Za trpljenjem pride reselje. USakali amo se zopet veselih velikonočuib praznikov. Zima je prešla, spomlad nastopila, post preminol, velikonočni čas je tu. Po celem svetu se glasi veaela: aleluja. Kristus je vstal, preaiagovalec stnrti, slavljen in počeačen od nebes in zemlje; to pa še le po neizmemem trpljenji; kajti On sam pravi ueencema v Emmaua gredoČima: treba je bilo, da Kristua trpi in tako vnide v svoje proslavljenje, ali čast in veaelje. Jednaka je splob oaoda človekova na zerulji potujočega v nebesko očetnjavo; a ne samo posameznih Ijudij, ampak tudi kračanskih stanov, narodov, držav, zlasti pa sv. katoliške Cerkve. Slednja trpi kakor njeni začetnik Kristus, vseskozi preganjanje, toda naposled pov8od zmaguje. Kdo bi bil mielil, da se jej kedaj mogočni, krivoverski Bismark ukloni? No, in vendar 86 godi to ravno sedaj. Pretečeni teden so lntrovski konservativci, na prigovor Bismarko? in nemškega ceaarja Viljelma, sprevidevai neumnost, brezuspeano8t, a pogubnost kulturne borbe za nemškopruako državo, prvič po lOletnem sovraženji podali roko katoliškim poslaoceni in aklenoli sv. katoliakej Cerkvi sovražne postave zatreti. Ves svet se temu čudi, liberalci in freimaurerji z zobmi škripljejo, a verni kristijani se velikanske zcnage veselijo. Učakali so se vesele aleluje! Naae avstrij8ko cesarstvo je neizmerno trpelo pod blizu 2Oletniin naailstvom nemškib liberalcev in freimaurerjev. L, 1879se nam je posrečilopri volitvab za di žavni zbor liberalce za malo gla8ov sicer pa vendar le v manjšino potisnoti. Konservativnonarodna večina je vcduo bila v nevarnosti propasti, Stiemajer in več liberaleev je sedelo še na ministerskih stolih. Ob enem je liberalna stranka grozno raz8ajala na vae strani. Toda naai poslanci so pod vodstvom grofa Hohemvarta med seboj složnost obranili, ministeratvo grof Taaffejevo obranili, vse napade odbili, liberalce do enega vse iz ministerstva spodrinoli in ravno pretečeni post libe- ralno stranko smrtno zadeli sklenovši premembo za volitve pri velikem posestvu na Českem in raztegnivši volilno pravico na vse petakovce t. j. ki plačujejo vsaj 5 fl. direktne dače. Tako mogočna, kakor je bila, ne bode ošabna liberalna stranka nikdar več. Narodi avstrijski so tega slobodno veseli. Dal Bog, da bi rane jim po liberalnih postavah, naredbah in dostojanstvenikih udarjene kmalu zacelile. Slovenci smo po svojib poslancib zdatno pripomagali nemško liberalstvo podreti. A to je tudi vse, kar smo desegnoli. Čehi so dobili gimnazije, realke, vseučiliače in zdatno odločbo miuistersko, da 8e česke uloge pri uradih sprejemajo. Poljaci, Italijani uživajo popolno jednakopravnost. Ubogi Slovenci in sploh Jugoalovani pogrešamo se vse. Nimamo uzroka v narodnem oziru veseliti se velikonočne aleluje. Vidimo pred seboj novo borbo. Deloma jo uže bijemo pošiljajoč številnih prošenj državnemu zboru. Nadaljevati jo hočerao na Štajerskem 8 pomočjo nslovenskega društva", katero v kratkem stopi na javnost, na bojišče. Zahtevajoči golo pravico, ne delajoči nikomur krivice hočemo in moramo zmagati in pridobiti to, kar nam je za obstanek in napredek potrebno in kar nam je cesarjeva beseda v osnovih državuih postavah uže zagotovila. To tnora biti. Le pomialimo, kako se je število javnih služeb, uradov, profesur na spodnjem Štajerskem pomnožilo. Ce ne silimo na slovenščino v oradih in srednjib šol&b, zasedejo nam vse službe Nemci, ki bodo nas čedalje bolj na stran tišcali in naposled zadušili. Kmetski staa je sicer nekaj malega liberalnib nadlog otreael, kakor smo zadnjič razkazivali. Toda ae več se mora storiti, da ga pogina otmemo. Tukaj je tedaj tudi še treba vojskovanja, dela in trpljenja. Mnogo pripomagala bi dobra letina, za katero hočemo posebno velikonočne praznike ljubega nebeakega Očeta prositi. Uslišal nas bode vsemogočni Bog, tem gotovejše, ako vstanemo iz groba grebov k novemu življenju milosti in dopodenja božjega,