovoril še boroveljski župan dr. Helmut Krainer. Tako kot na odprtju otroškega vrtca je poudaril željo, da bi v prihodnje v Borovljah lahko vsi otroci obiskovali skupni vrtec z dvojezično vzgojo. Posebnost večera pa so bili posnetki slovenskega sporeda ORF, ki jih je ta pripravil v okviru deželne razstave. I. R. ŽALOSTNI VESTI šala in sama prepevala lepe domače pesmi. Pomagala je vsakemu, ki jo je klical na pomoč. Kot verna ženska je bila še posebno povezana z domačo šmihelsko faro in podružnico v Večni vasi. Ta njena ljubezen se je izražala s tem, da so obe j cerkvi krasile njene rože. „Tam na vrtni gredi raste rožma-, rin, pridi ob slovesu, dam ti ga v j spomin, na srce ga deni, čuvaj ga , skrbno; morda kdaj ob njem ti ros-j no bo oko.’’ Ta povzetek znane j ljudske pesmi natanko opisuje od-j nos rajne do rož in do sočloveka. . Njeno materinsko ljubezen in , čustva je nesebično razdajala j svojim otrokom oz. družini. Na žalost jo je veliko prezgodaj 3 Zagrabila huda bolezen. Skozi tri j leta je trpela hude bolečine, od te- - 9a je bila zadnji čas skoraj izključ-3 ho vezana na posteljo. Še po- - sebno v tem času so ji ljubezen - Povrnili mož in vsi otroci, ki so skr-3 beli za mater. V času, ko se iščejo 3 tako imenovane “hitre in moderne - rešitve z domovi”, so domači po- skrbeli, da se je mati lahko iz bolnice vedno spet vrnila na svoj dom v Podgoro. Za njeno dobrobit je zadnja dva meseca še posebno skrbel sin Viktor, ki je prekinil ta čas poklicno delo in skrbel samo za mamo. Tu prav tako velja zahvala zdravnicama Bakondy in Domej, ki sta rajno medicinsko oskrbovali. Velika množica sorodnikov in znancev je drago mamo v petek, 24. oktobra pospremila od domače hiše na njeni zadnji zemeljski poti v veško cerkev in na tamkajšnje pokopališče. Pogrebne obrede je opravil dekan Kristo Sri-enc, ki je v poslovilnih besedah poudaril lik trpeče in ljubeče matere. Pesmi žalostinke je materi v slovo zapel veški cerkveni zbor. Naj se dobra mati odpočije od zemljskega truda in trpljenja ter prejme zasluženo plačilo večnega življenja. Možu Hanzeju, hčerki Roswiti in sinovom Hanzeju, Viktorju in Andreasu ter očetu Florjanu, sestrama Margareti in Mariji z družinama pa izrekamo naše iskreno sožalje. B. Sadovnik Vidra vas: Turobno slovo od 20-letnega Sigija Krajgerja Velika množica domačinov, predvsem mladine, se je pretekli ponedeljek na pokopališču v Nonči vasi poslovila od 20-letnega Sigija Krajgerja iz Vidre vasi, ki je preteklo soboto zjutraj pri tragični prometni nesreči v Dobrovi prišel v smrt. Rajni Krevčev Sigi je bil zelo vesele narave, zgovoren in prijazen fant, ki so ga imeli domači, sosedje in njegovi prijatelji zelo radi. Pred tremi leti je imel Sigi prvo prometno nesrečo z mopedom. Tedaj mu je stal ob strani njegov angel varuh, kljub težkim poškodbam je Sigi s pomočjo zdravnikov in z velikim osebnim požrtvovanjem spet ozdravel, se spet lotil svojega zidarskega poklica in celo naredil šoferski izpit. Z njim so se veselili domači in vsi, ki so ga poznali. Toda usoda je bila Sigiju očitno drugače namenjena in je njegovo zemeljsko pot končala zdaleč prezgodaj v starosti, ko se pravzaprav življenje šele prične. Pogrebno slovesnost sta t Sigi Krajger vodila župnika mag. Ivan Olip in Janko Krištof, Sigiju v slovo pa so zapeli cerkveni zbor ter Vidrinska dekleta. Mami Milki, očetu Mirku, sestri Veroniki, bratu Marku in svaku Erichu velja naše iskreno sožalje. Sigija pa bomo obdržali v trajnem in lepem spominu. Naj mu bo domača zemlja lahka. Silvo Kumer 10 Kultura Odprta vprašanja kljub plodnemu dialogu Nekateri danes obžalujejo, da je žetev sinode krške škofije manjša, kakor so uapii posebno slovenski delegati pred petindvajsetimi leti. Vsi pa so želeli, da se dialog na dvojezičnem ozemlju nadaljuje. Najlažje se ljudje razumejo pri petju. V Tinjah sta na prireditvi ob 25. obletnici sinodalnega dokumenta nastopili nemška (Terzett Turnersee) in slovenska skupina (Smrtnikovi bratje), vsaka je pela pesmi v obeh deželnih jezikih, na koncu je celo mešani kvintet zapel po eno slovensko in eno nemško pesem. Toda, kdor je pozorno prisluhnil govornikom (govorili so po en nemški in slovenski član bivšega in sedanjega koordinacijskega odbora), je čutil, kako težavno je sožitje med Nemci in Slovenci na Koroškem - tudi v Cerkvi. Dr. Ernst Waldstein je nakazal problematično izhodišče pri pripravljanju sestankov - v ledenem vzdušju sta se ponekod jezikovno različni skupini ločeno sestajali, in se samo uradno srečali ob skupni mizi. Takrat je bilo treba reševati načelna vprašanja, p,,^retekli petek in soboto je bila Štihova dvorana Cankarje-I vega doma skoraj premajhna. Poleg „evropskih“ gostov so se zbrali zastopniki slovenskih kulturnih ustanov, zainteresirane javnosti, manjšincev - živečih v Sloveniji, slovenskih zamejcev in Slovencev po svetu, nekateri parlamentarci in seveda zastopniki Ministrstva za kulturo. Slovenija je leta 1989 opustila samoupravni model kulturnopolitičnega odločanja, ukinila kulturne skupnosti na vseh ravneh in razveljavila družbeni sistem planiranja -tudi strednjeročni in dolgoročni plan kulturnega razvoja. Na državni ravni je prevzela pristojnosti Vlada RS (oziroma Ministrstvo za kulturo), na lokalni pa občinski sveti. Decembra 1994 je bil sprejet Zakon o uresničevanju javnega interesa na področju kulture, ki je uzakonil nov kulturnopolitični model in razdelil vloge, ki naj bi jih v njem igrali parlament, vlada, ministrstvo za kulturo in stroka. Zakon je predvidel, da se z nacionalnim kulturnim programom določijo cilj kulturne politike skupaj s strategijo in sredstvi za njihovo izvedbo. Piše se leto 1997, nacionalnega kulturnega programa pa še vedno ni in še naprej se do neke mere samodejno vzdržujejo pridobljene pravice in razmerja, kakršne je ustvarila samoupravna kulturna politika. V teku simpozija so se zastavljala zelo aktualna, če ne celo pereča vprašanja, ki se tičejo odnosa politike do kulture, o potreb- na primer: Kdo naj odloča, v katerem jeziku bo verouk? Kdo naj zastopa slovenske vernike v škofiji? V katerem jeziku naj bodo maše po naročilu vatikanskega koncila, če sta dva enakopravna ljudska jezika? Zaradi raznolikosti razmer je sinoda velikokrat prepustila rešitev prizadetim (župniku, staršem) na kraju samem. Kako težavna je bila pot do skupnega dokumenta in s kakšnimi osebnimi žrtvami so se zavzeli sinodali, o tem je kot živa priča poročal dr. Valentin Inzko. Švojo prošnjo po odpuščanju je moral zagovarjati pri Slovencih, toda pri Nemcih je s tem dosegel odločilen korak naprej. „In če upoštevamo še vidno pomoč Svetega Duha,“ je rekel, „je bil odmev na sinodalne sklepe večinoma pozitiven.