iovene Daily in Ohio Best Advertising Medium j V |- a: E Q ^ A L I T Y NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ijs+arejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni ^LUME XX. — LETO XX. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) FEBRUARY 23, 1937. ŠTEVILKA (NUMBER) 4-1 BOOSEVELT U odpravo 0- nOŠKEGA DEIA Ameriška Slovenija od dneva do dneva Kratka poročila o rojstvih, porokah, raznih prireditvah, novih grobovih in drugih zanimivostih iz življenja naših ljudi po širni Ameriki. MILWAUKEE. Pred kratkim niški listi je tudi članica istega Vse je vršil shod zastopnikov dru-'društva (467) Mary Kordan, ki zahteva priznanje » —i.i II umot utiijskcga _ , ' voditelja Ou CHr/sIcrja Predsednik poziva newyor- legislature, da takoj štev - delničarjev organizacije i se zdravi doma. ^rejnje zadevni dodatek. Slovenski dom in iz njihovih iz- WINDSOR HEIGHTS, W. Va.; •katoliški škof nasprotuje jav je bilo razvidno, da se mil-1 — Tu sta se poročila Frank Ko-: sprejetju tega dodatka. wauska društva še vedno ogre-ilenc ml. in Julia Listovian. Ženin —--vajo za idejo zgraditve kultur- je član SNPJ. ALBANY, N. Y. — Predsed- nega in družabnega središča na- - "'1^ Roosevelt je včeraj osebno j selbine, križ pa je, da se ni še, STAVKA V WAUKEGA-J^redoval v prilog ustavnega našlo pota do tega cilja. Šesta- MRTVI TOČKI , "oatka proti otroškemu delu v nek se je končal brez kakega do- ^ '"dustrijah, ki je bil poslan v o-'ločnega zaključka. Direktoriju WAUKEGAN, 111. — Poga-■ "obritev državnim posta voda- ^ se je svetovalo, naj se obrne na. Janja za poravnavo sedeče stav-Jam še pred 13 leti, a do danes' društva in delničarje, preden bo ke v tovarni Fansteel Metallur-še dobil potrebne večine, kaj-: storil kak nadaljni korak. gical Co., v kateri se udejstvuje : potrdilo ga je šele 27 držav, j V okrajno bolnišnico v Wau-j^^^ delavcev, so včeraj ob-otrebno pa je, da' ga odobri 36 i watosi je bil prepeljan Anton' tičala na mrtvi točki, ker kom-preden more postati ve- Dobnik. Mož se je poprej zdra- i Penija vztraja, da se ne more Javen. Predsednik je naslovil vil doma, potem pa ga je zadel' dokler stavkarji ne '"^ojavko na newyorškega go-, mrtvoud na levi strani telesa in zapuste tovarne. Unijski zastop-I'ernerja Lehmana, v kateri a- moral je v bolnišnico. —V bol- i enako trdno vztrajajo, da na newyorško legislatu- nišnici St. Joseph's se je naha-1 odpokličejo stavkarjev, do-čim prej odobri ta doda-'jala več dni Anna Demshar, hcij^l®*" doseže premirja. »• Njegova brzojavka je bila gl. podpreds. JPZS Antona člani jeklarske uni- ^"■ečitana pri javnem zaslišanju Demsharja, ki je bila obolela za 3®» J® članica Lewisovega in-justičnim odsekom držav- zastrupljenjem krvi, ki je na- i dustrijskega odbora. Delavci za-^ poslanske zbornice, v kate- stalo iz neznatnega vbodijaja v htevajo od kompanije priznanje imajo večino republikanci, iroko, ki ga je dobila med oprav-'svoje unije, čemer se pa kompa-■^^dsednik je brzojavil: Ijanjem hišnih poslov. Zdaj se ' nij^ upira. 'Državni senat je že storil zdravi doma. —Še vedno resno J'oJo dolžnost, in jaz iskreno u-; bolna leži doma znana društve-, da bo poslanska zbornica ' na delavka Marica Kopač in nje- Odbor kluba Ljubljana Odbor Kluba Ljubljana za le- enako akcijo čim prej no stanje zahteva vso zdravqi- 1937 je sledeč: predsednik, upam, da bo moja ško pozornost. V bolnišnici! gi-pan, podpredsednik An-J"aea država kmalu ratifici- leži težko poškodovana Norma j^^^ Kovačič, tajnik Andy Ogrin. .ta dodatek." Ahčin, žena rojaka^ Ludvika ^g^Qg shawnee ave., blagajnik ^yorski senat je dodatek Ahčina, ki je bila težko poško- ^.nton Golic, zapisnikar Fran- "-----------------" unijski znak! Več (pijskih delavcev, zaposleln^ v Fisherjevi tovarni a&nih ogrodij na Colt rdi® je izrazilo željo, da bi oj^orlll naše delavce, najnikdar ne bojijo ali sraini^jo nositi unij-skega znA da bo vW™. Opaža se namreč, pi'a\flo omenjeni delavci, da^ mnogi naši delavci ne dpajo odprto pri delu nosi# unijsSiega znaka, temv# ga imajo skritega na ^bi. Očividno je, da se boj^; morebitnih slabih posled% Ta takt|ta je zgrešena! Zakaj bi d^vec tia tak način kazal d#odajalcu, da se vzJic temu, da je pravkar izvojeval nad ii^m zmago, še vedno t*^ pred njim? Vojak, ki se boji pokazati svojo puškov je slab vojak! In unijski znak jp glavno o-rožje linijskega delavca! Zato se ga ne sramujte in ne skrivajte ga iz bojazni pred delodajalcem! Pripnite ga tako, da ga bo lahko pate v zmagovit« silo tega vašega oro^. Pokažite, da vas je mnfeo in da se ne bojite nikog#, kakor ste pokazali teKom 44dnevne stavke! Mladejflč umrl Unija avtnih delavcev je naslovila svoj.) NEW YORK. — V soboto zvečer je bil izpuščen na prosto brez kavcije ssletni milijonarki ^ahtcvo dircktno prcdsednlka korpora- 1 gradbeni podjetnik Samuel Ro pri delu, tako, | soff, ki je bil osumljen zveze z umorom R. Normana Redwood-a, predsednika unije gradbenih delavcev, ki so zaposleni pri kopanju podzemskih tunelov za podzemsko železnico. Proseku-tor okraja Bergen (New Jersey) je zahteval da se ga kot materialno pričo postavi pod kavcijo $25,000, toda sodnik Aaron Levy je to zahtevo odklonil ter ga cije. U. A. W. ima v načrtu kompletno unio nizacijo avtomobilske industrije. Tudi Ford pride na vrsto. Solzavični plini na shodu avtnih delavcev v Detroitu. Delavec, osumljen napada, pretepen DETROIT. — Unija avtnih delavcev U. A. W. se jo ' opustil na prosto brez kavcije, znova podala na delo, da privede do popolne unionizaci-Drzavm pravdnik pravi, dk • j^ytomobilske industrije. Včeraj se je vršil v tukajš- Rosoff't°agrozn "i™ Fairgi-ounils Coliseumu masni shod Chiyslerjevih "bo postal mrtvec, ako kdaj delavcev, po katerem je Richard T. Prankensteen, lokal-spravi njegove delavce na ni organizator U. A. W., naznanil, da se bo poslalo br-štrajk." Redwoodova unija je zojavko predsedniku Chryslerjeve korporacije Walter ju odšla na stavko v četrtek in v p Chryslerju, v kateri se bo zahtevalo od korporacije, da petek je bil Redwood umorjen, pj.j^na U. A. W. za kolektivno zastopnic® svojih delav- fa°''notra*;ga'' mijrega^spora Chiyslerjeva koipoi'acija ,ie prišla na vrsto 10 dni po zaradi Lewisovega Odbora za zaključku stavke pri General Motors in tekom katere je industrijsko organizacijo. Pro- izjavil John L. Lewis, načelnik Odbora za industrijsko vsakdo videif! Pokažite, da | sekutor Breslin pa pravi, da je organizacijo, ki je podpiral stavko avtnih delavcev, da ste ponosni Mnj in da zau- j dal prijeti kot materialno pričo "bosta Ford in Chrysler pri ^ ^^avo otroškega dela odo- dQv&na, v aytom^bikki nesreoi^^g Yulylia, h^zorm""oaBdr^*'nedeljo popoltlne je nana- ^nu odbrzel d&lje. Chrysler prihodnja na vrsti." Rosoffovega sup erintendenta ^ *-- T-, • J 1 • « Dasi je bila nova zahteva za "arvol/voToja-itl!" S "e J Poznanj, U. A W. naslovljena Rojak postal žrtev brezob i nahajal njegov avto na večer naChry»lerja,p. smatra- : umora Redwooda. Friedman »a- P opazovalci da m. umja v m.