S- Hochlobl. k. k. Hofbibliothek, Wien St. 17. V Gorici, 27. aprila 1876. „SoCa" izhaja vsak fietvrtek in velja s po&to prejeinana ali v Gorici na dom- pofciljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 (Setrrt leta . . . . „ 1.20 Fri oznauilih in prar tako pri „po- tlanicah" $>e plaCuje 2a navadno tristop- 110 vrsto: 8 kr, Se se tiska I krat 7 ,, „ ,, „ 2 „ 6 „ ,, ,, „ 2 „ Zareie 6rke po prostoiu. Te6aj VI Posamezue Stevilke ae dobivajo po 10 soldov v Gorici y tobakarniei v go-i sposki ulici blizo „treU kron". ,-~ v Trstu v toLakaiuici „Via della ca-serma 00", Naro&iina in dopisi naj «e blagn-voljno pogiljajo pod naslovoro: Viktor Dolencc v Gorici. — Rokopisi bo bo vratfajo; dopisi naj se blagovoljno fran-kujejo. — Delalcem in dragim neprft-moftnim se narofinina zniia, ako»<= ogla-sc pri urcdtiisivu. Glasilo slovenskcga politifotcga druStva gori&kega za brambo iiaiodnili pravic, if'i"-1 TTg.TTT f ;. J i.ilssgssaismssism Deielni zbor goriski. (Konrc.) Dr. D c p e r i s bore porocilo pravnega odseka 0 nasvetovani prenuredbi dez>lue postave 6. maja 1870 Stev. 30 zastran ustanovljenja, vzdrzevauja in obisko-vanja javuih ljmbkib sol. Predlagane in od sbora sprejete spreiuenibe se glase tako-le: CI. I. §§. 38. in 50. postave od 6. maja 1370 stev. 30 (deiS zak.) se nadomestita tako: §. 38. Ustauovljenje in vzdrzovanje, potrcbnih ljudskili Sol (§§. 1. 5. 12.) je skupna zadeva vsakega feolskega okraja, kateri mora po tem takein zalugati vsa placila utiteljskega osebja in stroSke za uOila. Solske obCine pa, v katerih je Sola, imajo skla-dati stroSke za zidanje in vzdiievanje Solskib poslopij, za njihovo uojemScino, snazenjc, kurjavo, svecavo in opravo, za stanovanja nfiiteljskega osebja ali doticno odskodnluo in tako tudi za knjige, ki so dajajo ubo« gim Solarjem, ako nijso doticni btroSki u2e drugaee zaloieni. Ako ne priskrbc Solske obl-lne, ima priskrbeti za pla&lo navedenib stroSkov okrajno solsko svetovalstvo nalagaje in pobiraje ua njihov racun priklade k davkom. V Solskib obciuab, ki so sestavljcne iz vcc" zu-pauij ali zupauijskih oddelkov, dolo6ijo razmerjo vza-Jemnega skladanja omenjenih stroSkov doti^ni obcuiski zastopi dogovotno ined seboj; Le bi teh ne bilo, pa krajno Solsko svetovalstvo, proti katerega sklepom je dovoljena pritozba na dezebii odbor v ztnislu §. 88 obfi. reda. §. 56. Prora&iol Solskib okrajev se morajo se-Btavljati tako, da je ruzvidei; skupni znesek dozdevnih stro§kov prihodnjega letA brez ozira na prihodke in doueske, omcnjene v §§. 42, 43, 48. Ta celi znesek se porazdeli na izravne davke posameznib obfiin htse tirja od njib po §. 55; odbiti ec imajo vsaki obcM tisti dohodki, kateri se placujejo v okrajno denaruico vsled tega, kar je dolof eno v §§. 42. 43. 46; zraven tega se pa naloli tistim obciaam, katere bi ne priskrbele same za plaCilo stroSkov za-popadenib v §. 38, koiikoi* bo moraio v isti nainen pla&iti okrajno Solsko svetovalstvo. CI. II. Zncski, katere so plaLala okrajna iolska svetovalstya, od kar je obvejjala postava od 6. maja 1870 stev. 30 (dez. zak.) na korist §olskih obcia za LISTEK Dobrovofjno podpisovanje Cernogorcev v vojsko, ili „Kerstonosna vojna/' (Meg 0, Ortevica.) V pofietku leta 1853 si izmisli knez Danilo novi i po vsem boljSi naCin popisovanja narodne vojske v svojej drzavici, da dose^e po tem potu tri glavne stvari: 1. da morajo bid vsi na vsak njegov poziv piipravljeni, kakor redna vojska na glas trobente ili bobna; 2. da se nikdo ne sme odrefii pozivu bez last-nega pogubljenja i kar je imjpoglavitnije; 3. da s to priliko poskusa vernost ne samo pojediuih piemen, timve6 vsega crnogorskega naroda, t. j. da vidi i da se prepriSa, koliko dobrovoljcev se bode podpisalo na knezevo ieljo i narodno potrebo, i ob enem, da sku§a, kedo nzte. Jednega jutra dojde k meni knez i mi prinese e Iastno roko pisano i sestavljeno pismo; prosil me je, da je pregledam i ako kaj najdem naj popravim ili pristavim, i dajeprepiSem za vsacega kapetana (stot-nika) njegove olnem de-lu bi radi poslusali glasove moSkega pevskega /.bora, kteri bi nas vsaj nekoliko razveseljevali in naSe lepo- I cuije pozlahtnovuli; preprican sent, da toj naSej zeljt , ustreze g. Carli, ker on nikdar ne odrece svoje moci, ako gre za dober nameu. V Kobaridu imamo prostorno Solsko poslopje. SI. ministerstvo za poduk in bogoCastje podelilo je 300 gld,, da se napravi na solskem vrtu drevesuica. G. Domiuko je vrt uie prav lepo uredilin zasadil. Bog duj, da bi bil ta vitiC izvir blagostanja v naSih krajih ker naSi hribi so za sadjerejo kakor vstvarjeui. Tenia dvema gg. uciteljema je