“ Iz ust sedanjih članov koordi- nosti oziroma vlogi in nalogah kulturne politike, kako pojmovati termin nacionalna kulturna identiteta, kako oziroma v čem se odraža multikulturizem, kako ravnati ob vstopanju Slovenije v Evropsko zvezo, kaj je s kozmopolitiz-mom,... Vedno znova so si raz-pravljalci zastavljali vprašanje, kaj je država dolžna storiti za kulturo. Slovenska kultura je bila potrebna za osamosvojitev, zdaj pa je politiki nekako odveč, ne posveča ji dovolj pozornosti in ji reže pretanek kos proračunske pogače. Vendar je kulturna politika več kot razdeljevanje denarja; kultura mora biti družbeno upoštevana in materialno preskrbljena. Kulturna politika je vedno obstajala; Slovenci smo jo v različnih zgodovinskih dobah in političnih razmerah gojili in prilagajali glede na danosti, v katerih smo živeli. Soočali smo se z najrazličnejšimi težavami, vendar smo kljub številčni majhnosti uspeli kljubovati. Tudi zdaj smo (pa nacijskega odbora smo slišali, da s še tako dobrimi predlogi na papirju ne moremo reševati konkretnih problemov. „Predvsem je treba paziti“, je rekel dr. Peter Smol-nig, „da nas ne prevzemajo čustva.“ Res je, da je dvojezično bogoslužje že zato potrebno, da ohranjamo slovensko kulturo in slovenski jezik. So pa župniki, ki še niso doumeli potrebe dvojezičnosti v cerkvi. Tam, kjer so pri tem problemi, je to znak, da duš-nopastirstvo šepa tudi na drugih področjih. Slovenci se včasih težko odpovejo starodavnim pravicam v duhu tolerance. Slovenska stran gleda na te probleme seveda malo drugače, kakor je izvajal Fric Kert in se strinjal, da enakopravnost obeh narodnih skupnosti še ni uresničena, večinoma v škodo slovenščine. Mirno in stvarno sožitje ne le Slovenci) na eni izmed številnih prelomnic: prilagoditi se je potrebno novim razmeram doma in v Evropi! Tudi multikulturnost za Slovence ne predstavlja nič novega ali novodobnega. Dolga stoletja smo živeli brez svoje države; uradniki, ki so uradoväli nad deželami, poseljenimi s Slovenci, so bili tujci - ne le po jeziku, temveč tudi po ostalih intimno duhovnih vrednotah. Slovenski svet je vedno mejil in še danes meji na veliki romanski, močan germanski in nam bližnji južnoslovanski svet. Slovenci smo bili bolj ali manj večjezični že v preteklosti, pa smo vseeno še danes Slovenci. Zatorej se ob premišljeni kulturni politiki, ki bo nakazovala pot oziroma le rahlo usmerjala, ni treba bati za obstoj slovenstva. Zavedamo se, da slovenščina ni nekaj, kar bi se splačalo, vendar predstavlja enega od pomembnih sooblikovalcev slovenske nacionalne identitete. Kljub težkim preizkušnjam v pretekosti se je obdržala; zatorej glejmo z optimizmom v prihodnost! je možno samo, če se obe strani odkrito pogovarjata in dogovarjata. Toda Nemci si premalo prizadevajo, da bi razumeli slovensko stališče. Znanje obeh jezikov se mnogim še ne zdi potrebno, kaj šele da bi bilo zaželeno. Na dvojezičnem ozemlju bi morali ustanoviti stalno omizje, ki bi reševalo aktualne težave po župnijah. Vzorno rešujejo večjezičnost na primer v Švici in na Irskem. Ker so vsi navzoči čutili, da je odprtih še veliko vprašanj, o katerih bi morali razpravljati („Kadar smo mi Slovenci tiho, se vsem zdi, da je vse v redu!... Na obeh straneh so najbolj glasni nekateri skrajneži, večina pa je zadovoljna!“, je dr. Jože Marketz napovedal, da bodo v doglednem času posebne prireditve, ki so namenjene konkretnim problemom. Alojz Angerer Upravičeno kritično pa so se k besedi priglasili tudi Slovenci, živeči zunaj meja RS. Tržaški Slovenec Miran Košuta je jasno povedal, da je državna politika matične domovine do zamejcev (in tudi Slovencev po svetu) trenutno neustrezna, z upravnimi mejami birokratsko zamejena in čedalje manj občutljiva za homogenost skupnega slovenskega kulturnega prostora. Potožil je nad delitvijo sredstev (pol „beli“ - pol „rdeči"), ne da bi se upoštevali dejansko stanje in dosežki na terenu; nerazumljiva mu je neusklajenost subvencioniranja različnih ministrstev; pritožil se je nad strankarskim lobiranjem v kulturi v nasprotju s pričakovano državniško enakopravno pozornostjo do vseh družbenopolitičnih komponent slovenske manjšine. Še in še bi lahko naštevali - do tiste neprijetne ugotovitve, da se zamejec čuti tujca ne le v državi, kjer živi, temveč tudi v Sloveniji, kjer je vedno spet deležen pomilovanja. Na simpoziju o slovenski kulturni politiki so bili Slovenci iz Italije precej glasni in jasni. Slabše informiran poslušalec bi lahko dobil vtis, da se našim rojakom onkraj zahodne meje ne piše dobro, medtem ko drugim našim zamejcem verjetno skoraj nič ne manjka. Pa je res tako? Kje je bil glas koroških Slovencev, ki bi izbrani publiki - med njimi tudi predstavnikom Sveta Evrope - predočil ne-zavidanja vredno vsakdanjo realnost, v kateri živijo?!? mag. Mojca Jenko Multikulturalizem: Ne ubijaj različnosti v sebi! V sodelovanju s Svetom Evrope je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije v ljubljanskem Cankarjevem domu pripravilo simpozij o slovenski kulturni politiki z mednarodno udeležbo. Kultura 11 Vse se začne s predigro, ko v hipu ne moreš presoditi, ali je hoja skozi mračne prostore del predstave, ali je naključje tako naneslo. Kraj krstne izvedbe je bil nedvomno dobro izbran. DRAMA GIORDANO BRUNO V PLIBERKU Svobodne misli ni mogoče uničiti \ »temnico prispeš navadno \ / skozi temne hodnike. Tako V tudi v tem komadu v bivši pivovarni, kjer je bilo treba prehoditi mračne prostore in stpnišča, le tu pa tam rahlo osvetljene od brleče voščenke, do mesta predstave. Že pot je napovedovala preizkušnjo in vlila občutek nelagodnega pričakovanja. Najkasneje tu je postalo eno vprašanje neizbežno: Kaj za vraga je Giordano Bruno? Eno od neštetih imen za gospodarja podzemlja, satana? Mar