- ..pQ_ slih tudi Forda, zlasti, ker je bil na shodu predstavljen neki wood pe bil ustreljenih nekega ""^»kiran Fordov delavec kotu-avta, ki je po izvršenem zloči- delavec od Fordovega te- kočega traka. - mo trdi, da je svoj avto sodil nekemu prijatelju." pred dvema tednoma. i Vile rojenice so se ustavile pri i Godec, John Globokar in gloma umrl v Youngstownu, O. Rosoff ie prišel iz Rusije v i^j, ^®'^®® poroko, toda mož se bori proti dal v ustanovni fond Cankarje -1 njeni tožbi in zahteva od nje, ve ustanove 10 dolarjev, John da mu vrne $1100 v bonusnih bondih, katere mu je vzela. Spor zaradi teh bondov je ženo tako razkačil, da je zapretila s samomorom. V zaporu se je njena jeza najbrž polegla. SALEM, O. — Frances Mi- Nagla smrt februarja ob 7:30 zvečer. Pevci in pevke so prošeni, da se točno - i preiskavo. Kočevar, zastopnik društva j udeleže, ker je nekaj silno važ-1 v nedeljo zjutraj ob 2. je na-Lunder - Adamič pri C. U. je nega za ukreniti v korist zbora. | gioma preminul Steve Lučič, sa-, Unijski voditelji, ki se poga-prispeval $3.80 v kampanjski i — Predsednica. mec, star 47 let. Doma je bil iz j jajo z vodstvom korp. General Kalinica se bo i hevc, članica SNPJ, se je mora-, ob 1:30 iz pogrebne-jla podvreči operaciji. Nahaja ^ A. Grdina in Sinovi, ise v mestni bolnišnici. Na bol- fond, neimenovan pa $1- Vsem trem najlepša hvala! — Tajnik. Klub Ljubljana Klub Ljubljana ima svojo se- Za 5-centno vožnjo .......----J-."-..............Delavska stranka (Labor njenih nad tisoc mladinskih or- spušča (plin) iz svoje kam-^- Party) v 32. wardi sklicuje shod na va, ... . ,--------,— jutri zvečer v Delavskem do- mu na Waterloo rd. Predmet shoda: razveljavljenje Taylor-jeve cestnožolozniške pogodbe in 5-centna voznina na ulični. Govorili bodo poznani dobri govorniki. Smrtna kosa V ponedeljek ob 9. zjutraj je preminul v bolnišnici Mt. Sinai Carl E)erganc, star 58 let. Bolehal je več let. Bil je pek. Tu zapušča žalujočo ženo Heleno in sinova Rudolpha in Williania. Stanoval je na 1603 East 33 St. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi. la policija, so ji izročili Varga. Kdo je povzročit plinski napad, ni znano. Policija je uvedla sela Kučja na Hrvaškem, kjer 1 Motors, nin® podali nobenega "Naša Zvezda" ; zapušča brata. Stanoval je pri' komentarja z ozirom na zahte- Izredna seja dramskega dru- i Joseph u Koncilji, 15611 Sara-: vo, naslovljeno na Chryslerja. štva "Naša Zvezda" in gospo- i nac Rd. Pogreb se bo vr^il v > Pogajanja z G. M., ki so se pri-dinjskega odseka SDD se vrši v j sredo zjutraj ob 10. iz pogreb-j čela danes teden, se nadaljujejo, jo danes ob 8. zvečer v navad-;sredo 24. fek-uarja ob' 7:30 zve- nega zavoda August F. Svetek.Na vrsti je vprašanje seniorno-nih prostorih. j čer v domu na Recher Ave. na 478 E. 152 St. ,sti. BTRXN 2,1 ENAKOPRAVNOST 23. februarja, 1937. "ENAKOPRAVNOST" Owned and PabUsbed By KBl AMKBICAN JUOOSLAY PTO. S tVm. 00. VATRO J. GRILL. PrwWea# IVAN JONTEZ, Editor 6231 ST. CLAIR AVE.—HEnderson 6311 - 6813 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$5.50 Ea 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$1-50 Po pošti v Clevela-zdu v Kanadi in Mexici ca celo leto Sfi.OO Ea 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države za celo leto ...................$4.50 ta 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1-50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države la 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. UREDNIŠKI RAZGLED SLOVENSKO NAPREDNO ČASOPISJE v Ameriki, h kateremu moramo prištevati v prvi vrsti Prosveto, Proletar-ca in Enakopravnost (kam se prišteva Glas Naroda, je težko ugotoviti, ker vedno niha, da ne veste, kje prav za prav stoji), kaže zadnje čase precej razumevanja za sodelovanje, zlasti v pogledu skupnega nastopanja proti naši domači reakciji. To je res razveseljivo. Zmerom namreč ni bilo tako. * * * BILI SO ČASI, ko smo se bolj ali manj pisano gledali, pa tudi ščipali med seboj. Vzroki so bili različni. Imeli smo različne politične nazore. Na različne stvari smo gledali skozi različna očala. Tako se je zgodilo, da smo pozabili, da so naši interesi bistveno enaki: v jedru smo se borili proti isti reakciji in za iste ideje in se pri tem naslanjali na isto zaledje: na slovensko napredno delavstvo v Ameriki. Medsebojne razlike so bile predvsem ameriško-političnega značaja. Drugače smo se pa navadno zelo strinjali. Sem pa tja so bile te medsebojne praske seveda tudi posledica križajočih se osebnih ambicij, prevelike občutljivosti, prenagle jeze itd. Toda to je bilo in je pametnejše, da ne pr^kamo starih ran, ker si s tem ne bi prav*«iČ pomagali, prej škodovali. $ * $ DANES JE DRUGAČE. Začeli smo se gledati prijaznejše. Začeli smo se zavedati, da je naš skupni obstoj medza-visen, kar pomeni, da smo naposled te-peni vsi trije, če je tepen eden. Podali smo. si roke, sicer oprezno in brez slavnostnih izjav, a vendar: storili smo to. To je pomagalo, da smo vzlic nekaterim pretresljajem ohranili nikdar podpisano, a vendar obstoječo skupno fronto proti skupnemu domačemu sovražniku. Ta fronta je bila nujno potrebna, je še potrebna in bo potrebna, dokler bomo i-meli v Ameriški Sloveniji reakcijo. Tega smo se zavedli tudi v Clevelandu, kar se je najjasnejše pokazalo, ko je prišlo do ustanovitve Cankarjeve ustanove. Navdušen odziv, ki ga je našla ta ideja med našimi naprednimi elementi, je pokazal, da smo polagoma prišli do spoznanja, da je resnična moč le v združitvi in v složnem sodelovanju. " Tako je Cankarjeva ustanova postala takoj ob svojem rojstvu simbol združitve vseh naših naprednih struj v eno mogočno falango, ki bo z lahkoto kljubovala vsem sovražnim navalom. In, mislimo, Cankarjeva ustanova je vplivala tudi na naše časopisje, da je začelo tesnejše sodelovati. SEVEDA NE TRDIMO, da smo dosegli že najidealnejšo stopnjo v pogledu enotne fronte. Marsikatera razlika ali različica je še ostala, marsikatera se še utegne pojaviti. Tudi nekdanje nezaupanje med nami ni še docela zamrlo. Take stvari so navadno precej