54 Listek.
Večniki; mari — sosodniki?
Čestiti g. sotrudnik dr. Fr. M. prevaja v št. 1. let. »Slov. Pr.« nemški terminus »Schoffe« z besedo »sosodnik«. Podpisani sem že opetovano rabil za ta pojem »več ni k«, za »Schoffengericht« pa »veča«. Kaj naj obvelja?
Pristnega slovenskega izraza, ki bi ustrezal popolnem pojmu »Schoffe« in bi se tudi slovenskemu govoru dobro prikladal, nimamo. Domneva se sicer lahko, da so razni Skapini, Skopi ni (in slični v tržaški okolici) potomci kakega krajnega sodnika, katerega je ljudstvo imenovalo po italijanski šegi — s k a-bina. Tako so imenovali Italijani v srednjem veku sodnike, ki jih dandanes »schiavino« imenujejo (glej besednjak Rigutini-Bulle, beseda scabino),  kar je,  prav  kakor  tudi  francoski
_    Listek. 55
1) To bi se pač lahko krajše reklo sosodišče.
echevin, izvedSno iz latinske oblike scabinus, ta pa je le ponaredba germanskega Schoppe, Schoffe. Pa Slovencem ne kaže ustvarjati potvorjenke iz romanske oblike; imela bi nekamo
— nevšečen stranski pomen. Prav tako pa tudi ni priporočati, da bi se kar nemški izraz rabilo v slovenski obliki; izraz »šef« bi motil uho, ki je navajeno že na pojem istega izraza, povzetega iz francoščine.
Da se izognemo vsem tem neprilikam, bi kazalo, da se poprimemo izraza — veča, večnik! Resnica je, da pravno-zgodovinsko veča in »Schoffengericht« nista istovetna, marveč je bila veča der »Umstand des Taidings« (prim. A. Kaspret, O večah. Časopis za zgodovino in narodopisje, letnik 4., snopič 4.). In vendar med takimi kmetskimi sodnimi zbori in med modernim sodnim zborom, ki sestaja na pol iz sodnikov po poklicu, na pol iz lajikov, ni kaj velik razloček, da bi se smelo reči: prevod veča za »Schoffengericht« je etimologično nedopusten. Saj pomeni večnik onega, ki daje — svete, torej — blizu današnjega sz'^/nika ali sz^^/ovalca. In prav zato se rabi ta izraz (vlečni k) v Bosni in Hercegovini za sodnike lajike pri kazenskih sodiščih. Tam imajo sodišča, obstoječa iz 1 strokovnega sodnika pa dveh lajikov, za pregreške; sodne zbore, obstoječe — pri razpravah — iz 3 strokovnih sodnikov pa 2 lajikov, za hudodelstva in nekoje strože kaznive pregreške. Oficijalno še sicer imenujejo ti lajiki-sodniki nemški »Beisitzer«, ampak po svoji zadači so pristni pravcati »Schoffen«; tako jih tudi imenujejo uradni motivi k §-u 10 k. pr. reda za Bosno in Hercegovino od 31. januarja 1891. (Glej: Die Strafprozessordnung far Bosnien und die Herzegovina vom 31. Januar 1891, Hof- und Staatsdruckerei, Wien 1906, str. 17.)
Prav brez vsake podlage pa je prevod »sosodnik«. Ne glede na slaboglasje pri izgovarjanju »sosodnik«, »sosodniško sodišče«,') je pa ta izraz tudi docela nepravilen, ker ni res, da je »Schoffe« le sosodnik; marveč on je v sodni dvorani in v posvetovalnici prav tako popoln sodnik, kakor njegov tovariš s sodnim izpitom.
Svetoval bi, da naj se rabi veča, večnik, nikakor pa ne
— sosodnik.
56 Listek.
Sploh bi bilo prav sedaj, ko se bližajo reforme različnih velevažnih zakonov, prilika, da se ustanovi primerna institucija za dobre prevode novih, doslej še ne udomačenih izrazov. (Navajam, kar na slepo, izraze: »Kerker«, »Gefangnis«; »sichernde Massnahmen«; »Bewahrugsfrist«; »Entmiindigung«; »gesperrtes PostsparkassebUchel« i. t. d.). Mislim si to tako, da bi se odbor društva »Pravnika« v gotovih prepornih slučajih posvetoval o raznih kočljivih prevodih, predlagal po več prevodov za take izraze, na to pa dal svoje predloge potom okrožnice na glasovanje enketi kakih 30—40 članov, ki naj bi bili vseučiliški učitelji slavistike in uredniki državnega zakonika (ne samo slovenskega, ampak tudi drugih slovanskih delov), slovenski znanstveniki, pisatelji, časnikarji in še prav posebno praktični juristi. Uspeh glasovanja — če treba, v isti zadevi večkratnega — objavil bi se v društvenem glasilu, ki naj bi odtlej rabilo izraze dosledno v zmislu večine. Vsaka panoga pravne vede se razvija; pravna terminologija mora pazno iti za vsakim korakom razvitja. V debato pa treba poseči — kakor kaže naš slučaj »Schoffe« — že preje, predno postane načrt zakona — zakon; zato pa kaže čim preje vstvariti nov temelj terminologiji potom zedinjenja merodajnih činiteljev. Ako se udomači kak izraz v slovenski književnosti, onda najde tudi pot v državni  zakonik.
