416
Slovansko slovstvo.
* Slšdeči dve knjigi ste upravo sada na svetlo prišle 1 se dobite pri podpisanom spisovatelju i založniku i v komisiji v siavjanskom knjigkupečtve v Zlatnnm Pragu.
1. yaajtkMHi npaeonic cianjaiicKi, to je, Uzajemna slovnica ali mluvniea slavjanska.
Ta slovnica ali mluvniea obseže v sebe zajedno Šest slovnic, to je: slovnicu cerkvenoslavjansku, rusku, horvatsko-serbsku, česku, poljsku i uzajemno slavjan-sku; dalje se ozira po priložnosti i na ostala književna
narečja slavjanska, namreč na gorotaasko-slovensko i bolgarsko, na ugersko-slovensko i lužičko-aerbsko, to činiva osobito onda, kada se v jednom ali drugoin od njih najde nečto presno slavjanskoga, čto se je zgubilo v glavnih naših književnih jezikih.
To je perva uzajemna slovnica slavjanska, kakove do sada ješče nismo imeli, i ktera je potrebna vsakomu Slavjanu, kteri želi i zada, lehko, berzo i dobro se naučiti slavjanščine v obče, ali nekteromu pojedioomu slovjanskomu narečju, budi kteromukoli. Ta uzajemna slovnica slavjanska želi i zada biti prijateljcoj sovetni-coj slovjanskim spisovateljem v dvojbenih slučajih, da bi po njoj lehko jednim pogledom preglednuli vsu slav-janščinu i da bi lehko i berzo najšli slovnični tvar, izraz ali obrat običen i navaden vsemu slavjanstvu, ali vsaj večjej strane slavjanstva, i da bi jim ne trebalo mudno i trudno v vsakom dvojbenom slučaji prejiska-vati vseh osem slovnic naših sadajnih književnih narečij. Tiskana je knjiga latinskimi pismeni ugledno v velikoj osmine i obseže 236 stran; dučanska cena (Ladenpreis) ji je tri goldinarje avstr. vrednosti.
2. Sveta brata Ciril i Metod slavjanska apostola; CneTa opara IJipi.i i MeTO# ciaiijaiicisa anocro.ia.
To je kratki življenjopis teh dveh slavjanskih apostolov, v kterom se zanimivo razlaga, kako je slavjan-sko slovstvo cirilskimi i glagolitičkimi pismeni procve-talo i kako se je slavjauska božja služba po obredu zapadne i po obredu izhodne cerkve ali širila, ali propadala v različnih slavjanskih plemenih i v različnih pokrajinah slavjanskih. Pripoveda se, koliko su se trudili ti sveti muzi sv. Ciril i sv. Metod, njuni pomagavci i nasledniki za slovstvo i za službu božju v slavjanskom jeziku. Ak >ravno je nekto uže več življenjopisov teh dveh apostolov prečital, bude v toj knjižici ješče ne malo zanimivega najšel.
Tiskana je knjižica ugledno, i čto je nečto neobič-noga v njej, je to, da je tiskana na jednoj stranč latinskimi pismeni, na drugoj cirilskimi, i ima 176 stran; velja po dučanskoj cene  70 kr. avstr. vrednote.
Obe knjigi ste pisane jezikom uzajemnim, to je, takim, da vsaki književen Slavjan dosta lehko razumi, budi on kterogakoli plemena ali narečja slavjanskoga, samo Poljak bi razumel težje.
Kto pošlje novce (denarje) v frankiranom listš pod-pisanomu spisovatelju i založniku, dobi iztis: uzajemne slovnice slavjanske po dva goldinarja i 50 kr., iztis knjižice : Ciril i Metod pa po 50 kr. avstr. vrednote.
Gospodi predplatniki, kteri su na uzajemnu slovnicu po jeden goldinar uže predplačali, naj blagovole poslati samo ješče 1 goldinar 50 kraje, i pri toj priči se jim pošljeta poslednja dva dela slovnice v jednom svezku, i s tem je knjiga dokončana.
Matija Maj ar v Gorjah, Post Arnoldstein, Karnten.
* Izbrane narodne srbske pesmi. S slovnico , tolmačenjem in rečnikom. Na svitlo dal Janko Pajk, c. kr. gimnazijski profesor v Kranji. V Gorici založil Dragotin Sohar, knjigotržec, 1865.
Prvi snopič te „Jugoslovenske knjige" obseza 6 pesmi o Kraljeviči Marku, namreč: Uroš i Mr-njavčevici, Musa Kesedžija, Djemo Br d Janin, Arapin, sestra Leke kapetana in smrt kraljeviča Marka.
Po besedah g. izdajatelja samega je tej knjigi prvi namen, seznaniti slovenske rojake z lepoto srbskih narodnih pesmi. Pritrditi moramo radostno, da se nam pot, ki jo je nastopil, zdi prava, posebno z ozirom na tiste, kterim sreča ni toliko prijazna, da bi si mogli kupiti celo izvirno zbirko teh pesmi, ali kteri v dosedanjih okolinostih in po dosedanji naši odgoji niso imeli prilike, da bi se bili s cirilico seznanili.    Vsem tem bo ta knji-
žica dobro došla, ker jih vpelje v hram čudovite pesniške umetnosti narodne, s ktero se ponašajo po vsej pravici pred svetom ne samo Srbiji, ampak vsi Slaveni sploh. Da je pa vsak korak, ki nas seznanja z umotvori kakor naših slavenskih bratov, razvitju našega slovstva, naši mejsebni vzajemnosti na korist, kdo bi to dvomil?