vodijo stopnice iz hladnega razpokanega kamna navzdol naravnost na trizob spodaj ždečega vladarja greha, skušnjavca, grabežljivca duš? Misel res ni tako napačna. Scena je skromna in predstavlja podzemeljsko ječo temnico, ki jo napolnjuje veliki železni rešetkasti konstrukt v obliki križa. Svetloba prihaja od zgoraj kakor iz luknje v vesolju. Še preden se misli zbistrijo že zadoni strašni, čeprav nekje podzavestno že pričakovani „Apane satanas!” Zgini satan. Luč je bila tik pred tem ugasnila. Iz popolne teme hkrati s ponovnim zavedanjem gledalca zagori luč in zahrumi glas, kakor da ne bi bil s tega sveta. Inkvizitor Pietro Bellarmi-no, igran od sijajno razpoloženega Pavleta Ravnohriba, neviden in zloobetaven, z donečim glasom napolni ne le celotni prostor, ampak oblije tudi tisto čemeče nekaj v kotu temnice, ki pa se niti ne zdrzne. Zdaj se gledalcu šele Posveti, da se je znašel v podzemski temnici. Tisti kup nesreče v kotu pa je Giordano Bruno (blesteči Marijan Hinteregger), itali- janski renesančni filozof in svobodomislec, vidni in priznani profesor - in heretik. Cerkev je v njegovih pisanjih proti cerkvenim dogmam spoznala nevarnost ljudskega upiranja. Zaradi njegovih nevarnih svobodomiselnih idej in hujskanja vernega ljudstva je vrgla Bruna v ječo. Vsemogočna Cerkev z nezmotljivim papežem na čelu je Bruna razglasila za brezverca, heretika - satana v človeški podobi. Zato ga je obsodila na smrt na grmadi. Brunova svobodomiselnost je klicala ljudstvo k uporu in od Cerkve zahtevala, da se vrne k pravza-pravšnjim načelom, proč od samovoljno skovanih zakonov in zapovedi lažnih cerkvenih dostojanstvenikov in privilegirancev, ki so jim „dogme dobra priložnost živeti v izobilju" (Bruno). V to mrežo se profesor Bruno kljub vabilom inkvizitorja (Bellarmino: „Življenje v bogastvu, če prekličeš in prenehaš.”) ne da vplesti, ampak kot človek vrlih načel bije ideološki boj proti mogočnemu nasprotniku, vede, da mu lahko vzame življenje, ne more pa uničiti svobodne misli. Laž, na kateri temelji uradna Cerkev, je kakor grad v oblakih, in pristni ljubezni ni kos. Kakor dobro se Bruno tega zaveda, tako se Bellarmi- f i 'F f? Pavle Ravnohrib: neizprosni, a dvomeči inkvizitor no in z njim vsi cerkveni dostojanstveniki tega bojijo (Bellarmino: „Bruno, ti si nevaren.”). Drama Vilija Ravnjaka je zgrajena na dialogu inkvizitorja Pietra Bellarmina kot hlapca Cerkve in svobodomisleca Giordana Bruna (1548 -1600). Dogaja se v dobi renesanse, torej v času, ko posvetna oblast Cerkve že začenja usihati. Cerkev obliva vse več liberalnih uporniških valov. Vili Ravnjak je tematiko sicer le na novo pogrel, vendar na drugačen način začinil. Bruna postavi v središče kot nepremagljivo dejstvo, kot moralno trdnega kakor skalo, kot učlovečeno idejo. V svojem prepričanju je močnejši od vseh prepričevanj inkvizitorja. Nasprotno pa je ta omahljiv in poln dvomov, notranje razjeden od krivde, ki si jo je Cerkev v stoletjih nakopičila, vendar se sam ne more osvoboditi železne srajce, v kateri je ujet, kajti zaveda se, da samo v njej lahko uživa privilegirano življenje (Bruno: „Bellarmino, peče te vest.”). Neo-mahljivi Bruno, ki se ne boji ne mučenja ne grmade in ne smrti, s svojo trdnostjo trešči ob tla inkvizitorja ( in z njim celotno ustanovo) in mu hkrati drastično uzave-sti, da bo njemu oz. svobodni misli popolnoma podlegel (Bellar- mino: „Giordano, blagoslovi me.”). Bellarminov ponavljajoči se vzklik Zgini satan! izzvanja kot nemočni odziv duševno in moralno hudo načete Cerkve, ki čuti, da se njena na dogmah temelječa oblast krha in vsak čas lahko doživi popolni razsul. Njene vabe, s katerimi hoče razkrajajoče tujke kakor Bruna izruvati iz krvaveče rane, so alibijski poskusi zadržati kolo časa. Svobodne misli nobena temnica ne more zadržati in nobena grmada uničiti. Pride s časom. Dramska ansambelska trojica Pavle Ravnohrib, Marijan Hin-teregger in podjunska odrska „pra-kamnina” Miha Kap (ječar Tibor) je z enournim komadom predstavila izredno izpovedno dramasko igro, vsebinsko nabito do prekipevanja. Izpoved za izpovedjo nosi pomensko težo in ni stavka, ki bi moteče razvlekel zgodbo. Praznih fraz ni, zato pa tem več udarcev v smer uradne Cerkve z njeno okostenelo miselnostjo in njenimi nelogičnimi dogmami. Hinteregger, ki je imel nadvse srečno roko tako pri scenografiji in kompoziciji, kakor pri zvoku in svetlobi, kriptično: „Sodobna interpretacija je prepuščena gledalcu.” Nekdanja pliberška pivovarna se je s svojo staro gradbeno substanco pokazala kot edinstven ambient za izvedbo, kajti prostori sami so veliko prispevali k želenemu in ustrezno srhljivemu ozračju. Krstno uprizoritev z vrhunsko gledališko zasedbo sta omogočila Slovenska prosvetna zveza kot producent in Franz Brandl kot kustos prostorov v Štihu. Adke T PETEK, 31. oktobra 18.10-19.00 Kulturna obzorja A •m SOBOTA,1. novembra 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten T 18.00 - 18.30 Praznična (P. Zunder) E D E NEDELJA, 2. novembra 6.08-7.00 Dobro jutro. Koroška - Guten Morgen, Kärnten. Duhovna misel (dr. Miroslav Ostravsky) 18.00-18.30 Voščila N PONED., 3. novembra 18.10-19.00 Kratki stik. V TOREK, 4. novembra 18.10-19.00 R Otroška oddaja A SREDA, 5. novembra 18.10-19.00 Glasbena D oddaja 21.04-22.00 Primorski obzornik 1 ČETRTEK, 6. novembra U 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila. ©©asa ©AK), f2' NEDELJA, 2. novembra ‘97,13.30 PONEDELJEK, 3. novembra 1997 ORF 2, ob 2.40_____*______ TV SLOVENIJA 1, ob 15.55 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Sosedski radio - predaja podpisov zveznemu kanclerju in vodstvu ORF • „Gora živi“ - rudniki pod Dobračem • Po poteh lesenih tablic, ki so jih v Selah in okolici ljudje postavili na krajih nesreče • Pesem v spomin na pokojno pesnico z Libuškega puela Milko Hart-mann RADIO/TV, PRIREDITVE Petek, 31. oktobra ROŽEK Odprtje razstave: Armin Guerino - meine Bilder Čas: ob 19. uri Kraj: v galeriji Šikoronja Razstava je odprta do 29. novembra 1997 od srede do sobote, od 15. do 18. ure, ali po dogovoru. Torek, 4. novembra ŠENTPETER Tečaj: „Polnovredni menu“ Čas: ob 19.30 uri Kraj: Višja šola za ženske poklice Vodi: Natascha Partl Prispevek: 150,- Sreda, 