žilave. Toda, če bomo pokazali nekaj dobre volje, bomo nedvomno lahko brez viharjev premostili vse stare in nove razlike ter združeni napredovali, vsak v svojem področju. Začetek je tu. In naša iskrena želja je, da ne bi ostalo samo pri tem začetku, temveč, da bi napredovali in z vsakim dnevom bolj učvrstili vse tiste vezi, ki nas vežejo in nam dajejo moč. Naši skupni iutereb;i tu isahtevajo. UREDNIKOVA POŠTA: DradnlitT« ■ v#- Kijem priebte mmroWkw, kar pa me pomeni, da me itrinja i tajavanl ali trditvami dopbnlkOT. UredmUtr# POTC iTOje mnenje o vrnem na dragem meato, t prrl nsti t orediriikl kidooL Rokopisov se ne vrača. Prireditev Cankarjeve dvoje vrst starišev. Na eni stra-ustanove J- P" večini, obstoja na- zor; otroke bom dal opraviti, Kako je bilo pri prireditvi j ^namreč verske obrede) potem Cankarjeve ustanove v nedeljo? j^aj pa živ kakor hočejo. Jaz si, Deloma je bilo že poročano od ^ot oče ali mati, potem nmijem strani tajnika Milana Medvesh-j ^oke, kot je storil Poncij Pilat, ka. Naj povem še jaz svoje mne- drugi strani pa imamo manj-nje o prireditvi in nekaj o Can- ^^^o, t. j. starše, ki mislijo, da karjevi ustanovi. Kar se tiče u- jg najboljše, da ne dajo otroku deležbe, sem povedal, da jih bo ^ikake duševne vzgoje, da mu 900 do 950 ljudi in približno to- nikdar ne omenijo obstoj lio jih je bilo. S prireditvijo sem raznih obstoječih ver. Oba ta načina vzgoje sta po mojem mnenju kvarna. Otroci obeh teh skupin popolnoma zadovoljen. Stavka in slabo vreme nam je za kakih 100 ljudi prikrajšalo udeležbo, škodovalo je posebno glede zu- po- nanjih naselbin. Pripravili smo stanejo navadno popolni vzgledi vehke duševne revščine. Sa- še dobro, tako da po našem mnenju ne bi smelo zmanjkati živeža, pa je že zmanjkalo ob 9. Ampak tudi na to smo bili pripravljeni in smo se zopet založili. Najbolj' razveseljivo je dej-s t v o , da se je vse od konca do kraja izvršilo tako v najlepšem redu. Naši delavci pri bari, na odru, pri vratih in v kuhinji so bili vsi na svojih mestih, pridni in skrbni, trezno misleči, stare korenine, izkušeni mački. Tako je treba. Med tistimi sem tudi jaz, ki vedno povdarjam, da ako kdo prevzame keko delo, da naj ga kar le mogoče točno izvrši. Kar misliš storiti, stori gotovo in postavi vsako stvar na trdno podlago. Pri Cankarjevi ustanovi se to v veliki meri upošteva. Ako po- do tudi po nekaterih trgovinah, kar bomo pravočasno sporočile. Predsednica publicijskega odseka krožka št. 2. revščine, mo poglejmo okoli sebe in bomo videli rezultat te vzgoje. Otroci prve grupe starišev gredo skozi formalne zunanjosti ene ali druge veroizpovedi, doma in povsod, kamor se ozro, pa ne vidijo drugega, kot neprestano teptanje in blatenje istih resnic, katere se jim skuša vte-pati v glavo. Neštetokrat slišijo: opraviti mora, živi naj pa kakor hoče! In tako se tem otrokom že v zgodnji mladosti ugasne v duši vse, kar je plemenitega, vse, kar bi jim v resnici pomagalo razviti se v socijalno čuteča bitja. Na drugi strani imamo manjšo, toda ravno tako zaslepljeno grupo. Ta misli, da bo vzgojil boljše otroke s tem, da jim o ka- as.; ampak got»v„, kot ne omeni. Misli, če o vseh stva- O Cankarjevi ustanovi V nedeljo 14. februarja je i mela Cankarjeva ustanova veselico na St. Clair ave. z obširnim programom. Ne bom poročal o programu, to bodo že drugi. — Dopadel se mi je pevski zbor "Slovan", ki je zapel delavsko himno. Vsa pubUka je bila očarana. Tako lepo petje kot ga premore "Slovan", je izvrstno. Žal mi je, da ni prišel zbor zopet na oder. Mi imamo več radio programov in ravno v nedeljo 7. februarja je bil zbor na postaji WJAY. Tako lepega petja že dolgo nismo slišali. Zbor "Slovan" nam je zapel tri pesmi in upam, da jih zopet slišimo. V "Ameriški Domovini je bila neka kritika o slabi slovenščini oznanjevalca Kunčiča. Toda takih mladih Slovencev imate dosti na St. Clairju in vam ni treba brskati pri nas. Če bi bil zbor "Slovan" kak klerikalni pevski zbor, bi bilo hvale na koše. Mislim, da se "Slovan" požvižga na vas. Drugič bom poročal več. Pevskih zborov potrebujemo samo tri, danes jih je pa toliko več kot preveč. Kaj je vzrok bom že poročal. — J. F. Kunčič. KRAT POOOOOOC šestletni Jurček vpraša očeta: "Očka, ali imajo maline no- ger "Noge? Kdo ti je pa to rekel? Maline vendar nimajo nog." "Ojej!" zastoka Jurček "kaj sem pa potem pojedel?" hitro in negotovo. Kar se tice programa ga ne bom tukaj opisoval, naj ga raje drugi. Rečem samo, da se je v splošnem dobro izteklo. Prodajal sem, ali agiti-ral in razdajal sem najboljši svetovno razširjeni list na svetu, pa nisem imel nobene sreče. Žalostno pa resnično. Ljudje nočejo nekaj dobrega in izobraževalnega. To je bila že tretja prireditev Cankarjeve ustanove in vse tri so bili dobro obiskane. To pomeni, da ima omenjena u-stanova kredit in ljudi za seboj. Odbor je zanesljiv, delaven in požrtvovalen, možje, ki so delavni v vseh delavskih in kultur- ^ bini. In večina naprednih društev v naselbini in nekateri od drugod so člani te ustanove. To je največjega pomena. Na zadnji prireditvi sem videl naše rojake in rojakinje iz Clevelanda in več zunanjih naselbin kot Lo-raina Akrona, Rocky Riverja, reh nič vedeli ne bodo, bodo zrastli v napredne mladeniče in mladenke. Preteklost nam kaže, da so očividno tudi ti v zmoti. V največ slučajih prično ti otroci zvedavo ogledovati in spraševati otroke, ki gredo skozi formalno versko vzgojo. Prične se jim dozdevati, da so kdo ve kaj zamudili. Vse jim je velika uganka. Kakor prvi, ki gredo samo skozi zunanje oblike, ne da bi govorili o kaki resnični duševni vzgoji, tako so tudi drugi duševno ohromljeni. Pri prvih kot pri drugih ni, razun redkih iz-nikakega jasnega pojma o nih poljih ie mnogo let v našel- duševnem Življenju. Materija listično blagostanje, zunanji blesk in kinč "veliki bog" in zato sta oba obsojena na žalostno životarenje, ki ne prinese njim niti človeštvu prave sreče, pravega blagosta- Barbertona, in West Parka. Videl sem naše trdne stavkarje. Živeli zavedni delavci, tudi Izmed obeh teh tipov mladine črpa lahko brez ovir današnji sistem političnega raketir^tva ^ . i. „o in oportunizma, kakor tudi'zlo- ml" drugeg&^Ghmkisvet svoje pnstab inžrt- Toraj najlepša hvala vsem, ki ste nas posetili, vsem ki ste nam Zatorej je potrebno, da se o-pomagali na en ali drugi način, tresemo teh napačnih pojmov o hyala. vzgoji ter posvetimo isti v res- Aiiton Jankovich niči pažnjo, katero potrebuje. Res je, da pot ni lahka, da se bomo morali še vsi %elo veliko učiti, toda kjer je spoznanje, tam