UVOD Državni zbor kot najvišja predstavniška in zakonodajna institucija v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi vse ostale funkcije sodobnega parlamenta, izvaja večji del svojih pristojnosti na rednih in izrednih sejah. Seje javnost lahko spremlja v dvorani ali preko televizijskih in spletnih prenosov. Vsebina sej pa postane pregledno dostopna v obliki sejnih zapisov. Državni zbor vsako sejo zvočno posname. Simultano ob zvočnem zajemanju nastaja besedilo, ki je na spletu dostopno s približno polurnim zamikom. V uredništvu sejnih zapisov se ob poslušanju zvočnega posnetka preveri avtentičnost zapisanega, besedilo pa se uredi v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Takšno preverjeno in jezikovno urejeno besedilo na spletnem naslovu zamenja prvi zapis. Besedilo celotne seje se izda tudi v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora. Sejni zapisi vsebuje dnevni red, sprejet na seji Državnega zbora, kazalo, iz katerega je razviden potek seje in v katerem so točke dnevnega reda in govorniki, osrednji del je besedilo seje, zapisano v prvi osebi, na koncu pa je dodan še indeks govornikov. Sejni zapisi so zgodovinski dokument in vir za preučevanje parlamentarne zgodovine, tradicije, predstavniške demokracije in jezikovne kulture. Sejni zapisi Državnega zbora. 33. izredna seja (8. junij 2016) ISSN 2385-9490 Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek Urednici: Tatjana Mirt Kavšek, dr. Vesna Moličnik Izdajatelj: Državni zbor Naslov: Šubičeva 4, 1102 Ljubljana Telefon: +386 1 478 94 00 Leto izida publikacije: 2016 www.dz-rs.si 3 DNEVNI RED 33. IZREDNE SEJE 1. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI PROTOKOLA O PRISTOPU ČRNE GORE K SEVERNOATLANTSKI POGODBI (MPPMNSAP), EPA 1093-VII 4 VSEBINA Določitev dnevnega reda ............................................................................................................ 5 1. točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI PROTOKOLA O PRISTOPU ČRNE GORE K SEVERNOATLANTSKI POGODBI (MPPMNSAP), EPA 1093-VII................................................................................................................................. 5 DR. MIROSLAV CERAR .............................................................................................................. 5 JOŽEF HORVAT ........................................................................................................................... 6 ŽAN MAHNIČ ................................................................................................................................ 7 FRANC JURŠA ............................................................................................................................. 7 MATJAŽ NEMEC .......................................................................................................................... 8 DR. MATEJ T. VATOVEC ............................................................................................................ 8 JOŽEF HORVAT ........................................................................................................................... 9 MAG. ALENKA BRATUŠEK ........................................................................................................ 9 DR. SIMONA KUSTEC LIPICER ................................................................................................ 10 LUKA MESEC ............................................................................................................................. 10 ROBERTO BATTELLI ................................................................................................................ 11 DR. SIMONA KUSTEC LIPICER ................................................................................................ 11 ROBERTO BATTELLI ................................................................................................................ 11 MATJAŽ HAN ............................................................................................................................. 12 DR. MATEJ T. VATOVEC .......................................................................................................... 12 5 Državni zbor VII. mandat 33. izredna seja 8. junij 2016 _______________________________________________________________ Predsedujoči: dr. Milan Brglez....................................................predsednik Državnega zbora Matjaž Nemec................................................podpredsednik Državnega zbora Primož Hainz.................................................podpredsednik Državnega zbora Seja se je začela 8. junija 2016 ob 13.02. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 33. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: gospa Jelka Godec, mag. Bojana Muršič, gospa Erika Dekleva, Violeta Tomić, gospa Marjana Kotnik Poropat, gospa Ljudmila Novak, gospod Ljubo Žnidar, dr. Bojan Dobovšek, gospod Marijan Pojbič, dr. Franc Trček, Miha Kordiš in mag. Dušan Verbič. Na sejo sem vabil predstavnike Vlade. Lepo pozdravljam tudi ostale prisotne! Prehajamo na določitev dnevnega reda 33. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda seje ste prejeli v petek, 3. junija 2016 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 68 poslank in poslancev, za je glasovalo 66, proti nihče. (Za je glasovalo 66.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je dnevni red 33. izredne seje Državnega zbora določen. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI PROTOKOLA O PRISTOPU ČRNE GORE K SEVERNOATLANTSKI POGODBI. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Miru Cerarju. DR. MIROSLAV CERAR: Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani poslanke in poslanci! V posebno veselje mi je, da lahko na današnji plenarni seji pozdravim tudi predsednika skupščine Črne gore Darka Pajovića z delegacijo. Dobrodošli! Slovenija je vseskozi močna zagovornica Natove politike odprtih vrat na zahodnem Balkanu. Decembrsko povabilo Črni gori in nedavni podpis pristopnega protokola sta dokaz, da politika odprtih vrat ostaja realnost, realnost za partnerske države, ki z nami delijo iste vrednote ter so obenem pripravljene in sposobne prevzeti obveznosti in odgovornosti članstva. V posebno čast mi je, da je Slovenija med prvimi državami članicami Nata, ki bo ratificirala črnogorski pristopni protokol. S to gesto pošiljamo dodatno sporočilo podpore Črni gori in ji obenem izrekamo dobrodošlico v zavezništvu. Dosežki Črne gore v samo desetletju samostojnosti so impresivni na vseh področjih, vključno s približevanjem evroatlantskim integracijam. Veseli me, da lahko Slovenija po svojih močeh prispeva k temu uspehu Črne gore. Črno goro vidimo kot zanesljivo in verodostojno partnerico, državo, ki prispeva k regionalni in mednarodni varnosti ter je vzor ostalim državam kandidatkam v regiji zahodnega Balkana. O tem priča tudi njen prispevek v mednarodnih operacijah pod okriljem Nato, Evropske unije in Združenih narodov. Spoštovani! Dvostranski odnosi med Slovenijo in Črno goro so odlični. Državi tradicionalno razvijata partnersko in prijateljsko sodelovanje. K temu bistveno prispevajo vzpostavljeno zaupanje ter nenehni aktivni stiki med državama in kar je še posebej pomembno tudi med ljudmi. V letošnjem letu obeležujemo tudi 10. obletnico vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama. Slovenija je bila prva država, ki je v Črni gori takoj po njeni osamosvojitvi odprla svoje veleposlaništvo. Številni slovenski strokovnjaki so tesno vpeti v svetovanje pri napredku Črne gore v 6 pogajanjih v članstvo v Evropski uniji. Prav tako bomo s programi usposabljanja še naprej delili svoje izkušnje s Črno goro z namenom čim lažjega delovanja v Natu. Med leti 2011 in 2014 smo opravljali vlogo Natovega kontaktnega veleposlaništva in s svojim delovanjem po svojih najboljših močeh prispevali k napredku Črne gore na poti k članstvu. Članstvo Črne gore v Natu predstavlja pomemben korak h krepitvi stabilnosti v tej strateško zelo pomembni regiji, hkrati pa potrjuje, da je širitev Nata ena izmed naših najuspešnejših politik, ki prispeva k širjenju varnosti v evroatlantskem območju. Pri tem želim posebej poudariti, da širitev Nata kot obrambnega zavezništva ni uperjena zoper nikogar, pri čemer je njegovo temeljno poslanstvo širitev območja stabilnosti in varnosti. Izzivi v regiji ostajajo. Tudi Črna gora se z njimi uspešno sooča. Ob tem se moramo zavedati, da Nato ni zgolj vojaško zavezništvo. Kot določa preambula severnoatlantske pogodbe, je Nato tudi oziroma predvsem skupnost, ki temelji na načelih demokracije, osebne svobode in vladavine prava. Angažiranost družbe, politična in javna podpora sta zato pri članstvu v Nato enako pomembni kot vojaško načrtovanje. Naj zaključim z mislijo, da so vrata zavezništva, ki so se prvič odprla leta 1952 še vedno odprta. Navkljub številnim novim izzivom v mednarodni varnosti ali pa prav zaradi tega v prihodnjih mesecih skoznje stopa Črna gora. Ob tem ji iskreno čestitamo in želimo, da bi bil njen vstop jasen in pozitiven signal ostalim aspirantkam iz regije za članstvo. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Predlog zakona je obravnaval Odbor za zunanjo politiko kot matično delovno telo. Besedo dajem predsedniku gospodu Jožefu Horvatu za predstavitev poročila odbora. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani ministrski zbor, gospod predsednik Vlade, dragi kolegice in kolegi, spoštovani visoki gostje, dragi prijatelji iz Črne gore! Odbor za zunanjo politiko je na svoji 51. seji 8. junija 2016, torej danes dopoldne, obravnaval Predlog zakona o ratifikaciji Protokola o pristopu Črne gore k severnoatlantski pogodbi, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Odbor je pri svoji obravnavi upošteval mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo Republike Slovenije, pravnim sistemom in z zakonodajno-tehničnega vidika ter k besedilu predloga zakona ni imela pripomb. Dopolnilno obrazložitev je podala državna sekretarka na Ministrstvu za zunanje zadeve, Darja Bavdaž Kuret. Povedala je, da je bil po uspešno končanih pogovorih in potrditvi poročila o pogajanjih na zasedanju zunanjih ministrov članic Nata v Bruslju 19. maja 2016 podpisan Protokol o pristopu Črne gore k Severnoatlantski pogodbi. Državni sekretar na Ministrstvu za obrambo, mag. Miloš Bizjak pa je dodal, da je Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije tekom celotnega procesa pristopa Črne gore k Natu podpiralo pristop, še zlasti preko posebnega obrambnega svetovalca, ki je na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Podgorici deloval vse od leta 2011. Dodal je tudi, da gre povabilo Črni gori k pristopu v zvezo Nato razumeti tudi kot rezultat slovenskih konsistentnih prizadevanj in svetovanj. Mnenje Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve je podal član komisije Alojz Kovšca, ki je povedal, da Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve predlog zakona podpira, dodal pa je tudi, da se s tem odpira novo polje za razvoj odnosov med državama. V razpravi članic in članov odbora je bila poudarjena vloga Republike Slovenije kot velike podpornice