5. novembra ŠMIHEL Predavanje: „Obolenja krvnega obtoka in njegovo zdravljenje z vidika Kneippo-ve terapije Čas: ob 19.30 uri Kraj: v farni dvorani Predava: dr. Štefan Jelen Vabi: KPD Šmihel Petek, 7. novembra ŠENTJANŽ Občni zbor delovne skupnosti „Avstrijske narodnosti v SPO“ Čas: ob 19.30 uri Kraj: K & K center UMAG Seminar na temo „sožitje“ Čas: od. petka, 7. novem-bar, do nedelje, 9. novembra Kraj: Umag - hotel; informacije prejmete pri ZSŽ, tel. 0463/514300/71 (Milka Kokot) Prireditelj: Zveza slovenskih žena VOGRČE Martinovanje s plesom Za ples igra: Ansambel Alpski kvintet Čas: ob 19.30 uri Kraj: pri Florijanu Vabi: KKD Vogrče in okolica Sobota, 8. novembra ŠENTPETER Koncert slovenskih duhovnih pesmi Nastopa: Komorni zbor RTV Ljubljanja Dirigent: M. Munih; solista: Irena Baar (sopran), Maks Strmičnik (orgle) Čas: ob 19. uri Kraj: kap_ela Zavoda šolskih sester v Šentpetru Prireditelji: KKZ, Regionalni center Šentjakob, SRD „Rož“, cerkveni zbor Šentjakob. Društvo upkojencev Šentjakob ŽITARA VAS Večer kabareta z Michaelom Prielerjem Čas: ob 20. uri Kraj: v kulturnem domu v Žitari vasi Prireditelj: KUMST Vstoptnice so v predprodaji v Posojilnici Miklavčevo OBIRSKO Martinovanje s koncertom in plesom Program: ob 20. uri koncert MePZ iz Sel, ob 21. uri ples z ansamblom „ROSA“ Kraj: pri Kovaču Vabi: EL Železna Kapla ŠENTJANŽ Otroški popoldan „Kozlovska sodba v Višnji gori“ Čas: ob 10.30 uri Kraj: v K & K centru Gostuje: Mladinska lutkovna skupina KPD Šmihel RATENČE PRI LOČAH Občni zbor zveze Slovenskih izseljencev povezan z družabnim srečanjem ob 55-letnici začetka množičnega preganjanja koroških Slovencev Čas: ob 14. uri Kraj: pri Pušniku (Wrolichu) Vabi: Zveza Slovenskih izseljencev Petek, 14. novembra ŠENTJANŽ Gledališče „Die Präsidentinen“ (Wener Schwab) Čas: ob 20. uri Kraj: v K & K centru Gostuje: Projektheater Vorarlberg Sobota, 15. novembra CELOVEC Maturantski ples „Španska noč“ Vabijo: maturantje Dvojezič- ne trgovske akdamije Čas: ob 19.30 uri Kraj: v domu sindikatov -ÖGB Haus v Celovcu Za ples igrata: „The Caps“ in „Alpe Adria Sextett; polnočni vložek: „Show Time, Carlos Arriagada & Band“ ŠMIHEL Martinovanje z vinom in pečenim kostanjem Čas: ob 19.30 uri Kraj: v farni dvorani Nastopa: „kantavtor Peter Šifrer Prireditelj:: KPD Šmihel ŠENTJANŽ Koncert „Mampitraka“ Ma-haleo (Madagaskar) Čas: ob 20. uri Kraj: K & K center Prireditelj:: K& K in SPZ Nedelja, 16. novembra BILČOVS Premiera igre „Plešasta pevka“ (E. Ionesco) Čas: ob 20. uri Kraj: pri Miklavžu Nastopa: Mladinska gledališka skupina „SPD Bilka“ Prireditelj:: SPD Bilka GLOBASNICA Slavnostna prireditev ob „25-letnici „Soštarjeve dvorane“ ter 50-letnici SPD Edinosti Čas: ob 14.30 uri Kraj: pri Šoštarju Nastopajo: MoPZ „Franc Leder Lesičjak“, MePZ „Peca“, MoPZ „Trta" iz Žitare vasi, MePZ „Svoboda“ s Pragerske pri Ptuju; Po kulturni prireditvi sledi zabava z ansambli „Fantje treh dolin“, „Štirje Kovači“ in „Fantje iz Podjune“ Prireditelj:: SPD „Edinost“ Šteben Sreda, 19. novembra ŠENTJANŽ Tečaj: Uvod v Windows 95 Prvo srečanje - nadaljnja Smo špedicija in mednarodno transportno podjetje in iščemo sodelavce za naslednja delovna mesta: 1 disponenta/disponentko za prevoze v zahodno in jugovzhodno Evropo 1 nameščenca/nameščenko s trgovsko izobrazbo in znanjem računalništva 1 vajenca za pisarno ali vajenca za poklicnega šoferja z zanimanjem za tehniko Če imate veselje do tega poklica in obvladate oba deželna jezika, nam pošljite podlage na naslov 9141 DOBRLA VAS tel.: 0 42 36/20 10-12 srečanja v dogovoru (skupno 16 ur); maks. 12 oseb Čas: oo 18. do 20. ure Kraj: Regionalni center Vodi: Mag. Johann Pogel-schek Prispevek: 1.500,-Vabi: Regionalni center Šentjakob v Rožu Petek, 21. novembra BILČOVS Igra „Plešasta pevka“ (E. Ionesco) Čas: ob 20. uri Kraj: pri Miklavžu Nastopa: Mladinska gledališka skupina „SPD Bilka" Prireditelj:: SPD Bilka Bilčvos ROŽEK Posredovanja umetnosti „Približevanja“ Čas: ob 18. uri Kraj: v galeriji Šikoronja Sobota, 22. novembra VELINJAVAS Jazz kocnert Čas: ob 20. uri Kraj: v gostilni Seher Nastopajo: Glasebniki - A band from home Prireditelj:: SPD Bilka Nedelja, 23. novembra VELINJAVAS Tone Pavček: Branje za otroke Čas: ob 11. uri Kraj: v gostilni Seher Prireditelj:: SPD Bilka Torek, 25. novembra ŠENTPETER Antipasti, minestrone, risot-to - italijanska kuhinja Čas: ob 18. uri Kraj: Višja šola za ženske poklice Vodi:: Nataša Partl Prispevek: 150,- Petek, 28. novembra ŠENTJANŽ Vernisaža Ivana Klariča „Na koncu neskončnosti ali Kaj je od tam naprej“ Čas: ob 19.30 uri Kraj: K & K center Vabita: K & K in SPZ Nedelja, 30. novembra ŠENTJANŽ Razstava „Patchwork & Ker-mik“ Razstavljajo: Patchworkgruppe Klagenfurt - Rezi Kolter Čas: ob 16. uri Kraj: K & K center Vabita: K & K in SPZ PRIREDITVE, OGLASI TÖ naš tednik Martinovanje v Slovenskih Goricah Sobota, 8. novembra in nedelja, 9. novembra PROGRAM □ Obisk Ptuja in Ptujske gore ter kosilo □ Martinov večer z bogato Martinovo večerjo s krstom mošta in plesom ob živi glasbi do jutranjih ur (hotel Ormož) □ Možnost obiska svete maše □ Obisk vinske kleti v Taverni Jeruzalem in kosilo □ Prevoz: avtobusno podjetje Sienčnik Taverna Jeruzalem ■* Odhod avtobusa: 6.00 Šentjakob - Posojilnica; 6.20 Struga/Strau - trgovina Šparovec; 6.35 Celovec - Mohorjeva; 7.05 Škocijan - avtobusna postaja; 7.15 Dobrla vas - kirchplatz; 7.20 Čepiče - gostišče Juenna; 7.25 Šmihel -gostilna Loser; 7.30 Pliberk - Zadruga CENA 1.100,- šil Cena vključuje: prevoz prenočišče martinovo večerjo zajtrk vstopnice ■*- kosilo v Ptuju kosilo v Jeruzalemu 2 litra vina Prijave sprejema: Nadja Pegrin tel. 0463/51 25 28 * 23 Prijave so možne najkasneje do ponedeljka, 3. novembra 1997. Moje noge je postavil na skalo, utrdil moje korake. V usta mi je položil novo pesem, hvalno pesem našemu Bogu. Ps. 40; 3-4 V spokojnosti nočnega miru, 28. novembra 1997, je naša draga sestra Marija, s. Celina Cerar šolska sestra v 92. letu starosti odhitela k Njemu, katerega je v življenju nadvse ljubila. Njeno izmučeno in krhko telo bomo položili v četrtek, 30. novembra ob 10. uri na mrtvaški oder v samostanski kapeli v Št. Petru. Tam bo v petek, 31. novembra ob 14.00 uri pogrebna sv. maša. Po sv. maši jo bomo spremili v sprevodu iz Št. Petra na pokopališče pri farni cerkvi v Šentjakobu, kjer bomo v veri na vstajensko svidenje, izročili njeno telo materi zemlji. Sorodniki in šolske sestre _____________________________________________________________ RAZSTAVE PLIBERK Galerija Werner Berg Galerija je odprta od srede do nedelje 10,-12. ure in od 14.