prilofriost dana, da uies-uicita to zeljo, naj toraj poduiujeta netitrudljivo mla-dyio v cepljenji, presajenji in pozlahtnenji sadnih dre-ves, pogovarjata naj se tudi z odraslhni na vrtu i naj jiin dokazujeta, da izgine iz naSih krajev lc tacas si-romaStvo, ko se bodo kmetje poleg umne iivinoreje in poljedelstva tudi sadjereje skrbno poprijeli. Velikohoci.i ponedeHek za ratio poSkodovala je „Socatt korosko cesto pri laderskem mostublizo Kobarida. Na tern mestu ima „SoeV ozko strugo in je prav dereca. Na desnem bregu bila je cesta, ktera je tukaj cez dva seznja Siroka, podzidana; na drugi strain pa sc vzdiguje visoka skalnata stena nad cesto. Voda podjedla je zdoljui zid in polovico ceste v dol-gosti stirih seznjev oduesla. K sreci se je to zgodi-lo ? casu, ko clovek miruje in zlval potiva. Skoda ceni se na 1500 gld. V naS teig so se pred letom dnij fabrike za kvar-te mnogo svojega blaga poSiljale. Nasi Kobaridci in bliznji soseaje radi so cvikali. NaS zupan g. Pagiia-ruzzi je spoznal. da spravlja ta igra veliko druzin v rev§cino. da prouzroca hisne prepire in da odvzema igralcem veselje do saniodelavuosti; opominjal je vec krat kremarje in igralce, da bi opustili to sramotuo opravilo i da bi se raji na drug nacin razveseljevali. Vse besede bile so zastonj. Nekega due naznani c. kr. sodniji igralce i ta jini je nalozila denamo kazen. Od tistega easaneigrase ve6pri nas te nevarue igre. Mo2 majhne a trdne postave bivSi hud cvikar rekel mi jo, na$ iupanpripravil me je na pravo pot zdaj imam mir v hiSi. veselje do svojega rokodelstva. ktero mi lep dobicek prinasa, ziviui zadovoljno in mirnoin pri-6el sera do prepriCanja, da le pridne roke obogate cloveka, nikar pa igra. Tudi neka stara niati mi je z radostjo pripovedovala, da se je njen mladi sin po-polnoma predruga^il. od kar ga je sodnija uScipnila na iupanovo pritoSbo. Zdaj jo poslusa, uboga iu Jju-bi, eel dan dela in se trudi, da si piisluzi kruha po po§tenem potu. Zupani 1 posnemajte nasega predstoj-nika. — V zadnji Soft cital sem v dopisu iz Cepova-na, da ne bode veC kandidiral iz posebnih vzrokov g. Pagliaruzzi za dezelni zbor. Res ima jih ta plemeni-ti gospod dovelj, pa nofiem jih tukaj navajati in rah-locutece njegovo sree s tem vznemirjati, a domovina klifie ga zopet na prejgnje mesto, in nadjamo se, da bode svoj sedeS v dezelni dvorani zopet zasedel, kajti skuien, uLen, delaven, nesebiien in zna^ajen woz je, kar se o mnozih druzih ne more reei. Citaluice na dezeli so prav potrebne, kmet eel teden trdo dela in ob nedeljah i praznikih rad prebira casnike in po-slusa to, kar mu koristi in ga razveseljuje. Dokler je bil preblagi Gregor&C pri nas, cvetela je naSa Citalni-ca; akopram je bolehal, se je vendar zrtoval za mo-ralni, duSevni in gmotni biagor naSega revnega ijud-stva. V zimskih veSerih zbiral je mo2e v citalnici, prebiral jim slovenske iasopise in razlagal v lepx do* I ma& besedi prav koristne stvari; poslu§alcev imel je vedno dovelj. Predstavljale so se tafias glediSCne igre zdruzene s petjem. Zdaj tezko pogresa ljudstvo vse-ga tega. Na§a Citalnica obstoja zdaj iz some gospo-de; kdo je vsega tega kriv? Gospodje! concovdia parvae res crescunt, discordia maxiniae dilabuutur. Za sodaika v Tolininu pride s konceni niaja g. Budal. Tarn potrebujenio mi zelezne roke in izvede-nega in znaCajiiega mo2a, ker tarn je dovelj ljulike in toliko pijavk, da jini bo kmalo premanjkalo ziveza. To je ^alostno, pa resnidno! Za danes naj bode dovelj, prikodnjiC pa se kaj zanimivega *). ____ Predelski. Iz slovenskega Stajerjadne 22. apriia. (izv. \ dop.). (Nekaj 0 „SolstvuH). NaS c. k. de2elni §olski svet je 0 nadomestovanji izpraznjenih uciteljskih slu-2eb na Stajerskem sledefo naredbo sklenil: §. 1. Ako se kako mesto na euorazrvduici dalje | kakor en teden, ali na vecrazrednici dalje ncgo 4 I tednn ne more oskrbovati, mora se ogledati za nado- I mestovalca. I Me tem casom pa nuj na veeiazt'ednieah drugo ufiitcljstvo za poduk skcrbi. (Z vpoljavo poldiiuvnega poduka, zdru^enjem dveh razredov, prelozenje poduka na poznejSe ure i.t.d.). §. 2. V vocjih solskih okrajih ali v dvehuli vefi nianj.sih okrajih skupaj more di'zclni jsulski »vct v po-raziunljenji z dezeliiiin odburom mesta stalnih pomo^-nih uciti'ljuv za nadonu'stovanje sistumizovuti. §. 3. Ako nij poino^noga ucitelja (suplcuta) na rnzpoiaganje, vzame naj okrajui isol.ski svet sposobno nioc iz sosednc vefirazrednice istega okraja za po- I mot na prazno mesto.— §. 4. Plafa stuluega poino^nega ii(iit»»^a je ena-ka plafii stalnega ali provizoriciicga podu Ijavglav-uem kraju v okraju, namrec potem, uli je stahio ali pa samo zacasno nastavljou.