črnogorskega približevanja zvezi Nato, poudarjena je bila pomembnost le tega z vidika zagotavljanja stabilnosti v regiji in ob tem poudarjena vloga zveze Nato kot organizacije, ki deluje na demokratičnih načelih in njenih pozitivnih vplivih, od katerih lahko prosperirajo predvsem manjše države članice zveze Nato. V razpravi opozicijskega poslanca Poslanske skupine Združena levica so bili izraženi pomisleki predvsem s treh vidikov: idejnopolitičnega, zunanjepolitičnega in notranjepolitičnega, pri čemer je bilo izpostavljeno mnenje, da Nato ni obrambna zveza, temveč gre za vedno bolj infrastrukturni instrument za izkazovanje političnih interesov. V nadaljnji razpravi poslank in poslancev je bil izpostavljen tudi pomen Črne gore kot države z dolgo in močno vojaško tradicijo, predvsem pa je bilo izpostavljeno, da gre za državo s pomembno geostrateško lego ob Jadranskem morju, njen pristop k zvezi Nato pa bi lahko razumeli tudi kot pomemben element povezovanja držav na zahodnem Balkanu, kar bi prineslo tudi večjo stabilnost v regiji, zveza Nato pa bi se lahko izkazala za pomemben varnostni okvir v regiji. Ker k predlogu zakona na matičnem delovnem telesu ni bil sprejet noben amandma, Odbor za zunanjo politiko Državnemu zboru predlaga, da Predlog zakona o ratifikaciji Protokola o pristopu Črne gore k Severnoatlantski pogodbi sprejme v predloženem besedilu. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo gospod Žan Mahnič. 7 ŽAN MAHNIČ (PS SDS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani poslanke in poslanci, predsednik Vlade, ministri, spoštovani predsednik Skupščine Črne gore! V Slovenski demokratski stranki bomo z veseljem prispevali svoje ključne glasove, brez katerih ne bi bilo dvotretjinske večine, in podprli vstop Črne gore v zvezo Nato. To bo že druga balkanska država, ki se pridružuje temu zavezništvu in s tem zveza Nato krepi svoje južno krilo in pomembno prispeva k miru v regiji. Naj povem, da je vstop Črne gore na nek način tudi dosežek Republike Slovenije, ki zadnja štiri leta mentorira to državo ob vstopu, svetuje tako na obrambnem področju, svetovala je tudi pri transformaciji črnogorske vojske. Črna gora vstopa v zavezništvo v zelo kočljivem obdobju, v času, ko zavezništvo pestijo predvsem trije problemi oziroma tri zunanje grožnje: agresivna ruska politika, teroristična skupina Daesh in iranski raketni program. Zavezništvo, kdor ga spremlja, lahko vidi, da je v novi fazi transformacije. Transformacije, ki se zopet vrača na sam izvor tega zavezništva, to pa je kolektivna obramba. Zadnja resna vojaška akcija zveze Nato je bilo posredovanje v Afganistanu. Kdorkoli govori, da je zveza Nato destabilizirala Sirijo, da je destabilizirala Irak, da je destabilizirala tudi Iran, bodisi nima pojma o čem govori bodisi ne ve kaj to zavezništvo počne. Vrednote kot so svoboda, demokracija in pravna država so skupne vrednote nam vsem. To so tudi vrednote zavezništva, ki se vrača v svoje poslanstvo 28 za 28. Skratka, v prvi vrsti zveze Nato je zopet kolektivna obramba, krepitev vojaških zmogljivosti, ne za ekspedicijsko delovanje, kot nekateri govorijo, ampak za tisto, ker je ključno za samoobrambo, za pomoč eni državi članici, kot pravi 5. člen zveze Nato, kajti napad na eno državo je napad na vse. Slovenija je svoj delež pri tem, ko je bila kontaktna ambasada za vstop Črne gore v zavezništvo, izpolnila in mislim, da ga je izpolnila tako kot je treba, lahko rečemo, profesionalno. Pri tem pa bi rad opozoril tudi na drugo državo, prav tako na Balkanu, ki je predvsem žrtev svojega imena, ki je žrtev tujih politik in je nekako izgubila zagon tudi v fazi priključevanja zavezništvu zveze Nato, in to je Makedonija. Po zaprtju balkanske migrantske poti je Makedonija država, ki nosi in je nosila največje breme. Na to sem opozoril tudi teden nazaj v Tirani na parlamentarni skupščini zveze Nato, da moramo politiko odprtih vrat, ki je ena izmed sedmih točk, ki so ključne za pogovore v Varšavi na vrhu zveze Nato, ki bo 8. in 9. julija, dve leti po Walesu, odpreti in govoriti. Tudi vprašanje Gruzije, vprašanje Švedske in Finske kot partnerskih držav. Vse to je potrebno za krepitev lastne varnosti in za krepite lastnih zmogljivosti. Slovenija bo še naprej resen partner zveze Nato, zato moramo pa seveda največ storiti sami, ne samo govoriti o krepitvi skupnih zmogljivosti, ampak izpostaviti, predvsem pa od besed, ki jih je bilo v tem parlamentu že veliko, preiti k dejanjem, h krepitvi lastnih zmogljivosti, h krepitvi Slovenske vojske. Tukaj naj izkoristim svoj apel na predsednika Vlade in finančnega ministra, ki sta ključni figuri v tem postopku, da končno dvignemo obrambni proračun in da okrepimo Slovensko vojsko, ki je tako kadrovsko kot tudi materialno podhranjena. Čas je pravi, kajti grožnje so največje po hladni vojni, to je prva točka. In druga točka, slovenska javnost je pripravljena in odobrava zvišanje obrambnega proračuna. V Slovenski demokratski stranki bomo glasovali za. Črni gori pa želim uspešno delo v zavezništvu in v boju za skupne vrednote. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, zanjo gospod Franc Jurša. FRANC JURŠA (PS DeSUS): Predsednik, hvala za besedo. Lep pozdrav predsedniku Vlade, ministrskem zboru, kolegicam in kolegom ter predstavnikom Črne gore! Osnovni cilj Organizacije severnoatlantske pogodbe oziroma krajše Nata, ki združuje 28 držav članic iz Evrope in severne Amerike, je varovati svobodo in varnost vseh članic. Države se vključujejo v zvezo Nato zaradi lastne strateške varnosti in interesov kakor tudi zaradi želje po kolektivni varnosti vseh članic in zaradi krepitve miru v globalni skupnosti. Črna gora je bila decembra lani povabljena k pristopnim pogovorom za članstvo v Natu in jih tudi uspešno zaključila. Tako je bil maja letos podpisan protokol o pristopu te države k zavezništvu, ki ga je v imenu Slovenije podpisal naš zunanji minister Karl Viktor Erjavec, zdaj pa ga je treba še ratificirati. Slovenija je pristop Črne gore k Natu vseskozi močno podpirala. V tej luči je tudi slovensko veleposlaništvo v Podgorici dva mandata opravljalo naloge tako imenovanega kontaktnega veleposlaništva Nata. Glede na to, da se zavedamo pomena širitve zveze Nato na regijo zahodnega Balkana, si tudi prizadevamo, da bi bili med prvimi državami, ki bi ta protokol tudi ratificirali. Slovenijo in Črno goro namreč družijo prijateljski odnosi. Državi sta tesno povezani na številnih področjih. Slovenija je bila prva država, ki je junija 2006 v Podgorici odprla svoje veleposlaništvo. To se je zgodilo le nekaj tednov za tem, ko je Črna gora razlastila svojo neodvisnost. Na območju, ki je bila nekoč skupna država, so še vedno nezaceljene rane, ki jih je pustila vojna v 90-ih letih prejšnjega stoletja. Ta vojna je za seboj pustila opustošene in porušene domove, na tisoče mrtvih, ranjenih in razseljenih. Glede na to, da se strasti še vedno niso povsem umirile, je Balkan potencialno lahko ponovno vojno žarišče. Prav tako je zaostritev odnosov še vedno mogoče 8 pričakovati tudi v luči migracijskih tokov, ki obremenjujejo ta del Evrope. Zato je treba zagotoviti varnost na tem območju. Pomembno je, da se države zahodnega Balkana priključijo Zvezi Nato. V Poslanski skupini Desus smo prepričani, da je samo na ta način možno zagotoviti stabilnost in mir v tem delu Evrope. Zadovoljni smo, da smo poslanske skupine z izjemo ene stopile skupaj in zahtevale to sejo, prepričani pa smo, da bo tudi zakon sprejet z veliko večino navzočih. S tem bomo pokazali, da želimo poskrbeti za varnost in mir v Evropi, seveda s tem tudi na zahodnem Balkanu. Kot sem že prej omenil, nas v Poslanski skupini Desus veseli, da bo prav Slovenija kot vodilna država v regiji med prvimi, ki bo ratificirala Protokol o pristopu Črne gore v zavezništvo Nato. To je pomemben korak za Črno goro, hkrati pa pomembno sporočilo tudi za druge države iz regije, da so vrata zveze Nato odprta za širitev na območje zahodnega Balkana. V Poslanski skupini Desus bomo predlog zakona podprli. Pričakujemo, da bodo hitro sledile še druge ratifikacije. Prepričani smo, da bodo Črni gori sledile tudi druge države v regiji, ki še niso članice Nato, kar pa bo pomagalo zagotoviti še trdnejši mir na zahodnem Balkanu. Črni gori želim čimprejšnjo priključitev zvezi Nato in seveda uspešno delo znotraj te organizacije. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo gospod Matjaž Nemec. MATJAŽ NEMEC (PS SD): Spoštovana predsednika, ministrski zbor, kolegice in kolegi, visoki gostje! Slovenija je odkrit zagovornik širitve zveze Nato na zahodni Balkan. To stališče temelji na oceni, da so evroatlantske integracije največji garant za stabilnost in mir v regiji. Slednje je še posebej pomembno v času, ko je stabilnost te na preizkušnji zaradi zunanjih varnostnih in notranjih faktorjev. Socialni demokrati smo tako prepričani, da bo priključitev Črne gore k Natu pripomogla k okrepitvi njene varnosti in stabilnosti. Zato je toliko bolj pomembno, da Slovenija med prvimi Protokol o pristopu Črne gore v Nato tudi ratificira. Zaradi varnostnih izzivov in predvsem zaradi konstantne slovenske podpore iskreni želji črnogorskega naroda po samostojni in neodvisni državi, smo že od začetka podpirali in še naprej aktivno podpiramo črnogorsko članstvo v Evroatlantske integracije. Tako je bila Slovenija kontaktna točka za Nato v Podgorici in odkrita zaveznica v vseh fazah do podpisa pristopnega protokola. S članstvom si bo Črna gora zagotovila tudi večjo vlogo in možnost vpliva v mednarodnih zadevah. Posvetovanja med vladami članic namreč pomembno prispevajo k vplivu vloge vsake države in njenim celotnim mednarodnim odnosom. Tovrstni stiki in posvetovanja državam članicam zelo koristijo v času težav in nesoglasij. Omogočajo jim uporabo skupne zaloge medsebojnega razumevanja in spoštovanja, kar jim pomaga odkrivati vzajemno sprejemljive rešitve in sprejemati skupne odločitve. Pristop Črne gore je znak tudi drugim državam na zahodnem Balkanu, da je Nato odprt za proces nadaljnje širitve. Upamo, da bo ratifikacija Republike Slovenije kot prve države članice skupaj z Islandijo, pripomogla tudi k večji stabilnosti in povezanosti na Balkanu in pomiritvi napetosti v regiji. Socialni demokrati podpiramo ratifikacijo Protokola o pristopu Črne gore k Severnoatlantski pogodbi. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Združena levica, zanjo dr. Matej T. Vatovec. DR. MATEJ T. VATOVEC (PS ZL): Hvala, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem! Poslanci Združene levice bomo glasovali proti pristopu Črne gore k zvezi Nato. Nato je imperialistična zveza, zato se zavzemamo za to, da Slovenija iz njega izstopi, hkrati pa nasprotujemo njegovi širitvi. Ob tem je za nas nesprejemljivo, da se bo neka država priključila vojaškemu paktu, ne da bi se lahko njeni državljani o tem izrekli na referendumu. Naposled pa bomo glasovali proti tudi zaradi tega, ker nočemo biti del lažne, zlagane državotvornosti našega političnega razreda. Priključitev Črne gore Natu nima nobene zveze z interesi naših državljanov ali s politiko miru, ki naj bi bila po ustavi podlaga naše obrambne politike. Nato namreč ni in nikoli ni bil obrambna zveza, ampak