-17. ure. Torek: od 14. -17. ure (ob ponedeljkih je zaprto). Razstava je odprta do 15. nov.'97 BEGUNJE Razstava karikatur Razstavlja: znani slovenski karikaturist in svetovni pn/ak Jože Trobec Kraj: Galerija Avsenik v Begunjah Razstava je odprta do 19. novembra SVEČE Razstava: „Arhitektura in prostor“ - dr. Peter Fister Kraj: stara šola v Svečah Odprta dnevno od 9. do 18. ure. LIBUČE Razstava - Izrazi kozmičnega reda Razstavljata: Ž. Vrezec in Karl Vouk Kraj: galerija Falke Razstava je odprta od srede do nedelje, med 15. in 19. uro, kakor tudi po dogovoru. TINJE Razstava Emila Tomaža Kraj: Katoliški dom prosvete Razstava je na ogled do petka, 24. novembra 1997. ROŽEK Razstava Armina Guerina Kraj: Galerija Šikoronja Razstava je odprta do 29. novembra. v ponedeljek, 3. novembra, od 18.30 ure do 22. ure Tečaj sv. pisma: izberi življenje Kje je človek, da se ga spominjaš, sin človekov, da ga obiskuješ? (Ps 8,5) Vodi: mag. Klaus Einspieler od torka, 4. novembra, 18. ured do torka, 25. novembra 13. ure Dopustniški dnevi za upokojence Spremlja: Majdi Blüml v torek, 4. novembra, ob 19.30 uri Nauk o prehrani po sv. Hildegardi Predava: Margit Obmann v sredo, 5. novembra, ob 19. 30 uri Diapredavanje: z mlado babico k Actekom in Majem Predava: univ. prof. dr. Walter J. Lehmann in Heide Wirnig-Lehmann v četrtek, 6. nov., od 14. do 18. ure Marmoriranje svilenih rut Voditeljica: Erika Malle v četrtek, 6. novembra, ob 19. uri Molitveni shod za duhovne poklice Oblikujejo: bogoslovci iz Maribora v petek, 7. novembra, ob 19.30 uri Predavanje: v življenju se učiti umreti Predavateljica: prof. M. Nemetschek od petka, 7. novembra, od 14. do 18. ure do sobote, 8. novembra, od 9. do 18. ure Slikanje na les Voditeljica: Erika Malle od petka, 7. novembra, od 15. ure do sobote, 8. novembra, do 17. ure Seminar retorike: Kako namesto kaj? Voditelj: Phillip Maurer v petek, 7. novembra, od 15. do 22. ure, v soboto, 8. novembra, od 15. do 22. ure in v nedeljo, 9. novembra, od 9. do 17. ure Seminar: Moj odnos do drugega Voditelj: Thomas Feichtinger od sobote, 8. novembra, od 10. do 17. ure do nedelje, 9. novembra, od 10. do 17. ure Tečaj jedkanja (globoki tisk) Voditeljica: Gertrud Kresse Dopustniški dnevi za starejše ljudi Čas: od torka, 4. novembra (18. ure) do torka, 25. novembra (13. ure) Kraj: Katoliški dom prosvete-Cena: 6.600,- šil (pozor: možna je tudi podpora od zavarovalnice!) Obširna ponudba: mdr. „Nauk o zdravi prehrani po sv. Hildegardi“, „z mlado babico k Actekom in Majem", „metode zdravljenja bolezni prehlada“, predavanje o sv. Hemi, skupne sv. maše, dia-predavanja, itd... Vodi in spremlja: Majdi Blüml PODLIGA ZAHOD Sport NOGOMET/PRIHODNJI KROG Oberdrauburg - Bilčovs 1:0 (0:0) Domačini so pričeli silovito in po 10. minutah zabeležili kar pet prostih strelov iz kota. Bilčovščani so se sicer po dobrih 20. minutah ujeli, toda priigrali so si le redke prave priložnosti. Kljub temu bi bil neodločen rezultat pravičen. BILČOVS: Slapnig 3, Stocklas 4 (70 R. Schriefl 0), Rajnovič 3, Lippusch 4, Diexer 3, Strugger 3, Aleksič 5, Durnik 3, G. Schaunig 3, Paril 3, Quantschnig 4; Oberdrauburg: 150 gled.; sodnik: Ramusch (dober); 1. RAZRED D Vovbre - Globasnica 2:2 (2:0) V 1. polčasu so Globašani v hitrih protinapadih domačinov prejeli zadetke, medtem ko so v napadu zapravili 3 stoodstotne priložnosti. Po odmoru pa je ekipi trenerja Wölbla le še uspelo rezultat (zasluženo) izenačiti. GLOBASNICA: Smrečnik 4, Wölbl 4, Tominc 4, Zanki 4 (74. G. Sadjak 0), Grubelnik 3, Hren 3, Buchwald 4, Hribar 4, Silan 4, Pasterk 3 (46. Blažej 3), Szabo 3; Vovbre: 350 gled.; sodnik: Stauber (povprečen); strelca: Silan (65.), Blažej (84.) Grebinj - Železna Kapla 1:2 (1:0) V 1. polčasu so bili domačini boljši ter zasluženo vodili z 1:0. Po odmoru pa popolnoma druga slike tekme, kajti Kaplčani so se znali bistveno stopnjevati. ŽELEZNA KAPLA: Kohlweiß 4, J. Ošina 3, Ger-madnik 4, Užnik 4, Wicher 3, Lippusch 3, H. Grubelnik 4, Jeraj 4, G. Grubelnik 3, F. Ošina 4, Kržan 4; Grebinj: 150 gled.; sodnik: Schellander (dober); strelec: F. Ošina (66.), Užnik (82.) Šmihel - Šentlenart 5:1 (1:0) Po slabšem začetku so se Šmihelčani stopnjevali, predvsem po odmoru, ko so zadeli gol za golom. Igralec tekme pa je bil W. Motschilnik, ki je bil kar 3-krat uspešen. ŠMIHEL: Suschnig 3, Janet 4, Švab 5, A. Gros 3, Burckhard 4, E. Sadjak 4, Berchtold 4, Hribernik 3 (53. Lutnik 3), Buchwald 4, Ch. Gros 4, W. Motschilnik 6; Šmihel: 100 gled.; sodnik: Lampert (zelo dober); strelci: W. Motschilnik (23., 58., 70.), Buchwald (55., 67.); 2. RAZRED C Kriva Vrba - Sele 4:2 (0:2) Odličen nastop Selanov v 1. polčasu, ko so poleg dveh zadetkov imeli še številne lepe priložnosti. Po odmoru pa so individualne napake lastnih igralcev prinesle ekipo trenerja Wieserja ob sadove. SELE: M. O raže 2, A. Mak 3, K. Hribernik 4, Božič 2, D. Mak 2, Diexer 3, M. Dovjk 3, F. Dovjak 3, R. Roblek 2 (46. M. Mak 3), Djogič 2, A. Draže 2 Kriva Vrba: 50 gled.; sodnik: Lercher (povprečen); strelca: Djogič (35.), Diexer (30.) gm 2. RAZRED PflHH Eberstein - SAK II 2:0 (1:0) Bil je eden najslabših nastopov SAK II, odkar ta ekipa tekmuje v prvenstvu. „Odpovedali so predvsem nosilci igre, kajti predčasno so resignirali,“ pravi trener Kreutz. SAK II: Regvar 3, Tolmajer 3, Hajnžič 0 (15. Mesner 3), K. Woschitz 2, I. Woschitz 2, S. Wieser 2, Kert 2, V. Nachbar 0 (S. Sienčnik 4), Možina 2, Mandl 2, Hober 2; Eberstein: 50 gled.; sodnik: Semmler (dober); rdeči karton: Mesner (65.), Regvar (70.) 