90 Vilko Novak Etnografski značaj slovenskega Porabja Vilko Novak Slovensko Porabje nazivarno tiste slovenske kraje v okolici Monoštra, ki so ostali po triamonskem miru v Madžarski. Ti kraji so- Gornji Senik, Dolenji Senik, Slovenska ves, Sakalovci, Števanovci, Verice, Ritkarovci, Andovci, Otkovci, me- sto Monošter s slovensko manjšino in pomadžarjene vasi z neznatno slovensko manjšino: F ar kašo vc i, Žida, Trošce in Cretnik (madž.: Farkasfa, Zsida, Kethely, Csörötnök). Te vasi sicer ne tvorijo zaključenega ozemlja, ki bi opravičevalo posebno obravnavanje njih etnografskega značaja — saj imajo v glavnem iste jezikovne in etnografske značilnosti kakor sosednji kraji na prek- murskem Goričkem. Vendar nas sili govoriti o tem ozemlju kot enoti razen zemljepisnega vidika, ki mu daje naziv Porabje — pokrajina tvori porečje reke Rabe — tudi zgodovinsko dejstvo, da so ti kraji po narod- nostnem osvobojenju večjega dela Prekmurja 1. 1919. ostali še nadalje v madžarski državi in s tem tudi pod popolnim tujim jezikovno-kulturnim vplivom brez vsakih narodnostnih pravic in brez stikov s Slovenci v Jugoslaviji.^ 1 Jože Maučec in Vilko Novak, Slovensko Porabje. Lj. 1945. Etnografski značaj slovenskega Porabja 91 Razen slovenskega jezika je prav ljudska kultura — gmotna v enaki meri kot duševna — tista življenjska sila, ki ohranjuje slovenski narodnostni značaj tega ob- robnega našega ozemlja in iz katere izvira v prebi- valstvu slovenskega Porabja vedno živa zavest po- vezanosti s slovensko skupnostjo. Utrip ljudskega snova- nja in ustvarjanja, izražajoč se v delu za ohranitev življenja in v pojavih duševnega odziva na družbeno okolje in v podedovanih usmerjevalcih odločilnih dejanj v gla\Tiih trenutkih življenja, je v odmaknjenih sloven- skih vaseh v Porabju v bistvu isti kot drugod na Slovenskem. Kot obrobna in od civilizacije dolgo odmaknjena pokrajina pa je ohranilo Prekmurje, zlasti pa njega najsevernejši del s Porabjem, v svojem etnografskem značaju mnogo prastarih prvin, katerih ugotavljanje in raziskavanje je važna naloga slovenske etnografije. Posebe je treba preiskati, v koliko je slovensko ljudstvo v teku stoletij \'plivalo s svojimi življenjskimi obli- kami na sosednje madžarstvo in v koliko je morda od madžarstva sprejelo tujih prvin. Prav ta stran raziskavanja pa določno kaže na žilavost рта- slovanskih in praslovenskih osnov v življenjskem načinu te najsevernejše slovenske pokrajine. Naselja Vasi v slovenskem Porabju, ležeče na ravnini, zlasti Slovenska ves, Dolnji Senik, Sakalovci, pa tudi Ritkarorvci v hribih, so v glavnem obcest- nega tipa. V ostalih pa je ob glavni cesti postavljenih le nekaj hiš, ostale so raztresene po slemenih in pobočjih, toda v skupinah, ki imajo tudi svoje ime, sestoječe navadno iz imena katerega od domov in besede breg, n. pr. Breznov breg. K' kotov breg, Zilavcov breg. Talia naselja so nastala običajno na iztrebli mt m ozemlju in so razširjena tudi po gričevnatem madžarskem ozeimlju \' ipokrajinah Göcsej na vzhodni in Alsóörség na severni prekmursko-madžarski meji, v preteklosti pa so bila splošneje razširjena po Prekdonavju, kamor je po Bátkyju ta naselitveni tip ver- jetno prišel pod vplivom slovenskih naselbin. Madžari imenujejo ta tip naselbine »szer« in je ta beseda podobno sestavni del imena naselbinske enote, kot je pri Slovencih »breg«.'' Tudi obcestni naselbinski način je po istem odličnem raziskovalcu madžarske vasi in hiše prišel k Madžarom