Iz srca smo tedaj g. izdajatelju hvaležni za njegov trud, tem bolj, ker so pesmi, ki nam jih je odbral, izmed najlepših srbskih narodnih pesmi tako po lepoti, kakor po zapopadku. Gotovo po godi bode vsakemu tudi spredaj pridjani kratki posnetek srbske slovnice, potem pesmam podstavljeno tolmačenje srbskih, in dodani rečnik tujih besedi, ki se v srbskih pesmih nahajajo.
Naj nam pa zdaj dovoli častiti izdajatelj, da dostavimo temu ravno tako odkritosrčno tudi nektere opombe.
Ne skladamo se ž njim o tem, kar zoper gr a mati ziranje Slovencev piše, marveč smo te trdne misli, da si slovenski jezik ni v ničemur na škodi, da so se nekteri doslej se slovnico pečali. Ali se nimamo ravno njihovemu prizadevanju zahvaliti, da se nam je jezik v kratkem času lepo olikal in marsiktere napake iznebil? In kdo poreče , ako naš jezik dobro pozn& po narodu in po sorodnih slavenskih narečjih, da naša knjižna pisava ne potrebuje celo nobene poprave več, da je slov-niško preiskavanje dokončano? Pri nas Slovencih, bodi Bogu potoženo! ni, kakor pri druzih srečnejših narodih, da bi se domače slovstvo razvijalo svobodno in samo-raš, temveč se nam je bojevati že stoletja s tujim up-livom, s tujo navado, s tujo mislijo. Namesto da bi pravila jezika posnemali po izvrstnih slovstvenih delih, moramo si za take dela še le jezik pripravljati, čisteč ga rje in najete tuje mu šare. To je pravi vzrok, da se o probudi slovstvenega življenja toliko se slovnico pečamo. Potrpimo tedaj še nekaj časa se siromaki gra-matikarji! V svesti smo si, da se poslove sami, kadar jih ne bo več treba.
Izdajateljevo namero, ako bi prva knjižica dovolj prijatlev našla, izdati najpred večo zbirko enacih narodnih pesmi, potem pa Mažuraniča „smrt Cengic age", GunduliČevo delo „Osman" itd. pozdravljamo radostni; vendar bi bilo, kar se tiče Cengic age in Osmana, dobro prevdariti, ali je teh dveh del, ker ste z latinico pisani, že treba na novo izdajati, ali je prejšnji natis že izpošel? Drugače bi pač najbolje bilo, ako bi se izdajanja tacih velikih del ob svojem času lotila južnoslavenska akademija.
Zastran samih narodnih pesmi naj še dodamo , da se nam zdi koristno, naj bi se vprihodnjič ne tolmačil samo pomen te ali une besede, ampak tudi važnejše reči, ki sezajo v zemljopisje, povestnico , lepoznan-stvo itd.; naj bi se srbske pesmi v izrekih, mislih, v sestavi primerjale, kjer bi kazalo, z narodnimi slovenskimi itd. To bi lepi namen, ki si ga je postavil gosp. izdajatelj, Jako pospeševalo.
Konečno moramo pa še opomniti, da tolmač v tej knjižici ni vselej popolnoma natanjčen. Na dokaz iz-snamemo iz nje samo nekoliko vrstic iz prve pesmi „Uroš i Mrnjavčeviči":
70.   „Al  ga   nišam pitao za carstvo;   vec   za
grijeh, sto je zagrješio."
Tukaj pravi tolmač, što se rabi, ko naš ki. Ali nam se dozdeva, prvo, da stih (verz) ni pravilen, ker bi imelo biti sagrješio, a ne zagrješio; drugo, da što tukaj pomeni kar, a ne ki.
120.    „KoVko  Marko  teklo  na pravdu,   toVko
moli Jevrosima majka."
Tolmač je spet iztolmačil k o P ko t o P k o za ako-ravno, vendar. Nam se pa dozdeva, da teh besedi ni bilo treba tolmačiti, ampak pustiti jih, kakor so, ker
se se slovenščino vjeraajo, zakaj pomen po naši misli ni drugi, kakor ta-le: kolikor je Marko (že sam ob sebej) vnet za pravico, ravno toliko (goreče) ga prosi njegova mati.
Brani nam prostor, da bi vse razložili, v čemur se zastran tolmačenja ne skladamo z gosp. izdajateljem; ali mislimo, da je toliko opombe dovolj, da ga izpod-budimo za prihodnost na toliko večo pazljivost. Drugače pa te malenkosti temu delcu nikakor ne jemljo velike vrednosti za tiste, ki se doslej še niso seznanili z narodno poezijo srbsko, in mi jim torej ,,jugoslaven-sko knjigo" še enkrat z dobro vestjo priporočamo.
417