se najde tudi pot. Sicer bi se o tem važnem problemu lahko pisalo cele knjige, Radio na razstavi Priprave so že v teku za večjo in boljšo radijsko predstavo na velikojezerski razstavi. Radio-land predstave se bodo vršile na posebnem odru zgrajenem pri jezeru. Sedežev bo za 4,000 ljudi. Ralph B. Humphrey bo vodil predstavo. Obljublja se, da bodo nastopili na tem programu zna ne radio zvezde, kot so Kate Smith, Fred Astaire, Jane Pickens, Gracie Allen in George Burns. Te radio predstave se bodo vršile cel čas razstave od 29. maja do 6. septembra. "Ame-da je Kay pravite? Lažnjivi urednik pri riški Domovini" pravi, Kristan rekel, da Cankar ni bil socialist. Seveda! — Zato so ga pa kulturni vrtnarji skrili, da ne bi delal sramote poleg svetniškega kandidata škofa Baraga v njih vrtu. O tem "kandidatu" se tudi resnično lahko reče: Veliko poklicanih . . . Hlapec Joža Oče starejše samske hčere se zahvaljuje reševalcu svojega o-troka in pravi: Zavedam se, da ste bili v veliki nevarnosti, ko ste planili za njo v valove." "Hvala za poklon", pravi reševalec "toda nevarnost je bila prav majhna, ker sem že ože-njen." "Zame so vsi moški zrak". "Tako? In se ne bojiš, da bi ti prepogosta menjava zraka škodovala?" Mila: "Čuj, tu čitam, da imajo poročeni daljše življenje od samskih." Tine: "— To je izključeno, draga moja. Poročenim se njihovo življenje samo zdi tako dolgo." Milan: "Gospodična, ponoči se mi je sanjalo, da sem vas poljubil in ta čas sem se prebudil." Roža: "Gotovo ste se prebudili zato, ker sem vam prisolUa zaušnico." Forum "Progresivnih Slovenk" Naša organizacija "Progesiv-ne Slovenke", si je naložila nalogo širiti izobrazbo, prirejati pre-' toda v glavnem sem se dotakni-davanja in sestanke poučnega la le par točk, ki se mi vidijo značaja. Tudi je naša dolžnost kvarne in ki imajo dalekosežne od časa do časa prijeti za pero, 1 posledice. Upan, da me bodo čla-ter obdelovati vsakdanje pioble- nice in csimpatičarji naše orga-me z vidika progresivne žene, nizacije pravilno razumeli ter progresivnega človeka. S prire- tudi oni podali svoja mnenja, janjem veselic golo zabavnega j Končno priporočam vsem, ki značaja bi mogoče finančno in še niste čitali zadnje knjige na-številično bolj napredovale, to- šega pisatelja Louisa Adamiča da ne bi pa vršile misije, za ka- "Cradle of Life", da to storite tero smo ustanovile organizaci- in, da jo nabavite za vašo dora-jo "Progresivne Slovenke". jščuječo mladino, ki je posebno Naj spregovorim za enkrat potrebna slične duševne hrane, nekoliko o nravnostni vzgoji o-1 Obenem vas tudi vabim k pri-trok, o kateri se danes sicer hodnjemu predavanju o zdrav-mnogo piše in razpravlja, a če- stvu, katerega nam bo podala sto jako površno. Naša naloga naša edina slovenska zdravnica je, pogledati nekoliko v tozadev-' dr. Angeline Dejak v soboto 27. ne razmere in nazore. Torej po-' februarja v spodnji dvorani S. glejmo, kakšni so. jN. Doma. Vstopnina je prosta Po mojem mnenju imamo v ^ter dobite vstopnice pri vseh čla-glavnem dvoje v rate vzgoje, iiicah krožka Št. 2. Dobile ae bo- ROOSEVELT ZA ODPRAVO OTROŠKEGA DELA (Dalje s 1. str.) York zavzela svoje upravičeno mesto med prosvitljenimi in humanitarnimi državami republike. Ko je bil ta dodatek izglasovan v kongresu," je dejal La Guardia, "je 34 kongresnikov iz New Yorka glasovalo zanj, devet pa ni bilo navzočih. Čemu bi vi zdaj spreminjali to stališče?" Potem pa je vprašal člane justičnega odseka: "Ali veste, da imajo doli v državi Tennessee zakone, ki pravijo, da devetletna nevesta ni otrok?" Prečitane so bile tudi izjave sledečih zagovornikov amend-menta: senatorja Wagnerja, kongresnika THamiltona Fisha, ravnatelja ječe Sing Sing Lewi-sa E. Lawesa, zveznega pravd-nika Cummingsa in newyorSke-ga komisarja poboljševalnic A. H. MacCormicka. Opozicijo proti sprejetju amendmenta vodijo farmske organizacije, odvetniška zbornica. Podeželska šo}-ska zveza, Zveza newyorških trgovcev, Liga proti zveznemu nadzorovanju mladine, katoliška organizacija Kolumbovih vitezov iu rkuf lii^bons. ZLATI ZAKLAD ŠVICE V VISOKEM GOROVJU v Švici so prepričani, da bi v primeru nove evropske vojne kot strogo nevtralna država ostali nedotaknjeni po vojnih dogodkih. Toda navzlic temu je švicarska vlada v sporazumu z generalnim štabom švicarske vojske ukrenila vse mogoče varnostne ukrepe. Ni verjetno, da bi doživela dežela kakšno sovraž no invazijo, toda obrambni načrt upošteva tudi to možnost. Poleg drugega hočejo prihraniti zlatemu zlakladu švicarske narodne banke podobno usodo, kakršno je doživel nekoč proslu-li srebrni zaklad v Bernu, o katerem pravijo nekateri zgodovinarji, da so z njim Francozi financirali Napoleonov pohod v Egipt 1. 1798. Zaklad švicarske Narodne banke cenijo na okroglo 2700 milijonov švicarskih frankov. Da bi to zlato zašči-titili pred vsako eventualnostjo, so sklenili, da ga bodo iz Curi-ha prepeljali v izredno dobro zaščitene trdnjave v švicarskem visokogorju. Obenem poročajo, da bodo tudi različne važne vojaške urade preselili iz mest v zavarovane visoke doline Alp. RAZTRESENI KIRURG Pri neki g. L. iz Lyona so u-gotovili želodčno oteklino. Potrebna je bila operacija, ki jo je izvršil neki zelo znani vseučili-ški profesor z dvema asistentoma. Operacija je uspela, toda bolečine so se kmalu spet pojavile in so postale neznosne. Mesec dni po operaciji je pacientka izbljuvala obvezo, ki jo je bil raztreseni profesor pozabil v želodcu. Gospa je tožila zdravnika za odškodnino in ker je kirurg med tem umrl, je sodišče njegove dediče obsodilo na plačilo 12,000 frankov. IVERI Izogibaj se superlativov. Ne spadajo v ta mali čas. Tudi srce se lahko moti in če se moti, se moti temeljito. Kako lahko se nauče deklice govoriti in kako težko molčati. Svetovni potnik pred 600 leti Na Kitajskem je navada, da zažigaj" prebivalci onih krajev, koder potuje kau, pred hišami kresove in mečejo vanje dišave, da se razširja prijeten vonj in tedaj mu mnogo ljudi naproti. Ko je imel priti nekoe nazaj v Kanibaleh, smo mu šli nekateri frančiškani, med njimi tudi jaz in naš škof, dni hoda naproti. Ko smo zagledali kana oct daleč, je vzel naš škof križ in ga nasadil drog, da se je videl daleč naokoli. Jaz *^0 imel v roki kadilnico in začeli smo peti: di duli-ustvaritelj. Ko nas je kan opazil, f ukazal, da se mu približamo. Ko smo se pi{' bližali s povzdignjenim križem, se je odkri in globoko priklonil pred krščanskim zna menjem. Škof je vzel kadilnico iz mojih in ga pokadil. Po starem običaju ne ni lice stopiti brez darov pred kana. .smo