— Poleg tega mu gre od-skoduina za stauovanje, ne vec nego I gl. .10 kr. za I miljo pri potovanji na slugbo in pri potovunji nuzaj I po dokoncanem nadomchtovanji, g. 5, Pri nastavljenji za pomofi v zmislu §. 3 tega predpisa dnje se raz.cn odskoduine za potovanje (§. 4.) med tem pomagaujem na nicsuc 20 gl. dokla-de (na nolah 1 in 2 nizredu) iu 15 gl. na solah tre- I tjega in i razreda. §. 6. Razen teh v §, 2 navuilcuih slu^ijih doha-ja suplentu za nadomt'stovaliio udtoljsko sluzbo (10% I in za iiadoiucBtovalno podu(';ituljsko sluzbo 70% reniu- I ueracije od dotiOne sistemizovuue place. I §. 7. Delovanja, ki presegajo dul'uost, naj se uCi- i teljem na Solah, kjer so ravno nasiavljeni, le takrat I posebej nagradijo, ako se je to z dovoljenjem okraj. solskega sveta zgodilo.— Remnneraciju, takemuueite-Iju pripadajoCa, znaSa za vsako uro Oez dolztiost (30 I na teden) l(,/o od mesecne pladc, zvezane z nadomc- I stovalno sluzbo; pri izraCunanji drobci odpadajo. I Iz statisti^uega vira 0 stajerskem Solstvu posna-niemo sledece: Leta 1875 je hodilo v §olo na Stajerskem 123.977 otrok, t. j. 851/2 % od vseh, namrec od 145.110 za solo ugodnih otrok.— Javuih ljudskih Sol je bilo 886, na katerih je 1580 (bataljou Pis.) uciteljev (uciteljic) poduCevalo. Na enega ucitelja spa- J dalo je torej, poprek po 78 otrok. V nekterih okrajih je bilo to Stevilo veliko vecje, n. pr. v gornje—rad- I gonskem okraju 134, v ptujskem 123, v Kozjanskein 108, v radgonskem 105, v konjiSkem 102,v§marskem 101, v Gradci 99. V nekaterih okrajih pa je spadalo I \ na ufttelja samo 40 otrok. Vse Stajcrsko u6ite}jstvo I \ je dobilo lani 958.670 gl. place. Bilo pa jc zatrdno postavljenih 311 uadu&teljev iu ravnateljev, 434 uci-! teljev, 112 poduciteljev; zacasno pa 30 naduciteljcv, ! 150 uciteljev, 259 poduciteljev. NeuameScenih mest je bilo: 1 nadutitdjskoi 116 ncitdjskih, 136 podticitelj-| shih. V Gradci je bilo osem sol (uCitelji imajo po ! 900 gld. plaee). Na celem Stajerju imajo ucitejji sle-! defie place: ObCiua 1. razreda 800 gld. (takih je 23), j 2. razreda 700 gl. (jih je 135), 3. razreda 600 gld. (takih je 379) iu 4. razreda 550 gld. (jih je 341). j Na euorazreduicah nemajo u&telji opravilnc doklade. ' ! Na dvo i vecrazrednicah 50 do 200 gld. j i Naucno ministerstvo je izdalo 0 letu 1875 letno | porocilo, pa nema, nic posebnega. Knjizica: „Kratek opis Stajerske, Koro§ke, Kranjske i Frimorja" za ljad-ske Sole je, kot dodatek k berilom, sestavil iu zalo/il na§ niarljivi Ivan Lapajne. naducitelj vv Ljutomeru in I I i>redsednik ucit. drustva za slovenski Stajer.— Cena [ .10 Jcr. Knjizica je v osmerski obliki, in obsega 24 strani. Slovenski ucitelji sezite po njcj, kajti v naSih slovenskih berilih so slovenske pokrajine jako kratko I opisane, in ne zadostujejo. Po ufiuih nacrtih morajo i vsi ucitelji obsirno govoiiti 0 teh de^elah. (Po primor-skih ucnih nafirtih ne vera, ker jih §e nemajo. Baje ucijo ucitelji le kakor jini .ljubo. Menda se pa motim, kajti 3 leta sem u2e tukaj. Ne gre ba§ na grame. Pis). Ob enem mora pa tudi ufiitelj sosedne de^ele skoro Uko ob§irno obravnavati, kakor domafio.— Na krat- *) Jako nas bode veselilo, 5e boste driali oblju-bo in prav dobro poraetali po ondotnih kotih, saj vi ste na lieu kraja in imate priliko vse natanCno opa-zevati in poznati. Porocajte pa zmiraj nepristransko in strogo resaico, kakor ote vajeni. Ured. ko refieno, 0 zgoraj omenjenih deielali mora ufiitelj dosta otrokom povedati. Za zlajsavo pa nij imel dose-daj primerne knji^ice, katero bi bil v roko vzel, in kar je Se slab§e. za u6enca nij bilo §e nobenih buk-vic, katcre bi mu spomin podpirale in katere bi mu pri zemljevidu in pri domaCem ucenji pomagale.— Tak namen iina ta knjizica, katero si bo lahko vsak de-fiek ljudske Sole kupil, in katero bode skoro smql vsak ufotelj v Solo vpeljati, ker nij samostojna krijiftca, ampak le dodatek k beriiom. Kot privriek ima knjizica navedene tudi vse avstrijske dezele. Ta knjizica se odlikuje tudi v tem, da ima povrsja dezel izra^e-na v uovi in stari meri, in da ima za nekatera ime-na tudi nemSke besede. Za potrjenje od strani si. mb uistcrstva se je prosnja ulo^ila.