je koalicija za zaščito politično-ekonomskih interesov ZDA in bivših kolonialnih sil na škodo drugih držav. Mednje spadajo tudi države, kot je Slovenija, ki so formalno članice Nata, vendar v njem nimajo nobene realne moči. Agresivna narava Nata se je dokončno razkrila po razpadu Varšavskega pakta leta 1991 z načrtnim uničevanjem Iraka, Afganistana in Libije, z intervencijami v Pakistanu, Somaliji, zahodni Afriki in z razpihovanjem državljanske vojne v Siriji. Nato in njegove članice so neposredno odgovorne za največjo begunsko krizo po drugi svetovni vojni, zato seveda priključitev katerekoli države paktu Nato ni nujna in ni njena notranja politična zadeva, ampak stvar celotne regije. Seveda ne bomo glasovali proti, ker bi imeli kaj proti Črni gori in njenim prebivalcem. Ravno nasprotno, ta priključitev namreč poteka brez privolitve črnogorskih državljanov. Odpor do Nata je v Črni gori večji kot v kateri drugi potencialni članici. Nenazadnje bo Črna gora prva članica Nata, ki je na lastni koži občutila Natove bombe. Ravno zato črnogorski politični razred ni hotel in še vedno noče tvegati referenduma. To priča tudi današnji dopis 9 podpredsednika črnogorskega parlamenta, v katerem nas je pozval, da poslanci Državnega zbora ratifikacije ne podpremo. Evidentno je, da se Črna gora de facto Natu priključuje proti volji prebivalstva. Združena levica se distancira tudi od hitenja z ratifikacijo pristopnega protokola. Hitenje zaradi praznega prestiža, da bi bili pri ratifikaciji prvi, je le še en dokaz servilnosti Slovenije. Slovenija ni in s tem ne bo postala pomemben igralec na tako imenovanem zahodnem Balkanu. Zaradi tega se niti Natovi niti črnogorski funkcionarji ne bodo ozirali na slovenske interese. Od Nata lahko pričakujemo le še več istega, in sicer nadaljevanje pritiskov za povečanje sredstev za vojsko in večje sodelovanja slovenskih vojakov v Natovih vojnah. V interesu Slovenije je pravzaprav, da izstopi iz zveze Nato. Za zgled si lahko vzamemo sosednjo Avstrijo, ki ni članica, ki za vojsko nameni manj denarja, manjši odstotek BDP kot Slovenija in je v nasprotju s Slovenijo sposobna braniti svoje državno ozemlje in tudi svoje interese. Glas Združene levice proti širitvi zveze Nato je zato glas za suverenost, glas za upoštevanje volje ljudstva, predvsem pa glas za politiko miru. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Nove Slovenije – krščanskih demokratov, zanjo gospod Jožef Horvat. JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, gospod predsednik. Še enkrat vsem prav lep pozdrav, tokrat v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije – krščanskih demokratov! Nova Slovenija – krščanski demokrati podpira in bo danes na dan slovenskega državnega praznika glasovala za Predlog zakona o ratifikaciji Protokola o pristopu Črne gore k severnoatlantski pogodbi. V Natu smo države, v Natu smo ljudje, ki nas povezujejo in družijo skupne vrednote, kot so na primer mir, demokracija, vladavina prava. Ta trenutek se mi spomin ustavi na Majniški deklaraciji, ki je bila na Kongresnem trgu prebrana 8. maja 1989. V 2. členu Majniške deklaracije je zapisano: "Kot suverena država bomo samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope." V Novi Sloveniji razumemo, da je današnja ratifikacija Protokola o pristopu Črne gore k Severnoatlantski pogodbi en majhen korak k uresničevanju 2. člena Majniške deklaracije. 20. junija 2006 smo v tem državnem zboru sprejeli sklep, ki se glasi: "Republika Slovenija prizna Republiko Črno goro kot neodvisno in suvereno državo." Takrat je bila Nova Slovenija vladna stranka. Ob tej priliki Črni gori čestitamo ob desetletnici njene samostojne in suverene poti. To dejanje v Državnem zboru se je zgodilo samo mesec dni po uspešnem referendumu o samostojnost in neodvisnosti Črne gore, na katerem so se državljani Črne gore odločili za samostojno pot. Dan po referendumu v Črni gori je takratni minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel svojemu kolegu poslal čestitko v kateri je med drugim zapisal: "To je dober temelj za samostojno državo in njeno evropsko perspektivo." Minister dr. Rupel je ministru Vlahoviću tudi zagotovil pripravljenost Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije in vse slovenske politike za nadaljnjo podporo pri konstruktivnem dialogu z Brusljem. Izrazil je tudi željo po poglabljanju sodelovanja med Slovenijo in Črno govor. V tem primeru naših odnosov do Črne gore z zadovoljstvom ugotavljamo, da gre za konsistentno politiko Republike Slovenije. Lani julija je Državni zbor sprejel Deklaracijo o zunanji politiki Republike Slovenije. Ta pravzaprav temelji tudi na odločitvah državljank in državljanov Republike Slovenije na referendumskih odločitvah, mislim na referendum marca 2003, ko je na volišče prišlo približno milijon volivcev in se je približno dve tretjini volivcev odločilo za članstvo Republike Slovenije v zvezi Nato. Prav v omenjeni deklaraciji smo zapisali, da članstvo Republike Slovenije v zvezi Nato predstavlja naš osnovni, naš temeljni varnostni okvir. Prijateljski Črni gori v imenu Nove Slovenije želim dobro in uspešno prihodnost, želim pa si tudi poglobljenega sodelovanja med državama na vseh ravneh – politični, gospodarski, kulturni, znanstveni in drugih. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Nepovezanih poslancev, zanjo mag. Alenka Bratušek. MAG. ALENKA BRATUŠEK (PS NP): Spoštovana predsednika, gospe in gospodje, dragi prijatelji! Slovenija je vseskozi stala ob strani Črni gori na poti v Nato. Vseskozi ste imeli v Sloveniji zaveznika. Vesela sem, da so se vrata zveze Nato Črni gori na široko odprla pravzaprav prav v času naše Vlade. Seveda bomo v naši poslanski skupini absolutno podprli predlog, ki je danes pred vami. Prepričani smo, da je ta pot edina prava pot, ne samo za Črno goro, ampak seveda tudi za zvezo Nato. Prav tako sem vesela in ponosna, čeprav ne bomo prvi, da bomo pa drugi, ki bomo ratificirali ta protokol. Spoštovani prijatelji, tudi s tega mesta že vnaprej iskrene čestitke. Se pa pridružujem kolegu iz Združene levice, spoštovani kolegice in kolegi, tudi ob kakšni domači temi bi morali pokazati takšno enotnost. 10 PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Besedo ima Poslanska skupina Stranke modernega centra, zanjo dr. Simona Kustec Lipicer. DR. SIMONA KUSTEC LIPICER (PS SMC): Hvala lepa. Spoštovana predsednika, kolegice in kolegi, spoštovani ministrski zbor, predvsem pa spoštovana delegacij, pod vodstvom predsednika skupščine Črne gore gospoda Pajovića! Republika Slovenija že od osamosvojitve dalje namenja vključevanju in aktivnemu sodelovanju v mednarodni skupnosti osrednjo, pravzaprav lahko rečemo strateško, pomembnost. Vse do današnjih dni ima naša pojavnost v mednarodni skupnosti in tudi pri delovanju v mednarodnih organizacijah visoko državotvorno vrednost. Leta 2014 je Republika Slovenija kot prva izmed držav iz območja nekdanje Jugoslavije vstopila tako v Evropsko unijo kot v Nato in postala del dveh izjemno pomembnih mednarodnih organizacij, s katerima delimo temeljne vrednote na področju njunega delovanja in s čimer smo nase prevzeli tudi vse pravice in odgovornosti, da sodelujemo v njunih političnih procesih. Ena od teh odgovornosti, ki jo prevzemamo in izvajamo neposredno danes, je tudi neke vrste mentorska odgovornost, ki smo jo prevzeli nase v našem odnosu do naših nekdanjih skupnih bratov in sester, če tako rečem, in pomoči, ki jo potrebujejo pri procesih vključevanja v mednarodno skupnost in mednarodne organizacije v teh časih. S svojim znanjem, izkušnjami in dobrimi praksami si želimo pomagati in na vse vas, ki ste v procesu vašega pristopanja v mednarodno skupnosti in mednarodne povezave, prenašati tisto najboljše. Zelo nas veseli, da se je danes to tudi uspešno realiziralo, če tako rečem. Ob 10-letnici slovenskega članstva v Evropski uniji in Natu ter s sprejetjem nove Deklaracije o zunanji politiki Republike Slovenije smo se junija lansko leto ponovno zavzeli za to dejavno vlogo, ki jo – ne samo v odnosu do naših držav članic iz regije zahodnega Balkana, ampak predvsem tudi v odnosu do mednarodne skupnosti, do mednarodnih organizacij – želimo prevzemati in tudi odgovorno vzeti na svoja pleča. To pomeni, da to tudi vključuje podporo širitvi Nata na države zahodnega Balkana, seveda na tiste, ki izpolnjujejo pogoje za članstvo in to namero tudi izkazujejo. Podpora politiki odprtih vrat Nata in širitvi z državami iz regije zahodnega Balkana je jasna zunanja politična usmeritev Republike Slovenije, ki je končno vidna tudi iz strateškega dokumenta Slovenija: varna, uspešna in v svetu spoštovana. Aktivna slovenska podpora Črni gori v pristopanju k Severnoatlantski pogodbi je neke vrste vzorčen primer izpolnjevanja naših zadanih zunanjepolitičnih zavez samim sebi, mednarodni skupnosti in v končni fazi tudi usmeritev in nenapisanih zavez do same regije zahodnega Balkana. Republika Slovenija je aktivna in od blizu, predvsem v vlogi kontaktnega veleposlaništva Nata v Črni gori, spremlja ves čas napredek Črne gore v procesu, ki je potekal od podpisa Protokola o pristopanju k Severnoatlantski pogodbi 19. maja letos dalje. V Poslanski skupini Stranke modernega centra se vsekakor močno zavedamo pomena članstva Črne gore v Natu, ne samo za Črno goro, ampak tudi za zavezništvo in pa tudi za druge države iz regije zahodnega Balkana. Dojemamo ga kot pozitiven signal za druge države, ki so na poti pridruževanja evroatlantskim povezavam in predvsem kot zelo pomemben dejavnik napredka in stabilnosti v regiji zahodnega Balkana. Iz vseh omenjenih razlogov poslanke in poslanci Stranke modernega centra dajemo našo polno podporo k Predlogu zakona o ratifikaciji Protokola o pristopu Črne gore k Severnoatlantski pogodbi. Dovolite mi še samo zelo osebno, v imenu poslanske skupine, naše veselje nad tem, da smo tudi s tem korakom ponovno začeli tkati začasno pretrgane niti našega medsebojnega sodelovanja oziroma povezanosti. Vemo in vidimo, kakšna je vaša pot v napredek, v napredek, ki gre v smer demokracije in pa stabilnosti, pozdravljamo jo, čestitamo vam zanjo in vam želimo vse dobro tudi naprej. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker matično delovno telo v okviru druge obravnave ni sprejelo nobenega amandmaja, amandmajev na seji zbora ni možno vlagati, zato prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Ob tem vas obveščam, da bo zakon sprejet, če bosta zanj glasovali dve tretjini vseh poslancev, to je 60 ali več. Glasujemo. Prekinjam. Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Združena levica, Luka Mesec. LUKA MESEC (PS ZL): Hvala za besedo. Kot je že kolega Vatovec povedal, bomo v Poslanski skupini Združena levica glasovali proti. Razlogi za naš glas so naslednji. Najprej je o Natu treba povedati, da Nato ni organizacija za kolektivno samoobrambo članic, kot beremo v njegovi preambuli, ampak je, odkar je bil ustanovljen, predvsem paravan za vojaške avanture zahoda, zlasti ZDA. Zadnje eskapade vidimo na Bližnjem vzhodu, kjer je s pomočjo Nata prišlo do destabilizacije celotne regije, zaradi česar neposredno trpi tudi Slovenija v obliki begunske krize. Nato in njegove članice so namreč neposredno odgovorni za kaos na Bližnjem vzhodu, in s tem za povzročitev begunske krize, ki smo ji bili priča to jesen in zimo. Drugič, Nato tudi ni zveza enakopravnih držav. Države, kot sta Slovenija ali 11 Črna gora, imajo tam ekspliciten status banana republik, pri najpomembnejših odločitvah seveda nimamo nikakršnega glasu. Slovenija s hitenjem, ki ga forsirata ta vlada in desna opozicija, ne bo dobila nikakršnega mednarodnega prestiža, kakršnega si obetate, ampak kvečjemu nasprotno, saj gre za dosledno nadaljevanje politike servilnosti, ki jo slovenska politika pokaže vsakič, ko je soočena z zahodnimi interesi. Tretjič. Pristop se dogaja mimo volje črnogorskega ljudstva, na kar je pred to sejo opozorilo tudi pismo podpredsednika črnogorske skupščine. Država je namreč zaradi tega vprašanja razklana in bojim se, da bo po pristopu razklana še bolj, saj si oblast ni upala na referendum, državo pa so več mesecev – ne samo zaradi Nata, ampak zaradi splošne politične krize v državi, ki jo vprašanje Nata še poglablja – več mesecev pretresali množični protesti. Zato tudi za interne razmere v Črni gori ni dobro, da se s tem pristopom proti volji črnogorskega ljudstva hiti in da Slovenija črnogorsko oblast pri tem hitenju podpira. Nasprotno, bojimo se, da bo to imelo kvečjemu škodljive učinke tudi na interne razmere v Črni gori. Na podlagi vsega povedanega bomo danes glasovali proti. Ne zato, ker bi kaj imeli proti Črni gori, ampak prav nasprotno, ker prijateljskim državam ne privoščimo statusa banana republike in ker se bojimo, da bo to vprašanje interno politično krizo zgolj še poglobilo v Črni gori. Hkrati pa poudarjam, da si v Združeni levici prizadevamo za izstop iz Nata in nasploh za demilitarizacijo in politiko miru. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti, gospod Roberto Battelli. ROBERTO BATTELLI (PS IMNS): Hvala lepa, gospod predsednik. Gospod predsednik Vlade, ministri, člani Vlade, kolegice in kolegi! Z dr. Gönczem bova podprla ratifikacijo. Prostor, ki ga zdaj zaseda Slovenija, ni bil nikoli tako varen kot zdaj, od takrat, ko je Slovenija postala članica Nata in članica Evropske unije. Prijateljska Črna gora je na isti poti in jaz si želim, da čim prej tudi opravi vse, kar je potrebno za članstvo v EU. To bo pomembno prispevalo k varnosti in sodelovanju na Balkanu in v Jadransko-Jonskem prostoru, kjer se odpirajo možnosti zelo plodnega sodelovanja. Kar zadeva Evropo, Črna gora rabi Evropo, ampak tudi Evropa rabi Črno goro, in to zelo, tako kot vse ostale države, ki so nastale iz bivše Jugoslavije, vključno s prijateljsko Albanijo. Lahko si samo vsi skupaj želimo, da se ta proces konča uspešno in čim prej. To bo pa ključni moment stabilizacije razmer tudi širše. Hvala. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Obrazložitev glasu v imenu Poslanske skupine Stranke modernega centra, dr. Simona Kustec Lipicer. DR. SIMONA KUSTEC LIPICER (PS SMC): Hvala lepa, predsednik. Še enkrat ponavljam, v naši poslanski skupini bomo seveda glasovali za vstop Črne gore v Nato. Zakaj? Zaradi tega, ker verjamemo, da je to edini način zato, da Črna gora nadaljuje zastavljeno pogumno pot proti demokratičnosti in stabilizaciji, tako politični, gospodarski kot vseh ostalih. Tako kot mi, ko smo začeli, ko smo stopili na svojo samostojno pot, smo lahko to pot začeli hoditi in jo še hodimo s pomočjo mednarodne skupnosti in podpore, ki jo dobivamo iz nje. Danes razumemo našo odgovornost, da to isto omogočimo Črni gori za pot v napredek. Dovolite mi še par besed v zvezi z referendumom. Tudi mi smo bili s strani opozicijskega dela iz Črne gore obveščeni o tem, da se državljani niso imeli možnosti izraziti na referendumu in pokazati svoje volje. Pozorni smo bili na to in preverili, da imajo državljanke in državljani v Črni gori kar nekaj različnih možnosti za to, da zahtevajo sklic referenduma, a se to v tem primeru vstopanja v Nato v tej državi ni zgodilo. Ti kanali torej niso bili uporabljeni. Zadnje javnomnenjske raziskave, ki so jih v državi izvajali, so pokazale, da 47 % državljank in državljanov podpira vstop države v Nato, nekaj čez 35 % pa temu nasprotuje. Še ena zadeva, ki smo jo tudi pogledali. Samo 5 držav od 28 članic Nata je do zdaj izpeljalo referendum za vstop države v Nato, to pa so bile – z izjemno Španije, ki je preverjala svojo nadaljnjo zavezanost Natu – države, ki so prihajale iz tako imenovanih avtoritarnih sistemov. Med njimi je bila tudi Slovenija. Želim povedati to, da v pravilu v demokratično razvitih državah ta potreba ne obstaja in da gre več ali manj to povezovati verjetno bolj s političnim nemirom in nestabilnostjo. Ravno to vključevanje v mednarodno skupnost lahko pomeni in prinaša tudi umiritev iz tega vidika. Absolutno so naši glasovi za. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Najprej sprašujem, če je še kakšna obrazložitev v imenu poslanske skupine? (Ne.) Obrazložitev glasu v lastnem imenu, gospod Roberto Battelli. ROBERTO BATTELLI (PS IMNS): Hvala lepa, gospod predsednik. Glasoval bom za tudi zaradi tega, ker članstvo v zvezi Nato pomeni, da če je ena država članica napadena, se ji pomaga. Se 12 pravi, da je obrambna organizacija. Nič nas ne zavezuje, da napadamo kogarkoli. Nič. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Obrazložitev glasu v lastnem imenu, Matjaž Hanžek. MATJAŽ HANŽEK (PS ZL): Hvala lepa. Moja kolega sta že veliko povedala o mnenju Poslanske skupine Združena levica. Jaz absolutno vse podpiram. Ne bi ponavljal, bom nekaj bolj osebnih stvari povedal. Ko smo imeli pred davnimi ali pa toliko leti referendum o Natu, sem bil eden ali pa edini visok državni funkcionar, ki sem si upal nasprotovati in tudi javno izraziti svoje mnenje, zakaj nasprotujem temu. Opazil sem takrat, da mi je marsikdo rekel, da bi tudi javno povedal, ampak da ga je strah. Nekakšen strah je bil med ljudmi javno nasprotovati ... / oglašanje iz dvorane/ Saj se lahko smejite, ampak ni hecno. Ta strah je precej realen. Realen je, če vidite, kako je Slovenija pomagala v Iraku iskati sredstva za množično uničevanje ljudi, čeprav ga še toliko časa nismo našli, razen da smo dobili iz Iraka in Sirije nekaj milijonov beguncev in vse ostalo. Lahko tudi vidimo, kaj se dogaja v bivših sovjetskih republikah, kjer Nato pomaga na oblast skrajnim rasističnim, nacionalističnim in celo neonacističnim skupinam, ki jih podpira. Mislim, da bi morala Slovenija ravnati in pomagati Črni gori in seveda na novo povezati pretrgane vezi na drugih področjih. Črna gora potrebuje pomoč marsikje. Tudi tukaj bom oseben. Jaz sem že pred desetletjem in več pomagal vzpostavljati ombudsmana Črne gore in mislim, da je največja varnost, če imaš zaščitene človekove pravice. Mnogo bolj kot Nato, ki bo naredil vse, da bo destabiliziral okolje. Hvala lepa. PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Obrazložitev glasu v lastnem imenu, dr. Matej T. Vatovec. DR. MATEJ T. VATOVEC (PS ZL): Hvala, predsednik. Ta ratifikacija se danes nekako sprejema v duhu varnosti, prijateljstva, sodelovanja in tako naprej. Jaz bi tukaj še enkrat rad izpostavil apel, ki ga je poslal podpredsednik Skupščine Črne gore s priloženimi podpisi 19 poslancev od 85, v katerem nas pravzaprav proti za to, da se ta ratifikacija ne bi zgodila, ker bi to imelo tudi seveda neke daljnosežne notranjepolitične posledice, tudi ekonomske in tako dalje. Skratka, jaz mislim, da to ni duh prijateljstva. Duh prijateljstva je poslušanje in definitivno ni duh prijateljstva povezovanje in sklepanje sporazumov in paktov na vojaškem področju, kot je pridružitev Severnoatlantski pogodbi. Imamo cel kup mehanizmov, na Ministrstvu za zunanje zadeve jih zelo dobro poznajo, s katerimi bi lahko nudili pomoč pri razvoju, tako na področju človekovih pravic kot demokracije, če je očitno prenizka stopnja v Črni gori. Ampak to, da Črno goro njena politična elita, tudi s pomočjo tistih držav, ki so že članice tega sporazuma, na nek način potisnemo v to, ne bo prispevalo ne k ekonomski rasti, ne k stabilizaciji, ne k večji demokratičnosti, ampak prav nasprotno. Verjetno bo proračun še bolj obremenjen z obrambnimi izdatki in to je to. Gre za širitev teritorija – tu si moramo biti na jasnem –, ki ga pač Nato izkorišča za svoje intervencije. Te intervencije so bile v zadnjih letih pretežno nekaj, kar uporabljajo Združene države ali večje kolonialne sile za izvajanje svojih akcij in svojih političnoekonomskih interesov, to smo videli dvakrat v Ukrajini, v Gruziji, pa tudi na Bližnjem vzhodu. Mislim, da to ni nekaj, kar bi bilo področje gojenja prijateljskih odnosov, ampak ravno nasprotno. Kar se tiče državotvornosti tega dejanja, bi pa samo dejal, da bi državotvornost morali pokazati, ko smo sprejemali fiskalni pakt, fiskalno pravilo, ko smo privatizirali podjetja ali pa … / izklop mikrofona/ PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Še kakšna obrazložitev glasu? (Ne.) Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 73, proti 3. (Za je glasovalo 73.) (Proti 3.) Ugotavljam, da je zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Čestitam kolegom iz Črne gore ter zaključujem 33. izredno sejo Državnega zbora. Seja se je končala 8. junija 2016 ob 13.57. 13 INDEKS GOVORNIKOV B BATTELLI ROBERTO ................................................................................................................ 11 BRATUŠEK, MAG. ALENKA ....................................................................................................... 9 C CERAR, DR. MIROSLAV ............................................................................................................. 5 H HAN, MATJAŽ ............................................................................................................................ 12 HORVAT, JOŽEF ...................................................................................................................... 6, 9 J JURŠA, FRANC ............................................................................................................................ 7 K KUSTEC LIPICER, DR. SIMONA ......................................................................................... 10, 11 M MAHNIČ, ŽAN ............................................................................................................................... 7 MESEC, LUKA ............................................................................................................................ 10 N NEMEC, MATJAŽ ......................................................................................................................... 8 T T. VATOVEC, DR. MATEJ ..................................................................................................... 8, 12 14 LEGENDA PS SMC – Poslanska skupina Stranke modernega centra PS SDS – Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke PS DeSUS – Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije PS SD – Poslanska skupina Socialnih demokratov PS ZL – Poslanska skupina Združena levica PS NSi – Poslanska skupina Nove Slovenije PS IMNS – Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti PS NP – Poslanska skupina nepovezanih poslancev NeP – Nepovezani poslanec