2. RAZRED D Rikarja vas - Galicija 3:1 (0:1) Presenetljivo vodstvo gostov (v 5. minuti) so Rikarjani skušali sicer hitro nadoknaditi, toda številne lepe priložnosti so zapravili. Po odmoru pa je bil pritisk domačinov tako velik, da so zadetke skorajda prisilili. RIKARJA VAS: Brezovnik 3, Streicher 3, Weitzer 4, Truschner 4, Gomernik 4, Sporn 4, Figoutz 5, Sienčnik 4, Dollinger 3, Urch 4, Rebernig 3 (46. Kampusch 4); Rikarja vas: 200 gled.; sodnik: W. Krappinger (dober); strelci: Urch (53.), Dollinger (67.), Truschner (74.) Dobrla vas - Mauterndorf 2:0 (1:0) Zmaga Dobrolčanov nikoli ni bila v resni nevarnosti. DOBRLA VAS; Pečnik 3, Pernek 3, Nachbar 3, Kul-terer 2, Math 3 (80. Tschekalow 0), Golautschnig 3, Zunder 3, Petek 4, Čh. Lesjak 4, Hudi 3; Dobrla vas: 50 gled.; sodnik: Ofner (dober); strelca: Petek (5.), Ch. Lesjak (78.) Preitenegg - Žvabek 0:0 Žvabečani so bili močnejši, toda, kakor že na prejšnji tekmi, so bili tudi tokrat neučinkoviti v napadu. ŽVABEK: Jakob 4, Berchtold 4, Wriessnig 4, Breitenegger 3, G. Lutnik 4, Trampusch 4, Čebul 4, Ramusch 3, Homer 2, Pistotnik 4, Schlatte 3; Preitenegg: 100 gled.; sodnik: Schrittesser (povprečen); PODLIGA ZAHOD Weißenstein - Bilčovs (v nedeljo ob 14.30) - Trener Bilčovščanov ima vseskozi težave s poškodovanimi igralci, kajti ni tekme, ko bi lahko nastopili v popolni postavi. Tokrat bosta po vsej verjetnosti manjkala Kuess in Andrejčič. Nasprotnik Weißenstein je na preteklih tekmah zelo napredoval, zato svari Strugger: „Paziti moramo, da ne bomo doživeli presenečenja.“ 1. RAZRED D Frantschach - Globasnica (v nedeljo ob 14.30) - Na papirju jasna zadeva za Globasnico, toda tako imenovani slabi nasprotniki zapeljujejo favorite v podcenjevanje, zato pozor. Trener Wölbl upa, da bodo poškodovani igralci Pasterk, Kor-desch in Mišic do nedelje zopet zdravi. Vsekakor pa je v boju za naslov prvaka tokrat upoštevanja vredna le zmaga, je slišati iz tabora Globašanov. Vovbre - Železna Kapla (v soboto ob 14.30) - Kaplčani se hočejo maščevati za poraz na domačem igrišču, ki so ga proti tej ekipi doživeli v 1. krogu letošnjega prvenstva. V šestem letu obstoja je center SAK Pliberk-Vidra vasi zabeležil doslej svoj največji športni uspeh. Ekipa U 12 (trener Bernard Olip) se je brez poraza kvalificirala za koroško prvenstvo, ki so ga odigrali preteklo soboto na stadionu v Beljaku. V predkrogu je SAK U 12 gladko premagal Lendorf 4:0 in Irschen 2:0. V nedeljo dopoldan pa je potem prišlo do velikega finala med domačini VSV in SAK. Po napetih 30 minutah so domači zmagali srečno 1:0. Trener Bernard Olip je bil po tekmi prepričan, da bi se na nevtralnih tleh glasil prvak SAK. Vodja centra Silvo Kumer je vi-cenaslov ekipe U 12 označil kot doslej največji uspeh centra, ki je že tretjo leto najboljši klub Ruda - Šmihel (v nedeljo ob 14.30) - Šmihelčanom bo manjkal H. Motschilnik (zlomil si je ključnico), po vsej verjetnosti tudi Berchtold, ki je imel med tednom gripo. Proti Ftu-dio kljub temu upajo na pozitiven rezultat, kajti ekipo bo po prestani poškodbi zopet okrepil Lopinsky. 2. RAZRED C Tholica - Sele - „Nimamo ničesar izgubiti,“ pravi trener Selanov Mirko Wieser. Selani bodo nastopili v popolni postavi. 2. RAZRED D Krka - SAK II (v nedeljo ob 10.30) - Trener SAK II Kreutz ima personalne težave, kajti ne vem, če mu bo na voljo sploh 11 igralcev. 2. RAZRED F Rikarja vas - St. Margarethen (v nedeljo ob 12. uri) - Rikarjani hočejo postati tudi zimski prvak, zato je tokrat upoštevanja vredna le zmaga. Dobrla vas - Žvabek (v nedeljo ob 14.30) - Derbi ima svoje zakonitosti, zato sta obe ekipi previdni pri napovedovanjih. „Odločilna bo forma dneva,“ pravi predsednik Dobrle vasi Tinej Lesjak, naraščaja na spodnjem Koroškem. Koroško prvenstvo U 12: 1. VSV, 2. SAK, 3. SV Šentvid, 4. Irschen, 5. Austria, 6. Lendorf in St. Michael i. L. CENTER PLIBERK Zaključek s prijateljsko tekmo V pretekli sezoni so ekipe centra igrale 14 tekem z moštvi iz sosednje Slovenije (NK Dravograd, Prevalje, Slovenj Gradec, Črna). Preteklo nedeljo je prišla v okviru tega sodelovanja v Vidro vas mladina iz Črne. SAK U 15 - NK Peca U 16 3:1 (Verdel, Kramar, Malej); U 10: Metlova - SAK 1:5 (Enzi 2, K. Dlopst 2, S. Grilc) CENTER CELOVEC U10: SAK/2-Austria/1 0:10 CENTER ŠENTPRIMOŽ U 10: SAK/3 - Galicija 4:0 (P. Starmuž 2, Niko Wakounig, J. Klösch); U 8: Ekipa iz Šentprimoža je z 2. mestom zaključila letošnjo sezono. PODLIGA ZAHOD 1. Bad Bleiberg 13 10 3 0 40:8 33 2. Landskron 13 9 2 2 48:11 29 3. Šmohor 13 7 4 2 26:9 25 4. Wernberg 13 7 2 4 20:18 23 5. Oberdrauburg 13 7 0 6 20:21 21 6. Bilčovs 13 6 2 5 20:14 20 7. Baško jezero 13 5 3 5 23:23 18 8. Irschen 13 4 2 7 18:26 14 9. Radenthein 13 3 5 5 14:22 14 10. Baldramsdorf 13 4 2 7 10:31 14 11. ASV Lienz 13 3 3 7 9:19 12 12. Weißenstein 13 3 3 7 17:30 12 13. Brnca 13 3 2 8 11:31 11 14. Winklern 13 1 5 7 9:22 8 ■ Prihodnji krog (1.12. november): Weißenstein - Bilčo-vs, Oberdrauburg - Bad Bleiberg, Winklern - Radenthein, Brnca - Baško jezero, ASV Lienz - Wernberg, Baldrams-' dort - Irschen, Landskron - Šmohor. 1. RAZRED D 1. Globasnica 13 7 3 3 27:16 24 2. Vovbre 13 6 5 2 25:14 23 3. Klopinj 13 5 8 0 19:11 23 4. St. Stefan 13 6 4 3 15:12 22 5. Šmihel 13 6 3 4 26:17 21 6. Žitara vas 13 6 3 4 22:14 21 7. Železna Kapla 13 6 3 4 24:17 21 8. Grebinj 13 5 5 3 20:15 20 9. Maria Rojach 13 4 6 3 19:18 18 10. Eitweg 13 4 5 4 20:13 17 11. Šentlenart 13 4 3 6 15:22 15 12. Ruda 13 1 6 6 10:19 9 13. Frantschach 13 2 2 9 11:38 8 14. Labot 13 0 211 6:33 2 ■ Prihodnji krog (1.12. november): Žitara vas - Šentlenart, Šmihel - Ruda, Maria Rojach - St. Stefan, Labot - Eit-weg, Frantschach - Globasnica, Vovbre - Železna Kapla, Grebinj - Klopinj. 2. RAZRED C 1. Poreče 12 7 5 0 25:5 26 2. Kotmara vas 12 7 3 2 32:17 24 3. Tholica 12 7 3 2 27:13 24 4. Rožek 12 7 2 3 24:19 23 5. Treffen 12 5 4 3 25:19 19 6. Kriva Vrba 12 6 1 5 22:17 19 7. Donau 12 5 2 5 28:25 17 8. Šentjakob 12 5 0 7 15:25 15 9. Sele 12 4 2 6 20:25 14 10. Pošta 11 3 3 5 12:18 12 11. Ledince 11 2 5 4 15:20 11 12. HSV 12 1 4 7 9:20 7 13. Osoje 12 0 210 14:45 2 ■ Prihodnji krog (1.12. november): Tholica - Sele, Kriva Vrba - Rožek, Donau - Pošta, Šentjakob - Ledince, Osoje - Poreče, HSV - Treffen. 2. RAZRED D 1. KAC 12 10 1 1 31:6 31 2. Krka 12 8 2 2 27:14 26 3. Oberglan 12 7 2 3 22:11 23 4. SAK II 12 7 1 4 36:19 22 5. St. Urban 12 6 0 6 17:33 18 6. Guttaring 11 5 1 5 14:17 16 7. Steuerberg 12 4 3 5 21:19 15 8. Weitensfeld 12 3 4 5 14:19 13 9. Kraig 12 3 2 7 18:24 11 10. Eberstein 12 3 2 7 13:32 11 11. Ulrichsberg 10 2 4 4 12:14 10 12. Kappel 11 2 4 5 12:16 10 13. Straßburg 12 2 2 8 17:30 8 ■ Prihodnji krog (1.12. november): Krka - SAK II, Eber-stein - Weitensfeld, Kraig - Steuerberg, Ulrichsberg - KAC, Kappel - Guttaring, Oberglan - Straßburg. 