— G. Lapajnedaje pix kupljenih ali plafiauih 5 iztisih 6 iztisov; za 10 pa > 13. Za 20 da 25. Kdor plafia 30 iztisov jih dobi 37. Za petdeset dobi G5 in za I00 pa Ho. „Tretje slovensko berilo" bode baje g. Praprotnik 7 teku te-i ga leta predlozil slavni vladi, ki ga je bila naroclla, i in katera ga menda patf no bo vcfi nemCurskim kriti-karjevcein izroeila, ako nofie biti „rartvo rojeno deto",— G. Praprotnik, kateri tega dela na mail no more dovrftiti, spisal jo ravnokar za „maticoa wdr. To-manovo ^ivljenje*4 iu za drulbo sv. Mohora spisuje „Slov. pisarja." — To so vain buceliee na ledini na-rodnega Solskega polja! Mozirski. IZ GOi'enjSkega 25. aprila. (Izv. dop.) Ker boste imeli priliko videti te dni ljubljanskega skofa v Gorici, ne bo odvef, ako Vas slovenske Goriiiano nekoliko seznamm r tem visokim gogpodom. „Povej mi skom lio«lifi in povedal ti bom, kedo si"; — to je star pregovor. »¦• Kaj si numimo torej niltditl, *e fii-tamo v nTagblattir', glasilu naSih najvefiih sovraznlkov in turkoiilov, hvalo iiiii^ii, kateri je na prvem mestu in bi moral biti prvi prijatelj ubozega slovenskega naroda po izgledu neumrlega Skofa Wolfa. — Mlslimo si in mora 1 no si misliti, da so jc moz vjel v zanjke naSih uusprotnikov, da jiin je stovil toke obljube, katerih ne bode mogel drzuti drugaee, ncgo da bo 11a-rodu seknl globoke rane. — Mej dmginii jo obljubil dez. predsedniku, da bo kaplana Kljuna prestava ta I^jubljane, kakor hitro postane Skof, vendar pa bo je lial to storiti, ker ga je nekdo opozoril, da bi h tem cinom vso duhcvAcino stra§no razdra^il. — A zdaj je moral priti sopet hud pritifck od nem- Curjev, ko je bil namrec Kljun na njihovo veliko jezo I izvoljen v mestni zbor. — Pa kakor bi se bil Skof sam sramoval tega cina, pustil je dekret na mizl, da ga dobi Kljun §e le po njegoveni odhodu v Vipavo. Ko bi bil visoko cost. g. Skof vsaj pred volitvijo Kljuna prestavil, ne bi bila morda vsa refi napravila toliko hrupa; taho pa je visoki gospod razdrazil ne I samo duhov.^iuo, ampak tudi slovenske liberalce, fi I kateriini je bil dosedaj v Se precej dobrih odnoSajih. Zvedeli smo tudi, da je milostljivi gosp. skof nekemu katehetu ostro prepovedal dopisovati v slov. Casnike, — A kako dalefi segajo meje pokorScine? Kranjska duhovScina ob^aluje svojega pastirja, da se tako moti, I kajti imel bo scasoina Se te2avnej§e stanje, nego ga I je imel njegov prednik. Kmalo sc bode pokazalo, kako misli ogromna I vetina kranjske duhovScine; povod k temu je dalo premeScenje Kljuna, — kateri najbrie vkljub gkofovej zapovedi ne bode zapustil bele Ljubljane.*) Ce pa I duhovstvo ne mara za svojega Skofa, je vse njegovo pastirovanje, katero se vrSi posredno po duhovScmi, brezuspesno. DuliovSLina, ki je vecmoma narodna; je ^alostna, ko vidi, da njen predstojnik sluzi nameuom sovra^ni- kov naroda, kajti Se misliti ne sine, da ona zalostna sistema, ki je vstvari"a Chabrus-a, sega cel6 v duhov* ske dosedaj neodvisne kroge. — Visokodestiti gospt PogaCar nji bil nikcli ljubljenec duhovScine; zdaj pa, I ko narodui fut tako hudo zali, priSel bo ob vso sim- patijo in veljavo ter postane, kakor je uze prerokoval nek ljubljanski birokrat — pastir brez Cede. Visoki • gospod bo morda Se pogostokrat Cital v casopisih j svojo najnovejSo zgodoviuo in to nebode hasnilo nje- I govemu zdravju. Jaz nijsem Kljun, tudi njegov za- I veznik in prijatelj ne, amqak to mi je znano, da je Kljun narodnjak in delalen moi, katerega nemfiuiji straSno Crtijo, in uie to je zadosten uzrok, da bo gosp. I Kljun pridobil si zdaj simpatij Se pri onih narodnja- kill, ki ga nijso posebno spoStovali; njemu bo prog- nanstvo iz Ljubljane koristilo in skoro gotovo bode 0 prihodnjih volitvah na Gorenjskem voljen v de2. zbor. I Milostljivi naS Skof naj torej preraisli, kolika odgo: j vornost ga Caka predBogom in narodom, naj nepod- pira sovraznikov naSega naroda, ampak postane naj nas pravi oee, da bode nekdaj slovenski rod blagn- slovil njegov spomin, kakor blagoslovi spomin ranjeih velikih Skofov Wolfa in SlomSek-a.**) *) Kakor pi5e ,.Naroda, je rfiiiniinO g. Kljun odpovedal se sluibi v Zagorji in outane v Ljubljani. **; Priob^li smo ta dopis, ker nam je doSel od znane-ea in zancsljivega raofta, da se >ode na§e obfiinBtvo poduCilo 0 miSljenju \eeine kranjske duho^ine, akopram smo polno apos« tQYWJ* M prwviieneg* Wrofo dr. Po|a6ar-ja, Ur«4. Politifini pregled. V Gorici 27. aprila 1876. Ogerski ministri so sopet prisli na Dunaj in sicer ne kakor nespravedljivi okoli Madjari, ampak kot krotke ovLiec. Po tolikem kricanju, da se ne vdajo avstrijskim koncesijam in da ne odnehajo od svqjih tirjatev niti za pifcico, so madjarski poslanci pri§li do prepricanja, da ne bodo nid dosegli, ce bodo tnnoglavi, in da po padu Tisze vtegne priti drugo, morda Senyeyevo ministerstvo, ki bi gotovo vtera obziru se manj doseglo. Faktum *je, da ostane razun nekaterih manj bistvenih sprememb vse pri starem; na-godba od leta 1867 se bode podaljsala sopet za