mu tudi mi ponudili spoštljivo na kio^ niku nekaj sadežev; vzel je dvoje sadez^ in enega celo pojedel. Potem ga je naš sko blagoslovil. Zdi se, da je kan naklonjen j. ščanski veri zaradi vpliva naših bratov, bivajo na njegovem dvoru. — Vzlic naK njenosti, se pa ni dal nobeden inongo^ vladar krstiti, temveč so ostali zvesti bu ' mu. Po dolgem in trudapolnem potovanj preko Mongolije in puščave Gobi je ^ Odorik v južni Tibet in do glavnega ' Lhase. Prišel sem potem v veliko ki^lj^^*^f^ iio- go živeža, kruha in vina, ljudje pa žive v J. 1 pVtA.XJJ. > * VXX1VV — - v ki se imenuje Tibet. Tibet meji na je podložen velikemu kanu. V njem je m# torih. vsa rezanega belega in črnega kamenja Kraljeva prestolnica je zidana ce- ste so vse tlakovane. V tem mestu se ne nihče preliti krvi človeka ali živali štovanja do malika, ki ga tam časte. ^ V prebiva 'abassi,' to je njihov papež, poglavar vseh malikovalcev in jim daje ne milosti. O njih mrliških običajih Trupla laniov (duliovnikov) in drugih ' i-upU vuitnejših ljudi izpostavljajo na hi'ibe^ dajf orli in jastrebi izkljujejo meso, le erei shrani iz posebnega spoštovanja sin ali k"' da si napravi iz nje kozarec, iz katevega^^^^ jo ob slovesnih prilikah. O vplivu krščaii-pravi Odorik: V onih krajih je mnogo žensk "Vg ških, ki so obsedeni. Take ljudi zvezane več ko deset dni daleč k naPi^i lom, ki ukažejo hudobnim duhovom nu Jezusa Kristusa, da zapuste tcles^^^ sedencev. In ti takoj izginejo. Poiein ■ jjj, sti, ki so bili rešeni tega zla, dado m Naši bratje pa pobero njihove malike ^ iieso s križem in blagoslovljeno vodo^^ madi. Tedaj se zberejo vsi ljudje g'- tiste p;;: krajine, da vidijo, kako se sežigajo njihovili sosedov. Potem blagoslovijo in vržejo vanj malike, da zgore. lo način krstijo mnogo ljudi. j.,ii Iz Tibeta se je na])otil Odorik 1'^ v karavanski cesti v Turkestan, odtod 1 ],j Armenijo. V sipinah potujočega zasuje včasih cele karavane, nam Ko sem šel skozi dolino (puščava ggpi ki je poleg prijetne reke (reka videl mnogo mrtvih trupel in slišal _ ^j[(, glasove kakor od godbe. In včasih tako brnouje, da me je prevzel strah-godba ni nič drugega, kakor trenje go zrn, ki se brusijo drugo ob drugt-'n), sipina ])omika naprej. — Dolina je ga sedem ali. osem milj. ljudje ii'" da se tisti, ki se upa iti v dolino, ne koli več in da takoj umrje. Vzlic šol v dolino, da vidim, kaj je na sem prišel tja, sem zagledal neizinein^^ go človeških trupel; pod neko skalo pazil obraz mrtveca, ki jo bil 1 ako da som se prekrižal in začel mo liti: lllS' 1# soda je meso jjostala. Mrtvecu se P^- % |.„-upal približati, temveč sem šel na . noc dolino, odtod na peščen hrib, ničesar videl, pač jja slišal čudne ^ Toda z božjo pomočjo som jn^išel nei do'van iz doline. Brat Odorik zaključuje svoj i'/; in besedami: Jaz brat Odorik zatrju.jein pričujem, da sem vse videl sani ali P'^ od zaiK^sljivili ljudi. Vse pa je Viljem iz Šolane, kakor som nin I. I.■).'?() niosoca maja v saniostaim ' na v Padovi. VAS METUZALEMOV ^ v Potniki, ki so potovali soverozapadni smeri v notranjost so odkrili v okrožju Tating v provinci 00v vas, v kateri so srečavali in starke z gubastimi obrazi, biva okrog sto ljudi iu vsi li in presegli stolo leto življenja, i mod njimi, ki je i)olj podoben živoinu človeku, stojo po soglasnem vanju ostalih prebivalcev, v«*''''" tnzalem mod .Motuzalonii pa prežim l.ja am i proda io drv. 23. februarja", 1937/ einakopravnost Zgodovina tiskarskega škrata Tiskarski škrat" je čudna pred njim ima strah književnik kakor novinar. O njem m njegovem rodu vedo najbolj zgovorni leksikoni le malo po-yedati. In vendar je kljub svoji niladeniški predrznosti in pre-risanosti stara mrha. Saj je ^Jegov rodovnik, ali še bolje, y®tni list, izstavil sam dobri očka Janez Guttenberg že v ® iHdesetih letih 15. stoletja, ko 3® v Mainzu tiskal svojo prvo Sprva ni bil nič kaj priznan in so ga sprejeli v kup, ® r nebogljeno slepo črevo se porajajoče črne umet-■wsti. z leti pa je rasel in po-^ &jal tako nebrzdan dečko, da S3- po petnajstih letih ni bilo ®^oče več prikrivati in tajiti. ^ ^i ga je predstavil tedanjim ^l ateljem svoječasni pomočnik Janeza Guttenberga Švi-Berthold Ruppel, ki je usta-■lovil v Baslu prvo švicarsko ti-® arno. Prvo njegovo tiskarsko je bila zajetna 842 folijskih strani debela "Moralia," ki jo napisal sam sveti oče Grego-'3 Veliki. Po tej "Moraliji" je ^srečni tiskarski škrat tako rekopicaval svoje kozle, da do-Bertholdu Rupplu ni pre-'^^ugega, kakor dotiskati ® 843. stran z mnogo obetajo-naslovom "Errata Typogra-ica.' Tiskovne napake. takrat naprej je dobil ti-škrat svoj rojstni list in j^j.^vico do življenja, ki jo je več ^' manj uspešno uveljavljal v In^t ^'°V6Ških tiskanih delih, o tem bolj, čim več se je ti- Japonci. Tiskarski škrat ]e zmagal s svojimi Japonci, ki se ne umaknejo iz kulturnih jezikov niti sedaj, ko je Japonska po svetovni vojni oficielno proglasila svoje cesarstvo kot Ni-pon. skalo papirja na svetu. Tako, J® nekoč vzdihnil Goethe, ko J® tiskarski škrat napokal ^ 130 tiskovnih napak samo v da mu ka: njegovi knjigi, da je že ma-'je zahtevati od čitate- že berejo knjige, da bi l5gj,'^°P'^3'Vljah tiskovne napake, JG vedno več in že zdav-ijJ P^^Gveč. Goethe je doživljal litfl izkušnje s preprede- 'tiel škratom, ki ni olimpijsko umetnostjo. prav nič spoštovanja pred lako Ijg je z največjim vese ipf ^^rnenjaval nedolžno Mar- •CO s __ J HT „ s pokvarjeno vdovo Mar- %avke Polagal je Mefistove Favstove usta in je Ifigenijo s samo He-'isk ^^^"^arskemu hofratu je škrat tako zlezel v Vg^ J® Goethe naposled tiigo^ napisal dolgo spome-tio ' ^ kateri je pozval v skup-proti tiskarskemu P^stiik učenjake, pisatelje in Žafg. Ves ta poziv na kri-gpi Vojno pa ni dosti zale- ^ztri %jno je tiskarski spaček In dalje veselil življenja svoje nevšečnosti, hajjj^ življenja velikega Jo-rp.^ Wolfganga von Goetheja. škrat pa ni samo "agajivec, nego tudi obog besedotvorec, ki je ■^ekat jezike na svetu izrazi, ki so bili plod je v |)02ha^' stoletju skoval iz dotlej "mousuma" v nekem je'^^ stoletja monsum, ^atjio do danes v rabi ne Celo evropskih jezikih, nego '^^rodih, ki so rabili pr- ^ki Pa je tudi astronom. V ['%i ■ ^*Bih so arabski astro-' IJ^^novali središče neba ^ Hoi |- ^P^riski učenci, ki so ''lih, ^' pri arabskih astrono-besedico "semt" malo '''•šlfi v "zemt." Ko pa je španska tiskana knji-^l^^^zdoznanstvu je tiskar-spremenil "zemt" v je naselil potem v kulturnih jezikov tii tiskarski škrat pre-^ih vzhajajočega son-. tej v prvi tiskani knjigi Ui deželi v "Japan. I^joče^^^ntiagalo sinovom vzha-i ti J'.