z zapada po slovenskem po- sredovanju. Dvor Hiša. Prvotnih lesenih hiš je še okoli 10%. Mnogo jih je iz ilovice, ki se imenujejo »t unče ca, za man ic a«, ali iz blata - zéyc3^ (гецс = blato, pomešano s slamo; tudi lastovke si delajo gnezdo iz гецса). Novejše hiše so zidane v raznih oblikah; med njimi so posebno značilne take s stebriščnim hodnikom na dvoriščni strani, ki - Bátky Zsigmond,"Építkezés. A magyarsag néprajza I, III. 92 Vilko Novak se imenuje trnac (madž. tornác iz slovan. dvornec). Ta tip je znan le v madžarskem Prekdonavju in je prevzet od Madžarov. Najstarejša oblika prekmurske hiše sploh je lesena hiša, iztegnjeni dom ali dom v ključu, na v i n t li ii. stoječ na podseku ali zidanem podstavku. Dom v ključu so prevzeli od Slovencev tudi Madžari in je razširjen le po zapadnem madžarskem ozemlju. Ta dom je pri Madžarih zagrajen tudi od cestne strani in ime- nujejo vrata in ograjo s slovanskimi izposojenkami: berena, borona (bra- na), leszka, prostya (protje).2a Prvotno leseno in s slamo krito prekmursko hišo je Vurnik^ uvrstil v vzhodno slovenski hišni tip, kar so za njim prevzeli še Melik,* Ložar= in Matija Maučec,« ki je podrobno raziskal podstenj in priklet v prekmurski hiši. Razen opisa odprtih ognjišč v kuhinjah rabskih Slovencev, nekaj gospodarskih naprav, pohištva in orodja iz peresa Avgusta Pavla" podrobnejših raziskovanj o prekmurski hiši nimamo. Kot izhodišče za bodoče raziskavanje je treba opozoriti na neko na- čelno misel. Dosedanji raziskovalci se niso ozirali na razmerje vzhodno- slovenske hiše do enake ali podobne hiše v Hrvatskem Zagorju, na sosed- njem jugozapadnem Madžarskem in na Giadiščanskem.** Podobno so se omejili tudi madžarski etnografi le na lastno državno ozemlje. Pritegnili so sicer v obravnavo slovensko porabsko hišo, toda molče O' vsem, kar se nadaljuje tostran trianonske državne meje. Ker isti madžarski znan- stveniki radi poudarjajo tudi v zvezi z etnografskimi vprašanji madžarske vplive na »bivše manjšine > in sosednje narode — tako vodilni etnograf István Győrffy v sintetični sliki madžarske etnografije, kjer pa docela molči o tujih vplivih na madžarsko ljudsko kulturo —zato je treba med drugim natanko raziskati tudi ta hišni tip na Slovenskem, ugotoviti njegov razvoj pri Madžarih in medsebojno zvezo oblik na eni in drugi strani. Kakor je s slovenskega geografskega in narodnostnega stališča pra- vilen naziv > vzhod neslovenska hiša«, tako je sprejemljiv za isti hišni tip na sosednjem Madžarskem naziv »zapadnomadžarski« tip, kakor imenuje madžarska etnografska veda hiše, razširjene po vsem Prekdonavju v žu- panijah Győr, Sopron, \'eszprém, Somogy, Zala in Vas," — čeprav imajo hiše tega tipa na zunaj včasih različno lice. S stališča splošne etnologije pa zahteva ta istovrstnost hišnega tipa, da mu damo ne glede na različno narodnostno ozemlje, na katerem je razširjen, neki skupni, enotni naziv, podobno, kot imenujemo alpski hišni tip in z njim vse ostale alpske n. d. 118. Naše seJo (1929), 94—102; Et IV, 33. « A. Melik, Slovenija I, 2, 578—580. 5 Narodopisje Slovencev I, 72. « ČZN 1939, 176—187. ' Odprta ognjišča v kuhinjah rabskih Slovencev. Et IV, 125—145. — Ethno- graphia — Értesítő XIX (1927), 129—144. s Gavazzi M., Pregled etnografije Hrvata 15. 9 Magyarok a kultúráért 1929, 125. Bátky, A magyarság néprajza I, 171. Etnografski značaj slovenskega Porabja 93 elemente v etnografiji različnih narodov v alpskem geografskem področju s skupnim nazivom. Morda bi ustrezal izraz panonski ali nekaj podobnega. Gavazzi n. pr. imenuje skupino lesenih hrvaških hiš »dinarsko-panonsko* Baš pa pozna srednjepodonavsko hiso.'