2. RAZRED E 1. Rikarja vas 13 10 3 0 43:10 33 2. Sinča vas 13 10 3 0 43:13 33 3. Tinje 13 10 2 1 46:12 32 4. Reichenfels 13 9 0 4 28:16 27 5. Djekše 13 6 2 5 41:25 20 6. Galicija 13 4 6 3 20:21 18 7. St. Margarethen 13 5 3 5 19:20 18 8. Šentpeter 13 4 4 5 25:33 16 9. Dobrla vas 13 3 4 6 14:27 13 10. Pliberk II 13 3 3 7 15:26 12 11. Žvabek 13 1 7 5 14:23 10 12. Preitenegg 13 2 3 8 10:27 9 13. Važenberk 13 2 2 9 10:35 8 14. Mauterndorf 13 0 211 10:50 2 ■ Prihodnji krog (1./2. november): Pliberk II - Tinje, Reichenfels - Djekše, Važenberk - Galicija, Rikarja vas -St. Margarethen, Sinča vas - Mauterndorf, Dobrla vas -Žvabek, Preitenegg - Šentpeter. Košarka. Juniorji KOŠ so prvenstveno tekmo proti WSG tesno zgubili s 60:65. Po polčasu je bil rezultat še izenačen (30:30), po odmoru pa so bili srečnejši gostje. Včeraj zvečer so se juniorji KOŠ (v Mladinskem domu) pomerili z BBC. Koroški viceprvak SAK U 12-(z leve): trener Bernard Otip, Rene Partl, Peter Klade, Tomi Ried) Tomaž Kreutz, Samo Otip: (spredaj): Markus Pernjak, Christian Klösch, Roman Pandi, Darjan Aleksič, Daniel Dlopst; SAK: velik uspeh za pliberški center Sport ODBOJKA - POKAL CEV Jutri bo dvorana zadrhtela Ob prvem mednarodnem nastopu Dobljanov je množičen obisk zagotovljen. S K Dob - i/ soboto jih čaka premiera na mednarodnem odru. Stoje z leve: Ch. Matschek, Mlakar, Kosi, Zmagaj, Hirner, Reiter, Neukirchner, trener Ivartnik; čepe z leve: Opetnik, G. Matschek, Trampusch, Manisch, Torej, Micheu, J. Trampusch. S 4. mestom v minuli sezoni so si Dobljeni zagotovili nastop na mednarodni ravni, kar je nedvomno višek v 15-letni zgodovini kluba. Prav temu mednarodnemu nastopu (pokal CEV) pa je trenutno posvečena vsa zbranost, kajti že v soboto je na programu prva tekma. Nasprotnik Dobljanov prihaja iz BiH - Bosna Kalesija in je popolnoma nepoznana ekipa. Edino, kar so Dobljeni o tej ekipi poizvedeli, je, da so igralci telesno zelo močni (skorajda vsi merijo nad 190 cm), toda mednarodno povsem neizkušeni. Prav to pa so tudi Dobljani, kajti edini, ki je že igral na mednarodnem odru, je kapetan Martin Micheu. Pravo moč ekipe iz Bosne bodo Dobljani torej spoznali šele na tekmi sami. Vsekakor pa je dejstvo, da odbojka v državah nekdanje Jugoslavije dosega visoko raven, kar je naj Dobljanom svarilo. „Nasprotnika spoštujemo, toda bojimo se ga ne,“ pravi kapetan Micheu. Rahel optimizem je v taboru Dobljanov zavladal nenazadnje po tekmi v sredo večer proti Sokolu I, ko so z odličnim nastopom osvojili dve pomembni točki v boju za play off. Vsekakor se je ekipa trenerja Ivartnika pravočasno pred velikim srečanjem v pokalu CEV stopnjevala, kar da upati za sobotno tekmo. Pokalna tekma proti Bosni Kalesiji bo torej v soboto, ob 19. uri, v športni dvorani v Wolfs-bergu. Ker je zanimanje za tekmo izredno, pričakujejo Dobljani rekordno število navijačev. Micheu: „Mislim, da bo dvorana, ki do prostor blizu 1000 gledalcem, tokrat polna.“ Toda pomoči navijačev ne bodo deležni le igralci Doba, ampak tudi gostje iz Bosne, kajti njih bo spremljalo v Wolfsberg blizu 40 navijačev. Povratna tekma je teden na-vrh v Tuzli. Dob - Sokol I 3:0 ZVEZNA LIGA, MOŠKI 1. Donaukraft 9 9 0 27:2 18 2. Salzburg 9 8 1 24:4 16 3. Enns 9 7 2 22:8 14 4. Sokol I 10 5 5 17:18 10 5. Gleisdorf 9 4 5 15:16 8 6. Innsbruck 9 4 5 14:16 8 7. Dob 10 4 6 14:23 8 8. Hypo 9 2 7 10:32 4 9. Hartberg 9 2 7 10:24 4 10. Sokol II 9 1 8 6:52 2 I POKAL CEV - POKAL CEV SK Dob - Bosna Kalesija v soboto ob 19. uri v Wolfsberg u (vstop je prost za mladince pod 16 let) Simon Sadjak (desno) in Kurt Urnik sta sodila med najboljše v svojih ekipah. Nezadovoljstvo pri igralcih SAK, zato jim manjka ogenj Veliko je bilo razočaranje po porazu SAK na derbiju proti Pliberku. Trener Tellian je pri igralcih pogrešal „ogenj“, ki je ekipo na derbijih v preteklih letih odlikoval. „Nekateri igralci so iz raznih razlogov nezado-voljnji, zaradi tega očitno tudi njihov skromen nastop proti Pliberku," pravi Tellian. Poleg tega meni Tellian, da je tudi sodnik Aichholzer vplival na poraz SAK. „Prekršek nad Koreimannom je bil zrel za temnordeč karton.“ Medtem ko je bilo pri SAK opazno razočaranje še med tednom na-vrh, je v Pliberku vse v najboljšem redu. Trener Polanz: „Nenazadnje derbi je pokazal, da gre pri nas navzgor. Upam, da se bo ta trend nadaljeval tudi v nedeljo proti Zeltwegu.“ ■ PRIHODNJI KROG: St. Florian - SAK (v nedeljo ob 15. uri) - Ker je bil trener Tellian med tednom bolan, je treninge vodil Miha Kreutz. Do nedelje pa naj bi bil Tellian zopet zdrav, saj svojo ekipo pričakuje zelo močan nasprotnik. St. Florian zaseda namreč 3. mesto na tabeli in je izredno uspešen predvsem na domačem igrišču. Manjkal bo tokrat Kircher (rdeči karton), po vsej verjetnosti tudi poškodovani Koreimann. Tellian: „Mogoče nam prav na tujem zopet uspe presenečenje.“ Pliberk - Leibnitz (v nedeljo ob 14. uri) - Manjkali bodo Kre-walder, Hribar in Pleschgatter-nig, zopet v ekipo pa bo prišel legionar Lisič, ki je na derbiju manjkal zaradi 4. rumenega kartona. Trener Polanz: „Škoda, da manjka Krewalder, kajti sedaj moram obrambo zopet spremeniti." REGIONALNA LIGA/12. KROG Pliberk zasluženo dobil derbi - SAK razočaral Pliberčani so se to-krat predstavili zelo dis-ciplinirani, še posebej pa jih je odlikovala vzor-I na borbenost. Videlo se je, da je zanje derbi 3 še vedno poseben do-Zadeljekar godek, medtem ko se 3-kratna ie prav to pri večini derbiju - igralcev SAK pogrešalo Robert Mi- (za nekatere je bil derbi klau. očitno le navadna tekma). Tako so bili Pliberčani od začetka enakovredni ter v 27. minuti (po strašni napaki vratarja Mallegga) povedli z 1:0. Kudler je sicer kmalu navrh izenačil, toda tudi ta zadetek ni izboljšal igre SAK, celo nasprotno. Pliberčani so si namreč po odmoru priigrali terensko premoč ter silili po vodstvu, toda D. Wriessnig je zapravil stoodstotno priložnost (Mallegg je v tej akciji odlično branil). Kmalu navrh pa so le zasluženo povedli, kajti Miklau je bil drugič uspešen. Po tem zadetku je SAK sicer več tvegal, toda izključitev Kircherja je slabila ekipo. Od tega trenutka je prišel SAK le še enkrat nevarno pred nasprotna vrata, toda Simon Sadjak je po lepi soloakciji imel smolo pri zaključku. 