^onca, da so se puntali jh J if 1 ri ivi u r_ izraz 'mousum." Tiskar- Usmrčenje neozdravljivih bolnikov Nedavno je lord Ponsonby predložil londonski zgornji zbornici zakonski načrt, po katerem naj bi zdravniki dobili pravico do evtanazije, to je do usmrtitve neozdravljivih bolnikov, ki bi sami zaprosili za smrt brez bolečin. Zaradi debat o poročnih namerah angleškega kralja je šla debata v zgornji zbornici o tem zanimivem predlogu mimo, ne da bi jo javnost posebno opazila. Ponsonbyjev načrt je predlagal, naj bi zdravnik pri neozdravljivih in smrtnih boleznih na izrečno bolnikovo željo in s privoljenjem zdravstvenega ministrstva ter raznih nadzornih organov dobil pravico, bolnika usmrtiti, ne da bi ga zavoljo tega potem kaznovali. Samo nad 21 let stari bolniki bi lahko zahtevali zase evtanazijo. Lord Ponsonby je svoj predlog utemeljeval z medicinskimi in juris-tičnimi razlogi, a tudi z etičnimi in socialnimi. Trdil je, da je prostovoljna smrt v mnogih primerih ne samo takšna, da ji ni mogoče ničesar očitati, temveč da je tudi osebna pravica vsakogar. So primeri samomora, ki jih je zgodovina zabeležila kot častna dejanja, tako n. pr. samomor kapitana Oatesa, spremljevalca polarnega raziskovalca Scotta, ki je prostovoljno odšel v zimski vihar in se ni več vrnil, da bi ublažil usodo svojih tovarišev, ki niso mogli naprej in jim je primajkovalo živil. Bilo je tudi dovolj primerov, da se zdravniki niso mogli upirati prošnjam nerešljivo bolnih in so jim pomagali umreti. Nobenega razloga pač ni, da bi takšnim zdravnikom zavoljo njih dejanja usmiljenja potem kaj očitali, in bili so primeri, da so jih sodniki oprostili. Proti predlogu pa so govorili skoraj vsi ostali lordi. Tako je dejal lord Fitzaland, da je nemogoče skleniti zakon, ki bi u-zakonil samomor, pa čeprav za specialne primere. Sloviti zdav-nik, lord Dawson, je menil, da bi takšen zakon dosegel baš nasprotni učinek, nego bi mu ga rad dal predlagatelj. Zdravniška veda ima dolžnost, da bolečine lajša in da zdravi celo bolezni, ki veljajo danes za ne ozdravljive. Tudi v najbolj brezupnih primerih ne sme zdravnik storiti ničesar drugega, nego da napravi bolniku na ravno smrt čim bolj nebolestno. Nadškof Canterburyjsk i je vprašal, ali je človek, ki ga razdirajo bolečine in ki so ga zmešala zdravila ter opiati, sploh sposoben, soditi trezno o svoji bolezni. Drug zdravnik, lord Horder je dejal, da je vrhovni etični zakon vsakega zdravnika življenja soljudi podaljševati, ne pa da bi jih krajšal. Obžaloval je, da se morejo zdravniki sploh zavzemati za evtanazijo. Pri glasovanju je Ponsonbyjev predlog dobil pičlo tretjino glasov in je torej propadel. S tem pa ^var gotovo še ni spravljena z dnevnega reda, kajti na Angleškem je veliko gibanje, ki stremi za uzakonitvijo evtana zije in ki jim pripadajo med drugimi tudi takšni ljudje, kakršen je Bernard Shaw. Vojska generala Franca v sestavu španske maroške vojne tvorijo odlične oddelke tudi maroški domačini, ki služijo kot najemniki po 6 let v svojih polkih. V njihovih vrstah je tudi precejšen del domačinov iz francoskega Maroka. Maroški domačinski polki m tujske legije so šteli ob izbruhu španske državljanske vojne o koli 30,000 mož, ki so bili vsi moderno oboroženi in opremlje ni z najboljšimi tehničnimi pripomočki. Oni so tvorili jedro Francove armade, s katero se je dvignil proti madridski vladi in s katero je v začetku žel tudi tako hitre in velike uspehe. Sedaj je ta elitni zbor že precej decimiran, pa tvori večino Francove vojske že rezerva vseh vrst. Glavna rezerva za izpopolnitev izgub v teku vojnih operacij so bili za generala Franca tako-zvani falangisti, člani španske desničarske bojne organizacije. Njihov organizator in voditelj je bil nedavno ustreljeni Jose Antonio Primo de Rivera, sin bivšega španskega diktatorja, pokojnega generala Prima de Ri-vere. Število falangistov cenijo danes na kakih 200,000, vendar pa ne predstavljajo polnovrednih armad, ker so sestavljeni po večini iz zelo mladih fantov, ki niti duševno, niti telesno niso dorastli velikim vojnim naporom. Tudi njih izvežbanje je še, ali je vsaj do zadnjega časa bilo zelo pomanjkljivo in temu dejstvu pripisujejo vojaški stro-kovnaki tudi uspeh vladnih čet pri nedavni ofenzivi proti Tala-vem. Kakor je razvidno iz poročil, ki jih velikim evropskim listom pošiljajo njihovi posebni dopisniki s španskih bojišč, so sedaj vodstvo falangistov prevzeli oficirji Francove vojske, ki skušajo mlade prostovoljce izuriti po načelih modernega vo-jevanja. Drugi pomožni organ Francove vojske so karlisti. Po številu so mnogo šibkejši od falangistov, vojaško pa so enako ali celo več vredni, ker so bolj čvrsto disciplinirani in bolj izvež-bani. Njihova organizacija je že stara in sega nazaj v prvo polovico preteklega stoletja, ko je zbral Don Carlos, brat kralja Ferdinanda VII., okrog sebe svoje prijatelje in pristaše ter se dvignil na bojni pohod proti kraljici Kristini. Karlisti so imeli in še vedno imajo svoje središče v mestu Pampeloni, glavnem mestu pokrajine Nava-re. Njihove vojaške organizacije so znane pod imenom "re-quetes," njih voditelj pa je Don Manuel Falconda, ki ima sedaj svoj glavni stan v Burgosu. Pod njegovim poveljstvom stoji kakih 70,000 vojaško dokaj iz-vežbanih, ali se vedno slabo o-boroženih karlistov. Nadaljnji rezervoar za izpopolnitev Francovih čet tvori "Action populare," bojna organizacija znanega klerikalnega politika Gila Roblesa. Ta nima lastnih oboroženih čet, nabira pa med svojimi člani prostovoljce in jih pošilja v Francove čete. Nekaj malega vojakov so poslali generalu Francu iz svojih vrsti tudi monarhisti, pristaši bivšega Alfonza, ki so organizirani v "Renovacione," ki pa ne predstavljajo posebne sile. Koliko je danes v Franco vi vojski Nemcev in Italijanov, je seveda nemogoče ugotoviti. Angleški vojaški strokovnjaki so nedavno cenili Nemcev na 25,000 in Italijanov na 10,000. Čujejo pa se tudi višje ali nižje številke od teh. Baza nemških čet sta Cadiz in Vigo, italijanski oddelki pa imajo svoje oporišče na Balearskem otočju. Nemci in Italijani so tudi steber Francove tehnične vojske, zlasti njegove aviacije, ki je brez dvoma še danes mnogo močnejša od aviacije vladne vojske in prizadeva republikancem največ težkoč in največ izgub. Pilsmo, ki je potovalo nad 34 let Neka dama iz pariške družbe, ločena žena visokega uradnika, danes že stara mati mičnih vnukov in vnučic, je prejela pred kratkim pismo, ki ji je s svojo pisavo že na zunaj