nekoliko let in s tem se boste za nekoliko tasa ohranile na krmilu obe ministerstvi. Kar se tide nasega ministerstva je pafc skoda za vsako uro, katero ima se skrbeti za blagor nase dr-iave. Ustavoverna vlada je pri koncu svojih poskuSenj; v Avstriji zginilo je popolnoina zau-panje, vse hira; nase financno in politicno stanje postalo je uze nestrpljivo iu vsak dan bolj jasno postaja, da na taki podlagi drzava no more na-predovati. Na§ Andrassy hoce nekda se enkrat po-skasiti svojo sreco z reformami. Rodic nekda posreduje pri ustaSih za tritedensko preinirjc, niej tem casom hoce Andrassy izdelati nov pro-jekt za mir in razposlati novo okroznieo na vse velevlasti. Vse to pa bo tezko kaj pomagalo; ustaSi noftejo ve6 vedeti za twriko vladarstvo, Srbija in Ornagora pa se ne boste dali vee stra-hovati, Kakor se slisi dela Ruska resnicno na to, da se mir ohrani, a ne na tak na6in, da bi Slovanstvo trpelo; Avstrija, Ruska in NemSka 30 se nekda dogovorile, da bodo pustileustasem Srbski in Crnogori prosto roko in skrbele, da ˇojna ne preseie mej,— Avstrija v Dalraaciji in v granici skuplja mnogo vojakov, te dni je otlsel iz Ljubljane pespolk Sachsen-Meiniiigen v Dalmacijo, ob eneni sta tija odsla 2 bataljona lovcev. Tadi so dobili mnogi poStni in telegraf. uradniki, mej temi tudi nekateri goriski, povel-je naj bodo pripravljeni, da odrinejo k vojski, da tarn oskrbljajo postno in telegraticno slnzbo. To pomeni, da se Avstrija resno pripravlja na boj in da hoce biti pripravljena za vsak slucaj. Torej Avstrija ne zanpa popolnoma v to, kar Andrassy v enomer zagotovlja, da nainrec ne bode pcislo do razpora mej velevlastimi. Vladni list ,jPolitische Corresponded" je te dni izja-vii, da diplomaticno posredovanje nij pripeljalo do nobenega uspeha in da edina naloga severnib velevlastij je zdaj, da lokalizirajo ustajo in za-branijo evropsko vojsko. Vsled tega je gotovo, da Srbija in Crnogora se nijmati dosti bati ka-ke intervencije.— Srbski knez je odsel v Cup-rijo, kder je glavni kvartir srbske vojske; 24. t. m. je nekda marsiralo 100000 srbskih vojakov na mejo.— Turki imajo pri Nis-u 40000 mo2 in 90 kanonov;—spredne straze so se uie veckrat sprejele in skoro gotovo je, da bo srb-ska vojska naskocila Turke pri prvi prilikij ko se prikaze na srbska tla kak veci oddelek tur-ske vojske. Ruska nekda tudi mocno oboromje in je tudi vojno brodovje v crnem morju zdat-no pomnozila. Ruski listi pisejo, daRusija bode na vsak nacin potegnila se za brate na Bal-kanu, — katere uie zdaj prav izdatno podpira. Slisi se, da se hoce italijanski kralj odpo-vedati kroni. Na Spanjskem se Baski, biv§i Karlisti v-stavljajo vladi, ker hoce vzeti jim njih stare pravice. Razne vest! Prvi obcni zbor novega polit. druStva „Sloga" bode v fietrtek, dne 11. maja 1876. — Na dnevnem redu bode porotilo zacasnega odbora in vo-litev odbora. IzletvPostojno za binkoStnepraznike menijo napraviti nekateri goriSki Slovencij kedor se hoSe v- deleziti izleta naj se oglasi pri nasemu upravniltva ali pa pri Fr. Ferfilu. Geska siovesnost Palackemn na Cast je bila v nedeljo v Pragu Palacky je namred dovrlil zadnji zvezek svojega velikega zgodoviaskega dela; in ceski narod je porabil to priliko, da je slavil svojega oceta. Siovesnost ]e bila velikanska, vdelelili so seje odli&ijaki izvsih slovanskib mest, iz Peterburga, Moskvejielgrada, Lvova, Zagreba, Ljubljane, Maribora itd. i dajejo slovesnosti eminentno politicni znafaj. — Rieger je pri tej priliki govoril ijomenljiv govor o slovanski solidarnosti. Tudi mi goriski Slovenci se v srcu pridruzirao tej slovesnosti in kiifemo velikemu Palacki'inii: Slava. Ljubljanska fcitalnica je napravila Pala-keinn na fast veliko bestdo. Xaj bi tudi goris-ka citaluica iwsuemata Ijubljansko. Vinsko druStvo se swije v Gorici; te dni se je seSIo nekoliko odlicnih osob, da se posvetujejo o tern tinistvu, ki bode iinelo nalogo ]M>vzdigniti donuue vi-uotrztvo. VojaSka nabira bode na (jlori^kem maja ni«-seca iu v inestu Gorici pivci/no 24. in 2ti. maja. Kanalska ditalnica uapravi dne 7. maja v prostorih g. Segulovej gostilni veliko rbesedoa s pl<>-som, pri kateri bode svirala vojaska orchestra goris-kega peS polka, predstavljala se bode tudi vesel.t gle-discna igra nRavna l>ot najbolj^a pot* ker bode program zelo zaniiniv nadejatt be je vdeleiitve rodoljubov v mnogobrojnem stevilu. Program ^besede" priobchuo prihodnjil. Kratek opis Stajerske, KoroSke, Kranj-ske in Primorja se imenuje mala knjizica za slo-venske ijmlske sole, katero je sestavil g. Ivan Lapaj-ne v Ljutouieru. To ddce je prav priporocljivo za ljudske Sole, ker mladino v kratkem seznani z geo-grafijo slovenskih de^el.