8 minut pred koncem pa je Miklau s svojim tretjim zadetkom predčasno odločil derbi v prid Pliberčanom. SAK - Pliberk 1:3 (1:1) SAK: Mallegg 2, S. Sadjak 4, A. Sadjak 4, Zanki 3, Kircher 2, Vrabac 3 (82. Lessnig 0), Roy 3, Koreimann 3 (52. Kesselbacher 3), Kuttnig 2, Hajdini 2 (72. R. Oraže 0), Kudler 3; PLIBERK: Matschek 4, Lutnik 4, F. Wriessnig 4, Krewalder 4, Skorianz 4, Bajrovič 5, Urnik 5, Slamanig 4, Škof 5, D. Wriessnig 4 (85. Brezina 0), Miklau 5 (88. Polanz 0); Igrišče ASV: 600 gled.; sodnik: Aichholzer (dober); strelci: Kudler (29.) oz. Miklau (27„ 58., 82.); rdeči karton: Kircher (60.), Krewalder (90.) Ključ ocen: 0 brez ocene, ker prekratko na igrišču 1 je popolnoma razočaral, 2 slab, 3 povprečen, 4 dober, 5 zelo dober, 6 izreden nastop ter zrel za višje naloge. REGIONALNA LIGA 1. Voitsberg 12 9 1 2 20:9 28 2. Gratkorn 12 7 3 2 24:13 24 3. St. Florian 12 5 5 2 20:8 20 4. Leibnitz 12 5 4 3 14:12 19 5. Austria/VSV 10 4 5 1 18:8 17 6. SAK 12 4 5 3 18:14 17 7. Grieskirchen 12 5 2 5 22:19 17 8. Rapid Lienz 12 5 1 6 16:19 16 9. Pliberk 12 4 4 4 16:20 16 10. WAC 12 4 3 5 22:16 15 11. Pöllau 12 4 2 6 14:20 14 12. Flavia Solva 11 3 3 5 10:19 12 13. Zeltweg 11 2 2 7 7:17 8 14. Rohrbach 12 0 210 5:32 2 ■ Rezultati 12. kroga: SAK - Pliberk 1:3, WAC - Flavia Solva 5:0, Voitsberg - Austria/VSV 3:0, Pöllau - Rapid Lienz 2:1, Gratkorn - Rohrbach 2:1, Grieskirchen - St. Florian 0:3, Leibnitz -Zeltweg 1:0; ■ Prihodnji krog (1./2. november); Zeltweg - WAC, Pliberk - Leibnitz, St. Florian - SAK, Rapid Lienz - Grieskirchen, Rohrbach - Pöllau, AustriaA/SV - Gratkorn, Flavia Solva - Voitsberg; ■ Strelci (SAK in Pliberk): 5....Kudler (SAK) 4....Vrabac (SAK), Lisič, Urnik, Miklau (vsi Pliberk) 2....Lessnigg, Koreimann, Hajdini (vsi SAK), Krewalder (Pliberk) 1....Hober, S. Sadjak, M. Sadjak (vsi SAK), Škof (Pliberk) OD TOD IN TAM Zdravi ljudski šolarji Celovec. 2. razred Javne dvojezične ljudske šole 24 v Celovcu ima najbolj zdrave zobe na Koroškem, kajti nad 60 odstotkov otrok nima kariesa. To je na Koroškem tudi rekord, za kar je razred prejel prehodni pokal, ki ga v ta namen podeljujejo od leta 1993 naprej. Otroci 2. razreda Javne dvojezične ljudske šole so prehodni pokal prejeli od mestnega svetnika Ewalda Wie-denbauerja ter mu obljubili, da ga bodo dobro hranili, namreč v posebni vitrini. OSEBE & DOGODKI NAJBOLJ ZDRAVE ZOBE Učenci zdravih zob 2. razreda Javne dvojezične ljudske šole z ravnateljico Brigitto Hambrusch (zadaj levo), mestnim svetnikom Erwinom Wiedenbauerjem in zobozdravnico dr. Roswitho Planck (desno). Alenka Mori je nova pevod-kinja MePZ Peca 1/ Globasnici Globasnica. Ker je bil doslejšnji vodja MePZ Peca mag. Stanko Polzer preobremenjen, si je moral zbor poiskati novo vodjo in jo našel v Dravogradu v Sloveniji, od koder prihaja, mlada 20-letna zborovodkinja Alenka Mori, ki se je kar hitro vživela v novo okolje. Alenka Mori je poročena in ima malega sina. Vaje z novim zborom bo imela tedensko v sredah. VogrČe. Glavna atrakcija letošnjega Martinovanja (v petek, 7. 11.) KPD Vogrče naj bi bili mladi Avseniki ansambel „Gašperji“. So pa kratkoročno odpovedali, ker morajo na snemanje v Nemčijo. Za nadomestilo so poskrbeli Gašperji sami in so poslali v Vogrče znani „Alpski kvintet“. POČASTITEV Slavljenec Walter Koschutnik (na sliki tretji z desne) s soprogo ter Matjaževa na slavju na Štalenskigori f oto: Fera Matjaževe! na Štalenski gori Pliberk/Štalenska gora. Matjaževci na Štalenski gori. Walter Koschutnik, dolgoletni svetnik zbornice kmetijskih delavcev in domačin iz Libuč je prejšnji teden od deželnega glavarja Zernatta prejel Srebrni častni znak za zasluge za Republiko Avstrijo. Pretekli petek ga je na Štalenski gori počastila tudi zbornica kmetijskih delavcev pod vodstvom predsednika inž. Seppa Winklerja in direktorja dr. Rudija Dörflingerja. Kot vodilni sodelavec celovške mestne vrtnarije skrbi Walter Koschutnik za lepoto parkov in zelenih površin. In kar je še posebej razveseljivo: zbornica kmetijskih delavcev je povabila na Šta-lensko goro MoPZ „Kralj Matjaž“ iz Libuč, da pevsko olepša uradni del slavja. Slavja so se je udeležili tudi zbornični svetnik Joško Maloverš-nik, Jurij Mak in Hanzi Roblek ter pliberški župan mag. Raimund Grilc. Samo za močne trebušne mišice Vetrinj. Polagoma postaja tudi na Koroškem pojem - Slovenec-Korošec Adi Smolar. Doma je z Mute (blizu znane Vuzenice) in tačas profesionalni pevec. S povabilom Kluba slovenskih študentov na Koroškem in finančno injekcijo ZVEZE-BANK ga je bilo mogoče pregovoriti za koncert, saj je moral za nastop prekiniti snemanje nove CD-plošče (medtem že tretje). V vetrinjskem Marhofstadlu je apetit na novo ploščo gotovo zbudil. Nad sto navdušenih fenov mu je potrdilo, da bo tudi nova produkcija vžgala, kakor vžge slivovka v želodcih njegovih opevanih junakov. Z Adijem Smolarjem se je Sloveniji rodil edinstven kantavtor doslej nepoznane sorte. Smolarje pevec lirične tragi-komičnosti, jedki ironim in social(istič)ni kritik, ki ne špara jezika, kadar opeva tegobe družbe. Kakor suha je njegova postava, tako suh je tudi njegov humor, še posebno v pesmih, kjer gre za tragične trenutke življenja. Njegova osrednja tema je mladina in mladost ter vse, kar je s tem povezano, od seksa, alkohola, mamil do ljubezni, kompleksov, aut- ADI SMOLAR Adi Smolar je navduši! publiko s svojimi smešnimi in kritičnimi teksti. sajderstva, zapravljenih let, poklicnih in denarnih težav ter drugih nevšečnosti in fenomenov v današnji družbi. Vsebina besedil je tako nepričakovano neposredna, da publiki kljub fatalnim momentom, ki se v njih kar kopičijo, ne preostane drugega, kakor se smeje čuditi, kako opeva dogajanje okoli nas, dogajanje, ki nas spremlja dan za dnem, a mu pogosto obračamo hrbet. Da je navzlic tragičnosti treba do skrajnosti napeti trebušne mišice, je pripisati pesniškemu talentu Smolarja, saj vse tragično servira ironično-komično. S tem ima smeh in zagotovo vse več publike na svoji strani. eKAd