zbudilo nedoločne spomine. Ko je pa pismo odprla in brala v njem datum 7. julija 1902., je mislila, da se ji sanja. Pismo je bilo po čudnem naključju rabilo za pot iz Toulona v Pariz več nego 34 let. Sivolasa dama je prebrala pismo, ki je prihajalo k njej iz časov, ko ji je bilo 23 let. Bilo je strastno ljubezensko pismo njenega tedanjega zaročenca, mladega mornariškega častnika Gastona Moierauja, ki jo je po hudem prepiru — dal ji je bil povod za ljubosumnost -prosil odpuščanja, ji zagotav Ijal svojo ljubezen in govoril o bližnji poroki. Gaston Moireau je bil tedaj v garniziji v Toulonu. Bil je zaročen s to damo, Adelo D., hčerko nekega pariškega tovarnarja. Anonimna pisma so mlado dekle opozorila, da ima Gaston že nekoliko mesecev razmerje z neko toulonsko subreto. Odpeljala se je v Toulon, prišlo je med zaročencema do hudega prepira, ki je imel za posledico, da je zaroko razdrla. Vrnila se je v Pariz in je čakala potem dan za dnevom, da ji bo Gaston pisal, jo prosil odpuščanja za svoj pregrešek in da se bo vse spet poravnalo. Toda pismo, ki si ga je tako želela, ni dospelo. Gaston Moireau, ki ji je bil pisal, čim se je odpeljala domov, pa je bil potlačen nad njeno Odda se v najem se odda frontna soba poštenemu fantu. Vse udobnosti. — Vpraša se na 15608 Calcutta Avenue. TRGOVCI IN OBRTNIKI! SEDAJ JE ČAS, DA SI NAROČITE VAŠE KOLEDARJE ZA 1938 Pri nas imamo veliko izbero vseh vrst koledarjev, ki vam bodo gotovo ugajali. Imamo letos posebno lepe vzorce. Izplačalo se vam bo, da si ogledate naše vzorce predno naročite navadne, slabe koledarje od druge družbe. Obdarite letos vaše odjemalce, ki so vam bili naklonjeni celo leto, s koledarji. Pridite si ogledat vzorce sedaj, ko je zaloga popolna in iz-bera nenavadno dobra. Oglasite se v uradu ali pokličite HEnderson 5311 ali 5312, in zastopnik pride k Vam. Cl i m i # i # i # i m i # i i ENAKOPRAVNOST g 6231 ST. CLAIR AVENUE i i # i 3^^- Pfekrgtitvi in opozar-■ so Nipouci. ue pa ŽENITNA PONUDBA Udovec se želi seznaniti s Slovenko ali hrvatico srednje sta rosti v svrho ženitve. — Je farmar in lastnik. Želel bi, da ima žena nekaj prihrankov. — Resne ponudbe pošljite na upravo tega lista, pod naslov "2enin-Fanjiar". i ® i i (# i e Hi Delo dobi Priletna ženska dobi delo za pomagati v kuhinji v restavraciji. Ravno tam dobi dekle staro nad 18 let delo za pomagati samo ob nedeljah. — 5238 St. Clair Ave, Proda se 50 akrov farma se proda po ceni ali zamenja za majhno hišo v Euclid, O. — Naslov se dobi v uradu tega lista. 666 UlUvl PREHLAD VROČINO TEKOČINA, TABLETI MAZILO, NOSNE prvi 4tn KAPLUlCE Glavobol pa v 30 mlnutak PoikusiU "Rub-My-Tlini" — Najbolji* mazila na Svatu. AU VAM PIJAČA ŠKODUJE? Zakaj ne bi pili dobro kapljico v miru in zadovoljstvu kakor drugi? Ako vam je po pijači slabo in ste bolni vzemite TUM-AID, ki vas gotovo pozdravi. Dobite ga po vseh lekarnah, če ne pa pri MANDEL DRUG CO. 15702 WATERLOO ROAD domnevno neapravljivostjo in je menil, da je zaroka razdrla res dokončno. Tragično naključje, ki se ni moglo pojasniti, ker je ponos veleval mladnemu častniku, da bi ji še enkrat pisal, je hotelo, da ji njegova prošnja za odpuščanje ni prišla v roke, med tem ko je sama mislila, da se je v razmerje s subreto tako zapletel, da mu je prišlo razveljavlje-nje zaroke samo prav. Leta so minila. Adela se je poročila z mladim uradnikom, ki je napravil sijajno kariero. Čez nekoliko let se je ta zakon razdrl. Med svetovno vojno je Adela slučajno zvedela, da je njen nekdanji zaročenec, o katerem ni že dolgo let nič slišala, pa se ga je vedno spominjala z bolestjo in nežnostjo, našel smrt kot poveljnik neke podmornice , , . aretirali šest oseb, ki bi prišle v poštev kot storilci jtega nena" vadnega umora, y najem ( v najem se odda prostor- pri-, praven za real estate ali insu« ranče. — Sredi slovenske naseN bine Naslov se izve pri Josephj Kunčiču, 15610 Waterloo Rd. , UMOR Z BUCIKO V bližini Baje na Madžarskem so našli pozno zvečer na vaški cesti mladega kmeta Aleksandra Begdana na tleh in so ga odnesli domov, misleč, da je pijan. Naslednje jutro je mož umrl. Pri obdukciji so odkrili na tilniku, neposredno nad hrbtenico, drobno ranico, ki je izvirala očitno od bucike. Zbod-Ijaj z njo je imel za posledico krvavitev v možganih, ki se je končala s smrtjo. Orožniki so Naprodaj \ Proda se dobroidoča; prodajalna grocerije, mesnice in mešanega blaga. Proda se vse skupaj z opremo in zalogo za šteta ceno ali pa tudi posestvo. Stavba je iz opeke, velikost 28 x 73 čevljev (feet), 8 sob in shramba. Posestvo je na glavni ulici in na; glavni državni cesti št. 85. Mesto ima 7000 prebivalcev, tu se ni treba bati povodnje, potresa ali hudournika, zgodovina ga ne pozna. Bili smo v trgovini 16 let in smo dobro napredovali. Proda se zaradi družiijskih razmer. Za podrobnosti in cene se obrnite na lastnika Martin Bajuk, Sr., 801 Main Street, Walsenburg, Col. Naselbina se nahaja sredi premogokopa. Oglašajte v — "Enakopravnosti Zel velikonoc Ni ga bolj primernega darila za PIRHE za vaše drage v starem kraju, kot je darilo v denarju. Za točno izplačitev denarnih naročil za v Jugoslavijo, Italijo in v druge kraje, se takoj obrnite na tvrdko: AUGUST KOLUNDER (0. 6419 ST. CLAIR AVE. Cleveland, Ohio V Slovenskem Narodnem Domu Pri Kollanderju lahko kupite Jugoslovanske in Italijanske znamke. RAVNO PRAVILEN ZA OHIJSKO ZIMSKO VREME MI POKOLEKTAMO račune za najemnino, za groce-rijo, note in izposojen denar. COLLECTION BUREAU 833 Citizens Bldg. MA 6946 YEUKONOCNI Izleti v JUdOiLAVIJO PABNiKl IZ NEW VORKA: DEUTSCHLAND.. U. maroa EUROPA.......19. marca Bm vlak ob EUROPA v Bremershaven za jamči udobno potovanje do Ljubljane. , Izbome železniške cvexe od Cherbourpa ali Hamburga. Za informacije vprašajte pri AUGUST KOLLANDER CO. 6419 St. Clair Ave., Cleveland, O. HAMBURG-AMERICAN LINE NORTH GIRMAN UOYD Tlsoteii BO dobili gomoč pri bolestih ali bolečinah metli alilc — I p»r ▼«*(»•»11. PXIN-EXfELLER I rowko SMfs ▼ rfW 79 l«t. LINIMENT Za vožnje pozimi hočete gasolin, ki vam da: 1. HITREJŠE START AN JE in 2. NAJVEČ MILJ KAR JE MOGOČE To je isto kar vam X-70 da in to v najbolj spremenljivem vremenu. Zato je X-70 najbolj popularen gasolin in Ohiji celo leto. Je vedno ravno pravilen za ohijsko vreme. BRINGIYOUR CAR UP TO STANDARD ($()|||01 at tlte> 0^ tniiBMD mi Only Standard Oil Guarantees Starting THE STANDARD OIL COMPANY [0/>ioj FEBRUARSKA RAZPRODAJA Prihranite 10 do 40% KOLIKOR KREDITA HOČETE PRI ADDISON FURNITURE & RADIO CO. ODPRTO ZVECEB 7210 ST. CLAIR AVE. HEnder.oii 3417 Čas za na farme! Proda ali zamenja se za hišo v Clevelandu zelo dobra farma ima 40 akrov rodovitne zemlje in gozda, ob tlakovani cesti. Hiša JO sob. — Farma se nahaja v Madison, Ohio. Ako se ne proda ali zamenja, da se tudi v najem. — Za podrobnosti vprašajte zvečer v uradu tajnika Slovenskega doma, 15810 Holmes 'Ave. SPITE TRDNO, VZtVAJTE VASO HRANO TRINER'S ELIXIR OF BITTER WINE Mnogokrat odpravi neprebavnošt m mpfinUo ■II,. — NAKOČITE EI PROSTI I Triner's Bilj,er Wine Co. I 544 S. Well# St.. Chie«K». Rl. I Pošljite mi fcreBpUini »Boree. I Jwe ....................... I .............