— Dobi se ta knjizica pri iz-davatelju po 10 soldov. Pozar je bil v MuSi 21. t m. Vnelo se je zveplo v g. Koncjanfiicevem mlinu, kder ga je bilo vefi sto centov, ampak po veliki previdnosti kmetov in delalcev resilo se je skoro vse zveplo in Skoda, katera nij visoka, je nze poplacena po milanski za-varovaluici. V Donibeiga bode v nedeljo 30. aprila 187fi razstava via iu ob enein BSlavcevtt koncert v spo-min prihoda Nj. Velicaustva v Gorico. Program: 1, Kantata v spomin prihoda Nj. VeliCanstva; 2. Govor o raz&favi vin; 3. Mlatiei, zbor; 4. Deklamacija; 5. Vet-er na Savi, zbor Zaj6ev; 6. „Gluh mora biti1*, burka v 1 dejanji; 7. nBoze zivi", zbor Tovaeovskijev; 8. „U boj," zbor Zajiev. ZaMek konterta ob 7 uri zveeer. Vstopnina 30 novcev; sedez 20 novcev. P. n. gg. udje pevskega dru§tva „Slavec" in Dornberske ditaluice ne plaCajo vstopnine. Ker bode, kakor se slisi, nmogo vina razstavljenega in da se ne nakopi-6ijo vse op^avila za ta dan, bode koinisija zadela pre-iskovati razstavljena vina ze v saboto due 29. t m. „Jadranski glasovi" zove se prav lepa zbir-ka pesmi uze znanega zeuijalnega skladatetja g. II a j d-r i h a v Trstu: G. Hajdrieh je to svoje delo po-svetil slovenskemu pesniku, g. F r a n j a C e g n ar-ju. Ta zbirka obsega sledece posebno mej primorskim pevci znane zbore in cetverospeve.— l. „S!ava Slo-vencem1*, 2. nMladiiii" ; 3. „Cerkvica% 4. BPod Ok-nom"; 5. aLahko noft"; 6. nSlovo od lastovke*4; 1. „Jadransko morje"; 8. „Nisem Nemee dekle lepo; 9. nV Tim* noci"; 10. Pri oknu sva molce slonela; 11. „Zagorski Zvonovi" ; 12. „Mornarjeva tozba*. Vsi ti n?»pevi so polni najlepsega efekta, iesar so se prepricali tisti gospodje, ki so poslu-sali Iansko leto g. ucitelje, ki so oblskovali kmetijski kurz in ki so tudi vcasih slisaii na Primor-skem slav.io znani RHajdrihov kvartet.1*— Cena zbir-ki je 1 f, 50 kr. sa tiste ki nyso bili narocem, za narocence pa 1 gld., dobi se lehko zbirka pri nasem upravniStvu. Gorko torej priporocemo Hajdrihovo zbirko vsem gg. uCite^jem in pevovodjem na dezeli. pa tudi drugim premoznim Slovencem, kajti dolinost uarodujakov je, da podpirajo domace taleute. Grof Julij Zileri, jeznit, vmrl je v torek zju-traj. Grof Zilaii je bil niajordomus in veliki kamornik vojvodinje Parmske, katero je spremljal 1. 1850 v pregnanstvo in po tem bival v Gorici. Ko nm je umrla gospa je sklenil posvetiti se duhovskemu stanu; ufiil se je teologije in leta 1870 je bral prvo maSo. A najveca 2elja njegova je bila, da postane jezuit, v kateri red je bil sprejet 1. 18T1 v 66 letu. Moz v 71 letu je bil kouiaj 6 let duhovnik, kar se dande-nes prav redkokrat slisi. Kesreda. Baronica Witshof, ki jestanovabi Cez zimo v Pevmi je za2igala masino za kavo, ker nij pazila, kanilo je nekoliko kapljic §pirita na krilo, katero se vname in baronica zafine od vsih strani gore- ti in je bila vsa v ognju, ko je priSla pomoe. Umrla je po 3 dnevnem hudem trpljenji in pokopaliso jo v Pevir! v ponedelek. Ciostiliiiearjem! V Slovanski prodajalnici na kornu dobi se tudi zinerom friSna puntigamska piva po najnizji ceni. Oznanilo* Podpisani naznanja slavnemu obfiinstvu, da je odperl v Robatiseu (Oontrada llabatta) v Rit-ter-jevi hiii §tev. 18 m e li a n i 6 n o d e 1 a 1 n i-co za popravo Sivalnih strojev, kakor tudi za vse druge dela, ki spadajo v to stroko,— Mo-ja prva skrb bode, da ustrezem p. u. obdinstvu hitrOj natanLno, ter po nizki ceni, SpoStovalno se ptiporofta J. Moravec, mehanikar. msa na prodaj. .g, V Volfiah pri Tolminu je sredi Jl vasi enonadstropna, rajnkih obfino znana I" Pepova, zadujid BoStjauova hi§a, s 5 sobami, kuhnjo, jako priuiernim veli-„, kirn hramom zakremo, Macuno, lepim M vrtom, stalo in §e ve6 prostovoljno na a prodaj. Kupazcini naj so blaguvolijo If pri podpisaueinu oskrlmiku v Tolmiuu I v kratkem casu oglasiti. « Peter Kogoj. rnmmmmm mm Karol Zanetti | Kaselj najbujii ozdravijo imeaitne paatilje Menotti ? SeidUtz-Moll a edina »n glarna zaloga. v lekaraici Zaaetti, proda- j 0 ja se po 1 gld skatlja. j m Ekstrakt iz Tamarinda • najboljlt in najmodnejli, kolikor jih je bilo doz- a I 9 daj izdelovaisih t razuih Ickaraicah. Hiter pripo* Ki 1 modck proti zagerljeaoati, notranjem kataru, prs- s nem prfeklajeuji, driski, staae sarao 40 soldov. © * ^5 11 Zdravitni fluid za konji (RestitationsQuid^ Ta lek ima lastnost, 1 a da izdrzuje kouje dolgo Lasa pri inoci. ¦M I is Eaa stekleuica staae f 1.20 z natrodom vred. a 1 : a i u Pagliano Sirup S pravi k Florence, rf 6aj Wilhelm in Kollor « 1 « 1 9 e i «a C-JScenje ktvi. \ Hofmanova Odontina s 1 i» 1 & 1 proti bcleati zobor. Najhujsa in neprcjenlji?a bo- lefiina jenja precej, fit* se eno kapljo tega leka <« jvlije na bombaz in dene v votei zob.