Dr. M. Dolenc.
Pripis uredništva.
Jako smo hvaležni čislanemu gospodu pisatelju, da je dal tako krepko povod k debati, ki ni potrebna le za pojem »Schoffe«, marveč v resnici tudi za celo vrsto drugih pojmov moderne jurisprudence, ki jih bo znabiti prav kmalu treba izražati v vsakdanji praksi. Tako je zares pravočasno skrbeti za primerne domače besede, da ne bodo kar naenkrat — predpisane dobre in slabel Gotovo je treba v ta namen posvetovanja, razpravljanja, zedinjenja. Že na zadnji glavni skupščini, ko je bil govor o novi slovenski izdaji obč. drž. zakonika, se je vobče poudarjalo, da treba slovensko pravno terminologijo iznova pregledati in dopolniti. Tudi se je opozarjalo, da bo treba v ta namen majhne organizacije, enkete ali kaj jednacega. »Pravnikov« odbor bode gotovo skušal ukreniti kaj primernega. »Slov. Pravnik«
Listek. 57
je seveda tudi na razpolago za razgovore o terminologiji, oso-bito, ko sedaj začne priobčevati načrt novega prevoda obž. drž. zakonika. Skratka: debata je otvorjena!
Da ostanemo koj pri sprože lem predmetu naj priobčimo iz češkega »Pravnika« št. 1. t. 1, kako si Čehi iščejo prave besede za »Schoffe« i. dr. Tu čitamo:
Načrt justičnega ministrstva o premeni kaz. prav. reda uvaja novo vrsto razsojajočih kazenskih sodišč, ki jih časopisi, morda po poročilu C. kr. korespondenčnega urada, prevajajo v češki jezik brez izjeme z izrazom »soudy k on šel s ke«. Proti temu nepravilnemu prevodu se je oglasil v »Nar. Listech« z dne 21. novembra 1909 št. 322. prof. dr Čelakovsky. predlagajoč v zmislu staročeske pravniške terminologije prevod »kmeti soudy«. Dr. P. naziva »šefnf soudy« v »Lid. Novinah« istega dne št. 320. »soudy kmetskymi«, odnosno tupatam po prevodu dvornega svetnika prof, Storcha »soudy pfisežnych«. Beseda »kmet« je zgodovinsko utemeljena, toda s tem pojmom, ki znači dandanes starca, starejšino, malokdo spaja predstavo sodnika. Izvir te besede je zagoneten in težko da slovanski (prim. ime »Kmet« v XIV. delu Ottovega »Naučnega Slovnika«, str. 421., sp. prof. Kadlec, in pa besednjak »Prove« dr. Hrm. Jirečka str. 118 — 122, in Vinc. Brandla »glosaf« (komentar) k njegovi »Knize Rožemberske«, Pravnik iz 1. 1869. str. 596—693 in »Češka Matica za Moravo« iz istega leta zv. 1.). V jugoslovanskih narečjih pomenja beseda »kmet« v prvi vrsti poljedelca, ki je še v fevdalnem razmerju, a šele v drugi vrsti vaškega sodnika (prim. »Kmetskou banku na vykup kmetu v annektovanych zemfch« = poljedelsko banko za odkup poljedelcev v anektiranih deželah). Pa naj že vzamemo katero-koli besedo: »šef«, ki izvira iz »scabinus« izza dobe Karola Velikega, ali »porotce« (porotnik), vse pomenja »soudce pffsežnžho« (iudex iuratus). Gre torej samo za to, da bi se ti naslovi ekonomično vzporedili nemški nomenklaturi »Schoffengerichte« in »Schwurgerichte«. Dvojna pot vodi k temu: da pridržimo že vkoreninjeni izraz porotnik in ga pustimo zopet za nemški izraz »Geschworener«, med tem ko »pi^isežn^ho soudce« (zapriseženega sodnika) pridržimo za »šefa«, odnosno ako ta dva naslova obrnemo in »šefom« pravimo »porotci«, dočim nam »Geschworene« pomenjajo zaprisežene sodnike (ali v
58 XXIII. redna glavna skupščina društva »Pravnika«.
nagovoru kratko »zaprisežene]«). Ta predlagana kombinacija bi nas zbližala s Poljaki (przys^gly, sqd przys^glich) in z Rusi (pri-sjažni, sud prisjažnih), krila bi se z avtentičnim nemškim besedilom in odgovarjala bi angleškemu in francoskemu nazivanju »jury«. Začetnih težkoč se ni treba bati, zakaj pravniki po poklicu se brzo privadijo razlikovati z novimi termini obe vrsti sodišč z različno udeležbo lajiškega življa, občinstvo pa se v praksi in po vzgajajočem vplivu časopisja naglo nauči razločevati oba pojma, posebno ker je bodočim porotam, odnosno kakor jih naš predlog imenuje, »zapriseženim sodiščem« odkazana mnogo ožja kompetenca (za hudodelstva lOletne ječe), nego današnjim. Karel Havliček Borovski, kakor je razvidno iz njegovih člankov, zbranih v »Političnih spisih«, ki jih je izdal dr. Tobolka pri Leichtru, vpotrebljuje oba izraza kot istovetna, zdaj tega zdaj onega, nekje celo drug poleg drugega (na str. 73., 11. del: »V vseh važnejših stvareh mora odločevati porota, odnosno »soud pfisežnych«)«.