- • - !«iiTrnV 23, f3bn;r.r:j3,. tSST. Carica Katarina Zgodovinski roman Ker je bil zelo močan, se carica ni mogla upirati in braniti. Njegov objem je bil naravnost divji. — Ljubi me, Katarina, — za-šepeče Subov, medtem ko se je carica obupno branila. Ljubi me! — Ti si moja žena, ti si moja ljubica! Zakaj se mi nočeš udati, — zakaj nočeš meni pokloniti ono, kar bi Potem kinu rada dala? On je mrtev — njega ne boš nikoli več mogla prižeti na svoje grudi, — nikoli več ne boš mogla (poljubiti njegovih ustnic! Ljubi mene — bodi moja — jaz hočem--- Pusti me! - krikne Katarina. Lopov, ali se drzneš mene siliti, — da me s silo--- Ha, kesal se boš, če boš tako brezvestno izkoristil ta trenutek! Še sem ruska carica Katarina in ne dovoljujem nikomur in naj bo to kdorkoli, da bi me silil h kakemu dejanju, ako jaz nočem! Nihče nima pravice, da me sili k ljubezni, če to ravno njemu ugaja! Nazaj, ti pravim — nazaj! Subov, pusti me, ali pa bom — Ne bom, — ne morem, nočem. Z železno močjo je prisilil* Subov lepo ženo, da je legla na tla. — Norec, kaj delaš to? Kočija se bo podrla, konji se bodo splašili in oba bova strmoglavila v kak prepad, v kako brezdno! — Tudi če bi se nebo podrlo na zemljo, — zakriči Platon Subov divje, — ti moraš sedaj postati moja, — moraš, ali si razumela ?! — Na pomoč! — zakriči o-bupno Katarina. Na pomoč! Ha, predrznež, proč z roko, — proč z roko z mojih prsi! Tvoj dotik se mi studi! Ali si me slišal? — studiš se mi! Na pomoč! — Na pomoč! Platon Subov je medtem z drhtečo roko odpel njeno obleko. Hahaha, se je nasmejal Platon Subov, ko je objemal trepetajočo žensko telo pod seboj vedno močneje in strastnejše, — le kriči, — tukaj te nihče ne bo slišal! V tej planini ni nikogar, ki bi te sedaj rešil! — Bog, usmili se me! — zakriči carica. V tem trenutku pa Subov nenadoma sliši, da so konji začeli rezgetati. To je bilo rezgetanje strahu! Istočasno se konji zganejo, kolesa kočije se počasi zasučejo. — Kaj je to? — vzklikne Katarina, ko se je tudi Subov zdrznil in dvignil svojo glavo? Katarina odrine Subova in z naglo kretnjo skrije svoje grudi in gola ramena pod obleko. — Ha, — tam, Subov, — dvoje žarečih, rdečih oči, — neke temne črne pošasti, — na levi in desni, — na vseh straneh! Ha, ali vidiš, ti lopov? Ali vidiš, da mi Bog tudi tukaj, v gorovju polotoka Kola pošilja svoje rešitelje? To so moji rešitelji, — deset, dvajset, sto! Sedaj me poljubljaj, Subov, če si tako hraber! To so moji rešitelji, — volkovi, — volkovi! 165. POGLAVJE Volkovi Subov krikne in izpusti carico. On pogleda okrog sebe in takoj spozna, da je bil Katarinin krik resničen. Medtem, ko ga je njegova strast zapeljala in se je boril s Katarino v kočiji, se je približalo deset volkov popolnoma tiho njuni kočiji. Doslej se še niso upali napasti. Volk je sicer krvoločen, toda vendar je tako strahopeten in bojazljiv, da napada samo tedaj, ako misli, da je popolnoma varen. On napada torej samo tedaj, ako vidi, da se mu ne bo ničesar zgodilo, — ali pa, če je videl kri ako se je v njemu zbudil živalski nagon. En skok in Platon Subov se je nahajal zopet na svojem sedežu. Storil je to, kar je bilo v tem trenutku edino možno. On pograbi uzde in požene konje. Konji zdrvijo kakor puščica. Subov začne divje udrihati z bičem po plemenitih živalih, toda to ni bilo niti potrebno, ker so konji že sami zbral! vso svojo moč in dirjali, da so se jim kopita komaj dotikala zemlje. Konji se namreč še bolj boje volkov kakor pa človek, po vonju čutijo že oddafeč njihovo bližino. Konj, ki živi v kraju, kjer so volkovi, jih spozna že po vonju iz velike daljave. On jih voha, čeprav so odda- Create Neiv Great Lakes Wave BMutifiil Yvonne Armttrong, Omt Lake* Exposition yco-maoMtt, portray* the latest hrirdim — th* Great Lake* Wave—created by Albert the lamed artiste. The coiffure will be worn by hostesses at the Exposition in Cleveland May 2#--8eptember 6. i jeni še nekoliko kilometrov. On ve, da ga more rešiti le izredna brzina, ker je prvi napad volkov vedno namenjen konju, ne pa človeku. Volk je namreč zvita žival. On napade najprej konja in onemogoči tako človeku beg . . Tako je kočija drvela z bliskovito brzino. Subov je divje gonil konje. Toda volkovi niso puščali kočije iz vida. Drveli so za kočijo in ker so volkovi zelo hitre živali, se najde redkokateri konj, ki jim v skrajnem naporu svojih moči lahko uteče. — Puško, — zakriči Subov Katarini, — daj mi puško, Katarina, oboroži se tudi ti! Ali jo imaš? Katarina se skloni. Iskala je na tleh puško. Našla pa je le eno. Drugo je sunil Platon Subov z nogo iz kočije, ko je hotel proti njeni volji carico objemati in poljubljati. ' — Puško! — zakriči Subov še enkrat. — Imam samo eno lovsko puško, — odvrne carica Katarina, — toda to si bom sama zadržala, da se bom lahko branila! — Potem se bom jaz poslužil svojega samokresa, — zakriči Platon Subov in pobere samokres iz žepa. Volkovi so tulili in neprenehoma dirjali za kočijo. Oči so jim žarele v temi, jeziki so jim pošastno viseli iz gobcev. Ko se je Katarina ozrla, da bi pogledala za svojimi preganjalci, se je prestrašila, ko je videla, kako veliki in močni volkovi so. — Paziva, streljajva dobro, Katarina, — reče Subov. Streljaj samo tedaj, če si dobro pomerila. Koliko pušk — kako orožje i-mava ? — Jaz imam puško, — odvrne Katarina, — razen tega pa še samokres! — To je vse, kar mi je še ostalo. Koliko imaš ti, ne vem! — Jaz imam samo ta samokres in to bodalo, — odvrne Subov. — To je dovolj — odvrne, — s tem bova lahko v najskraj-nem slučaju ubila teh deset volkov, ki naju preganjajo. Biti morava samo previdna in morava dobro meriti. Kajti če bova zastonj izgubljala krogle, sva izgubljena! — Samo če se jih ne bo preveč zbralo, — reče Subov, — nevarnost je v tem, da bo tule-nje volkov privabilo še ostale volkove iz gozda. Ne obotavljajva se zato, — na delo! Strel jajva! Katarina pomeri na nekega velikega in zelo močnega volka, ki se je k