Kako do boljše preskrbe
Ena izmed šibklh točk v našem mestu je brez dvoma preskrba z osnovniml žlvill. Pri tem najbrž ni treba posebej spomlnjati na čakanje za kruh, klga ni, pa na pomanjkljivo preskrbo s sadjem In zelenjavo, kar zadeva kakovost in količino, da ne govorimo o mesu, ki ga mfrne duše lahko imenujemo stalen pro-blem v Ijubljanskl preskrbi. Poglavje zase so bili vča-slh bolj kot danes delovniki prodajaln z živili, dokler se v mestu nismo dokončno dogovorlll za dežurstva ob sobotah in nedeljah.
Že v uvodu smo natresli kar nekaj težav, pravzaprav kar preveč za področje, na kate-rem smo za vsako pomanjklji-vost še kako občutljivi. Še do nedavnega je preskrba mesta temeljila na bolj ali manj po-djetniških načelih, na večjem ali manjšem posluhu organi-zacij združenega dela za po-trošnika.
Lani pa so se stvari ven-darle premaknile na bolje, ko se je Ljubljana na tem po-dročju samoupravno organi-zirala v SIS za preskrbo. Več o delu in težavah mlade SIS, ki orje ledino na področju drugačnih odnosov v naši preskrbi, nam je povedal njen sekretar inž. Jože Javornik:
»Najbrž je ob vseh negodo-vanjih Ljubljančanov na ra-čun preskrbe v preteklih letih in še zdaj odveč poudarjati, kako nujna je bila ustanovitev samoupravne interesne skup-nosti na tem področju - skup-nosti, ki prvič usklajuje želje in interese potrošnikov ter proizvajalcev. Zelje Ljubljan-čanov pa kaj lahko povežemo v eno samo - čim bolj kako-vostno preskrbo.
Ena izmed bistvenih smer-nic je v zvezi s tem odpiranje Ljubljane v odnosu do proiz-vajalcev iz drugih mest in re-publik. Nekaj konkretnih ko-rakov v tej smeri smo že nare-dili. Tako je, denimo, PK Beo-grad že pripravil program iz-gradnje poslovnih objektov v Ljubljani, prav tako že sode-lujemo z AIK Šabac, PIK Be-lje, s kombinatom Tikveš iz Kavadarcev ter še nekaterimi proizvajalci iz drugih repu-blik. Seveda pa pri tem nima-mo v mislih odprtosti za vsa-ko ceno. Gre za to, da skupaj s temi proizvajalci omogočimo stalno in kakovostno preskr-bo, zato pa vsak proizvajalec, ki na novo nastopi v Ljublja-ni, nase prevzame tudi svoj del obveznosti v strukturi ljubljanske preskrbe.
Ena izmed težav, s katerimi se srečuje še vedno nova SIS, je dejstvo, da so potrošniški sveti le malokje resnično zaži-veli. Navzlic temu pa neorga-nizirano prihaja precej pri-pomb s strani potrošnikov. Tako jih je veliko na račun preskrbe s kruhom, saj pred malce daljšimi prazniki ali ob večerih in konec tedna kruha v naših prodajalnah večkrat ne moremo kupiti. Nič kaj v čast nam ni podatek, da v ljubljanskih smetnjakih vsak dan pristane kar 7 ton kruha, po drugi strani pa smo malo staromodni, saj hočemo imeti na mizi vsak dan svež kruh. Kljub temu je seveda jasno, da bomo morali preskrbo s kruhom nekako izboljšati. Ta-ko bomo posebej za kruh za-gotovili stalne dežurne trgovi-ne, ki ga bodo imele ves čas na zalogi, po potrebi pa se bo-do povezovale s pekamami.
Samoupravno interesno skupnost za preskrbo čaka še veliko dela tudi, kar zadeva nove soseske, kjer včasih prej dobijo, na primer, drogerijo kot prodajalno z živili. Včasih se zatika tudi pri lokacijah za poslovne prostore, saj se po-nekod še vedno preveč zapi-rajo v občinske meje. Ne na-
zadnje si bomo tudi z naše strani prizadevali, da bodo potrošniški sveti začeli delo-vati, ne le v svojem interesu, ampak za vse nas - za preskr-bo mesta Ljubljane,« je pove-dal Jože Javornik.
Trinice se širijo
Pomemben dejavnik v ljub-ljanski preskrbi so vsekakor tudi živilski trgi. Njihova po-vršina se je v zadnjem času povečala, tako so zdaj tržnice v vseh občinah, razen na Vi-ču. Skoraj 90 odstotkov povr-šine pa tudi prihodka ustvarja osrednja tržnica.
Brez težav tudi tu ne gre, problem pa so predvsem ne-hlajena skladišča, ki vedno manj ustrezajo potrebam. Tu-di sicer imajo v TOZD Zivil-ski trgi večino skladiščnih prostorov v najemu. Načrti za skladišča v kleti Mestnega vo-
dovoda so že izdelani, vendar je problem denar, saj so y TOZD Zivilski trgi po zakonu vzdrževalci, sredstev za raz-širjeno reprodukcijo pa ni-majo.
Kar zadeva osrednjo tržni-co, je seveda razširjati ne bo mogoče, vendar nameravajo del, kjer prodajajo sadje in ze-lenjavo slej ko prej pokriti, ta-ko da bo pod streho.
Tudi v okviru Zivilskih trgov poskušajo pritegniti k sodelovanju čim več proizva-jalcev iz drugih republik. S tem pa spet pride do veljave prostorski problem, saj jim morajo zagotoviti skladišča in nekaj poslovnega prostora.
In kako načrtujejo razvoj tržnic v našem mestu v na-slednjih letih? Poleti so težko pričakovano tržnico dobili Bežigrajčani, čeravno prodaja na 1400 kvadratnih metrih po-vršine (poleg tega pa še 400 kvadratnih metrov skladišč) še ni v celoti zaživela. Tako bodo Ljubljančani najbrž le malce razbremenili osrednjo tržnico. Želja, ki se kot običaj-no precej razlikuje od možno-sti je, naj bi imela vsaka nova soseska manjšo tržnico. Pre-den bomo lahko uresničili ta načrt je pred nami tisti, ki je bolj realen, v vsaki občini vsaj ena tržnica.
T. K..