- 1 » a Edina mloga vsakovrstoih. mimrat- \skih voM in stedecih gosebnik lekov; [«i Absent Montoifanov iz Benetek-— Prava Mag- t> nezija aaglezka Henry-Krogljice Biancard in Val H let .—Zobna zmes Pieffermauova. Popp, Suin de Bttotemart.— Aiabska Revalenta v prahu iutestu — Prah za olajsanje prebavaaja dr G5Hs-oy.— Pastime Vichy Bilin, George. Milo iz zelis 6 Bor-ich»rd-ovo. Gliceriua Hoffman.— Mesni ekstrakt [Liebigor in vsakomtna homeopaticna zdravila. \Na Tramiku prva lekarna sem od Ukqfije, Lastnik, izdavatelj iawednik; VIKTOK UOLENEC* — Xiskar; MAIUMG v Gorici. in pravijo, da najbrze nij prislo se do pravno-bene poravnave. Vceraj je bila seja obojih mi-nistrov pod predsednistvom cesarja in cesar je nekda izrazil se, da zdaj, ko so tenia! oblaki na politi6nem obnebju, nebi smelo biti notranjih razdorov. Pa6 fcilostni so nasledki Beustove politike, ki je razcepila Avstrijo v dva kosa in iz nje napravila dve drzavi, katerih vsaka vlece na drugo stran, Naj zdaj nastane kaka homatija, kaka vojska, kaj bo pocela oslabela Avstrija, ki nima dciiara, paL pa ima mnogo nezmoznih mimsrrov in zbegano ter nezadovoljno prebivaistyo, — V takem Salostnem polozaju ne bo cesarjuj ostaio druzega, ne#o da se obda v kratkem z drngimi laoimi, ki bodo Avstrijo preuravuali na zdravi podlagi. Poroea se iz Dunaja, da dvor misli odpustiti Aucrspcrgovo niinisterstvo in poklkati aradnisko niinisterstvo, ki pa bode le prclazuo; kot novi ministri se inieiiujejo grof Taaffe, baron Rodic, Kellersperg. Enako se slisi da poslane prvi adjutant cesarjev, fml. Mondei, vojni minister in da Koller pride za vojaskega povelj-nika na Ggersko. Po fiasku, katcrega jeAndrassy z reformami na Tnrskem napravil mora vsakdo soditi, da je on Se najbolj neraogoc postal; kajti on je prav za prav prvi vir vseh zmesnjav. Prijaznost mej Rusijo in Avstrijo, ali zveza treb cesarjev je v zadnjem casn postala jako dvomljiva refi. Y nekem francoskem listu je en diplomat objavil diplomaticne note in razgovore turskega posla-nika na Dunaji le od leta 1870. Iz teh je raz-ˇidljivo, da je Rusya uze leta 1870 hotela pod-kuriti ustajo na Balkanu; Beust se tistikrai nij posebno upiral proti Eusiji, ampak iskal je pri-jateljstva z njo; pa Andrassy, ki je bil tistikrat same ogrski minister, je za brbtora Bewstovem paktiral s turlkim poslanikom in mu ponujal zvezo Avstrye, katera bo postavila 800.000 moz proti Kusiji, ee postavi tudi Turcija 500.000 moi. Iz te objave je razvidna danasnja politika Andrassijeva in vsled nje je Andrassy tako kom-promitiran pred evropsko, posebno pa rusko di-plomaeijo, da bi ntegnilo njegovo nadaljno ostanje na vodiinem mestu skoditi dobrim razmeram mej Avstrijo in Rusijo. Od drnge strani se pa za-gotovlja, da je vsa ta objava sama intriga, ki meri na to, da M se Avstrijo io Rusijo raz-dvojilo. Ruski in avstrijski oficijozni listi pa prav zdaj povdarjajo, da je prijateljstvo mej o-bema drzavama stanovitno in da se nij bati no-benega razpora. Takim izjavam nij sicer dosti verovati, a mogoce je, da Rusija, katera ima zdaj vse niti v rokah, ohrani evropski mir s tern, da izvede nacelo neintervencije. DrugaSe skoro ne bi bilo mogoce, da bi si upala Srbska vkljnb zuganju od avstrijske strani tako javno podpirati ustajo in pripravljati se na boj. Po-menljivo je tudi to, da so avstrijskemu diplo-maiicnemu agentu v Belgradu kuezu Wrede-ju napravili „macjaka, vsled cesar je avstr. vlada od srbske tirjala zadostenje in ga tudi dobila s tern, da je vlada v svojem organu ostro grajala tako postopanje. Slisi se tudi, daje knez Milan po Pelagicu obljubil ustaSem, da bo 24. t. m. pr.'ilo jim na pomod 150.000 moz srbske vojske. Pnv tako je Crnagora uze popolnoma priprav-Ijena in sli§i se celo, da je en del crnogorske vojyke uze v boju. Vse to se godi (drugade nij misliti) pod ruskim pokroviteljstvom. Na Rumunskem je nekda novo niinisterstvo tudi za vojno s Turcijo. Kaj bode k vsem tem storik Avstrija? Cudno so pota previdnosti Boije: _____ Razne vesti. Iz Tolicinskega se nam piSe, da se je veli-konocni ponedeljek kos koroske ceste v dolzmi kakih 15 metrov v SoCino strngo uderi. Komunikacija z Bovskein in Korosko bode vsled tega dalj casa zaprta ostala. Praznifiuemu dnevu lc se je zahvaliti, da se nij nikaka nesraCa pripetila. Vse prazuike je deze-valo i snezilo po hribovji in precej mrzlo postalo, vendar se nij bati nikakorsue ikode. P. n. gg. odbornikom, poverjenikom in pevcem drustva „Slavec.