GEOGRAFSKI OBZORNIK mnogo vej je v socialni geografiji in kako zelo se posamezni segmenti prepletajo, tako da je zelo težko izluščiti povezovalno nit, obenem pa so navrženi številni problemi, mnogi pa so seveda ostali neobdelani. Če povzamemo: naša socialna geografija nedvom- no uspešno sledi svetovnim razvojnim tren- dom in želimo, da bi bilo tako tudi vnaprej. POPLAVE V SLOVENIJI Drago Perko Republiška uprava za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo Republike Slovenije in Center za multidisciplinarno proučevanje na- ravnih nesreč Geografskega inštituta Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU sta izdala zbornik z naslovom Poplave v Slo- veniji, ki prinaša večino referatov s posveta Poplave v Sloveniji, ki je bil 22. aprila leta 1992 v Poljčah in je bil namenjen multidisci- plinarni obravnavi poplav in poglobljeni raz- pravi zainteresiranih posameznikov in insti- tucij, ki se ukvarjajo s poplavami. Zbornik, ki ima barvno naslovnico s sli- ko preplavljene zgradbe, ima 232 strani z veli- kim številom preglednic in najrazličnejših grafičnih prikazov v črnobeli tehniki. Zbor- nik je uredil mag. Milan Orožen Adamič z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Vsebina je razdeljena na šest poglavij. V prvem z naslovom Stanje najdemo štiri refera- te s sistematičnim pregledom razmer v Slove- niji, med njimi so tudi trije prispevki geogra- fov: Milan Orožen Adamič podaja pregled več- jih poplav v Sloveniji in navaja škodo, ki so jo povzročile. Drago Perko predstavlja poplave kot sestavino splošne ogroženosti Slovenije zaradi naravnih nesreč, Milan Natek pa nas seznani z geografskimi vidiki poplavnega sve- ta. V poglavju Naravne danosti je pet prispev- kov, od tega dva geografska. Ivan Gams govo- ri o tektonski pogojenosti večjih poplavnih območij v Sloveniji in v nekdanji Jugoslaviji, Andrej Kranjc pa o ravnotežju med tehniko in naravo pri poplavah na kraškem svetu. Sledi poglavje Dinamika procesov s petimi prispevki in nato Raba prostora s šestimi prispevki, med njimi tudi referat geografinje Ane Vovk, ki govori o lastnostih prsti in nji- hovi rabi v odvisnosti od poplav. Predzadnje poglavje nosi naslov Razmere v posameznih povodjih z dvanajstimi prispevki. Sem je urednik uvrstil prispevek Karla Natka o geo- ekoloških značilnostih in grožnji prihodnjih katastrof v porečju Savinje, prispevek Andre- ja Mihevca o poplavah Logarščice in Hotenjke kot primer poplav na krasu in prispevek Igor- ja Žiberne o poplavah v severovzhodni Slove- niji novembra leta 1991. Zadnje poglavje Kako naprej prinaša dva članka, ki govorita o alternativnih ukrepih pri obrambi pred poplavami in o dolgoročnih usmeritvah pri varovanju pred vodo. Skupno nas torej 34 prispevkov strokov- njakov z različnih področij (geografov, hidro- logov, hidrotehnikov, gradbenikov, agronomov, pedologov, krasoslovcev, psihologov in drugih) seznanja z različnimi, včasih tudi nasprotni- mi pogledi na poplave v Sloveniji. Škoda je, da v zborniku niso objavljeni tudi prispevki iz diskusije na posvetu, ki bi bila izredno zanimiva tudi za širši krog ljudi. KAREL NATEK, DRAGO PERKO, MILOJKA ŽALIK HUZJAN: DRŽAVE SVETA 1993 Maja Topole V lanskem decembru smo pozdravili po letu 1989 že tretji izid knjige o državah sve- ta: Države sveta 1993. Delo, ki ima značaj priročnika, je v sedanjem burnem času spre- memb na svetovnem zemljevidu nepogrešljivo, saj se sredi novonastajajočih držav ne znaj- demo več. Države sveta 1991 obravnavajo 176 neodvisnih držav, v času zaključene redakcije zadnje knjige pa jih je že 193 (med njimi neodvisna, suverena Slovenija). Avtorji, ki so vseskozi isti, tokratne izdaje niso le dopolnili z najnovejšimi podatki, ampak so jo tudi vsebinsko močno razširili. Število strani je poraslo s prejšnjih 345 na kar 467. Prvi dve izdaji je založila Zveza geografskih društev Slovenije, zdajšnjo, zahtevnejšo, dražjo, bolj bogato opremljeno knjigo (trde platnice, barv- ni tisk. . .) pa je izdala in založila Državna založba Slovenije. Avtorji so opravili izredno naporno delo; iz najrazličnejših, kar najbolj zanesljivih vi- rov, zlasti uradnih ustanov, so izbrali števil- ne podatke in informacije in jih kritično ovre- dnotili. Pregled virov in literature so podali v predgovoru. Pri pisanju zemljepisnih imen so se držali pravil slovenskega pravopisa. Kjer ta dovoljuje slovenjenje, so navedli tudi izvir- no obliko imena. V priročnik je vključenih 193 neodvisnih in suverenih držav, med njimi tudi nekatere, morda za koga sporne države, kot npr. Jugo- slavija. Strinjamo se z avtorji, da so informa- cije o njih še posebej dobrodošle, saj so prav te pogosto na dnevnem redu dogajanj. Pred- stavljena pa so tudi odvisna ozemlja; njihovi opisi so priključeni matičnim državam. Pa poglejmo ustaljeno shemo, po kateri so po abecednem vrstnem redu, kolikor mogoče enakovredno, predstavili vse, velike ali male države. Opis sestavlja šest rubrik, informacije pa so podane v obliki kart, jedrnatih opisov in kot številčni podatki. Dragocena sta oznaka leta, za katero velja naveden podatek, in rang, ki pove, na kakšno mesto v svetu se glede na določen podatek država uvršča. Vsaka država je najprej predstavljena kartografsko. Prejšnji izdaji sta vsebovali le karto položaja posamezne države na njeni celi- ni. Tokrat je dodana še karta države v več- 38