* V nedeljo, t. j- 23. aprila bode ob 4 popoldne v Dornbergu prva skupna pevska sku&aja za koncert 30. t. m. K tej skusnji prav nljudno vabi bliznje pevske oddelke v Komna, Rihembergu, Domberga, Prvacrei, Ajdov^ini, Cernidah, Kviskem Kozaiii, Vipolzah, Go-rici, Sempetni, Solkanu, Yipavi in Kanalu. SLivfcev pevovodja. Tugomer. Tragedija y 5. dejanjib, spisal J. Jurfiie izlia je te dm. Oospod Jmdfc stopil je s to tragedijo v vrsto nasib prvih pisateljev, to priznava g. Stritiir sam v zadnjem BZvonu* in kar se tiCe ne-priSnuiskts pii tomeljitc kritike, mora vsakdo prizna-ti, da ga nij njiwit enacega. Kaj vec o tem lepem del*, guvoril hode inoida ki'sueje kak nas poiilistkar. Mi pa za zdaj piiporo&uno Last. fitateijem, naj prid-no sigajo po „TugoDii>rii*, katcrega dobivajolehko tudi pri uasem vrednistvu. tako Itteraturo je treba na vso moc podpirati in 00 soldov (toliko stane knjigu) lehko prihraui in potrou se \>ak dijak,—vsak sloven-ski dijak pa bi moral imeti v svoji knjiznici Tugo-mein. Vojadko literaturo je tize sopetpomnozilmav-ljivi pisatelj in iskren rodoljub, Sloveucem uze dobio znani g. stotnik Komel. Poatovenil je nauirec in iz-dal BSlu21>eni reglement ali sltizbeni praviluik za c. k. vojsko." To deloT ki obsega 180 strani, otilikuje se po jasnosti in natanjcnosti.— Sloveucem, ki so v voja&ki sluibi bodisi pri liniji alt pa pri brambovcih priporof-amo to knjigo, ki velja samo 40 soldov, Xa-roci ae lehko direktho pri g. stotniku Komelu.v Ins-mostu (Inusbruck) in tudi mi radovoljno prev/aiuemo narofiila. Za Lavridev spominek so nadalje daro-valir Josip. KavCic, bilje/nik 5 f. — J)r. Kodermatz Janko If. — ^imen Tavfier, kancelist If. — Re-bek Anton, davkar 2 f. — Brnssich Julij kontrolor 2 goldinarja — Svara Miioslav, zupan 1 goldinar — Bandelj Alojzij vel, posest. If. — Rodoljub kr. 50 — Strekelj France vel posest. f. 1 — Rude2 Josip, clovek 1 f. — Strekelj Alojzij kr. 50 — Prelc Miro-slav kr. 30 — Svara Anton kr. 30 — Gaspari Bo-menik vel. tergovec kr, 50 — Justin B'rance kr. 80— §erko Karol, ok. sodnik 3 t. — Mrak Atiton c. k. gozdnar If.-- Peter Gaspari kr. 50 — Pirker, pov. oroznis. postaje kr. 50 — Pegan Jakop kr. 50 — Fabjaui Anton vel. posest. 2 i". — K. F. If. — G. A. Konjedic, iupan v Plavah 2. f. 70 kr. Skwej f. 29 kr. 10. Prenesek iz zadnje it. gl. 46&.— Skupej gl. 408.10 Javna zahvala. Prav srcno se zahvaljujem svojim rojakom Ro-Ciujcem, kateri so vtako obilnem stevil-x spreinili mo-jega rajnkega ofieta na zadnjem potu; Se srcnejse pa onim, kateri so mu s cemur koli za casa dolge bo-lezni vstrezali, med temi imenoma blagej gospej so-sedi K, K.....in velefiast. gosp. kaplanu RoCinjskemu. V Gorki dne 17. aprila 1876. KLAVZAR. m <$& m caw) m mi m POZORt Podpisani dajejo na znanje p. n. obcinstvu, da bodo s 1. aprilom zacensi v svoji prodajalnici manu-fakturnih izdelkov v gosposM ulici prodajali vse blago po „trdni, zad-Biji ceniK, kakor je to navada v severnih veiikih mestih in kakor 2el6 mnogi prijatelji solidne kupclje. BRATJE MORPURGO. m dp m sisisssisismsiii^i Oznanilo, Podpisani naznanja slavnemu obcinstvu, da je odperl v Robatiscu (Contrada Rabatta) v Rit-ter-jevi hi§i §tev. 18 mehanicno delalni-co za popravo sivalnib strojev, kakor tudi za vse druge dela, ki spadajo r to stroko.— Mo-ja prva skrb bode, da nstrezem p. n. obdinstvu biti*o, natanSno, ter po nizki ceni. Spoitovaino se pnporoca J. Moravee, mehanikar. Ccntralna raz- Dr. Joh. Yate-jeva j poSiljavna za- ||^r FloriliHa. *^WI loga pri Albiu .. -—¦¦¦— -.i.,..- . i Mailer-in, ke- raathnski ustin cvet, je najholjue sred-mikarju v Brnu. stv0 za ohranjenje z°l>» odstrani smrad-Ijivo sapo, ter jej dodeli prijetuo frrrstost, ozdravi zo])et krvavefie in oteklo zobno meso, zabrani gnjilobo zob, je ulrdi in zabraui iiiflamacijo v grlu in goltanca. Stekleuieica a 60 kr. ' Dr. John Yate-jqv _ a^SeraH zobni prasek,"^K ocisti tako zobe, da se ue oUpravi samo! vsled vsakduje rabe obifiajuc neprijetni zobni kantcu, nego i zobna idauna, be-1 liiitt in (vrstost se s tt-ra pospe^uje, a ikatlja 40 kr. . Dr. John Yate-jov __ jgy* ¦»rompto*Oli vio ^K t| (kapljic:u /.u. zubiy gumiturano sredstvo I potolaziti brzo in i vspehom vsaki zo-H bo-bol. Kn etui s pripravJj«no volno¦40kr. ___ _fKT TurSke' krogljice "^IWI prpiSvfkoralne lcrr»gljice za odstiaiijwiye zmrdljive gape, ki izvira \r, list vwli'd pudenja tahakovi>i;ti ali vsled z&vzitib spiritunznih impojev itd., zt>lo p»irebue pri obisku boljfiih in olikanih kmgov, plediSd, plesur, salouov itd., h ftkatlja 40 kr. Dr. Borhaver-ja __ sptoSno zelisno zdravilo za ielodec.~