^^ V naslednjem obravnavanju terminologije za posamezne dele in pro- store hiše in orodje hočemo primerjati slovensko nazivje z madžarskim, saj je to obmejno ozemlje najprimernejše za ugotovitve te vrste, ki bodo nazorno pokazale etnografsko samobitnost slovenskega ozemlja. Ni vselej lahko določiti, iz kaiterega slovanskega jezika so si Madžari izposodili svoj današnji izraz za razne predmete in pojme. Nikakor tedaj ni mogoče slediti Grudnovii= površni trditvi, da so si večino izrazov iz- posodili prav od Slovencev (podobno sta v novejšem času videla slovaški \^liv v madžarščini P. Biíjnák in bolgarskega Conev). Poleg jezikoslovnih ugotovitev nam morejo pomagati pri določanju izvora madžarskih izpo- sojenk še kulturnozgOidovinski in etnografski dokazi. Brvna, iz katerih grade stene, imenujejo Madžari borona, boronya. Obdelujejo jih s toporlem ali s sekiro »szekerce«.^^ Boženice v strešnem ogrodju nazivajo v Prekdonavju rag (је za slovenski izposojenki, ki mu dokazujeta, da se je običaj kuhanja v peči pri Madžarih razširil od slovenske strani. S »kuruglo« se širi ta tip slovanske peči iz zapadne ■ Madžarske tudi na jug.=* Severna Madžarska pa je dobila svojo kemence od severnih Slovanov.^" Gospodarski del poslopja se pričenja že s kletjo, kleU, kjer hranijo krumpče, repo, kopiiste (zelje, madž. káposzta iz slovan. kapus), sild'e. Na poudi, kamor pridejo po stumbai, imajo* oves, dino, bér. Hlev sledi ali takoj za kletjo, ali pa je vmes gümlo.^ V stali je živina, v gleivi so svinje, više gleivi na sedali pa so kokoši. Na gümli so koula, veitrnica (mlin za čiščenje zrnja); od tod gredo po garce na pod, kjer je spravljeno seno. Slama je v pármai ali pa v oslici, kjer jo st'übejo z le- scnin ali železnin áklon, klokačon. Seince je shramba za slamo, največ- krat pa za drva in orodje. Gospodarsko poslopje se imenuje zágni ram. Prostor pred čelno steno hiše se imenuje na podöknaj. Tu je običajno cvetlični vrt, ki se imenuje gradac, drugod v Prekmurju ogr&dec, ograček. Poljedelstvo. Večino prebivalstva v slovenskem Porabju tvorijo kajžarji in mali kmetje. Način obdelovanja zemlje je isti kot v ostalem Prekmurju, enaka ali vsaj zelo,stična je tudi vsa poljedelska nomenklatura. Orjejo s plügon, ki sestoji iz lemaža, črtala, od'ä, ročic, dtike. Vlačijo z brano, ki ima zdubce. Izorjejo brazde, ki sestavljajo sldge (drugod: postat). Konec njive so gláfke, obračajo se pa pri oranju na vrtnicai. Ob žetvi ženjajo ali žetvo delajo. Žnjec kosi s koso, ki ima klilko, brač prgišče bere, povrslar dela prduvhs, provleismo, vežec ali vezač s klinom veže 3 do 4 prgišče v snop. 21 snopov nalože v križe; spodnji snop je školnik, najvišji pa pop. Rek o tem se glasi: v žetvo je največ školnikof 22 Narodopisje Slovencev I, 89, 90. 23 Bátky, n. d. 151. 2* Melich, Melyik nép nevezte el Pestet Pest-nek? Magyar Nyelv XXXIV, sep. 1. 2» Gönczi Ferenc, Göcsej s kapcsolatosan Hetes vidékének és népének össze- vontabb ismertetése. Kaposvár 1914; 422, 430. 2в Bátkv, n. d. 168. " Bátky, n. d. 191. 96 Vilko Novak pa popouf. Preden postavijo križe, znosijo snope v kope. Doma na dvo- rišče nalože snopje v stogé. Dino kosijo žene s kosicami (srpi). Slama je dinščica. Ročna stopa za ajdo je sijäk. Možnar za proséino kaio imenujejo ponekod éükuter. 2ito mlatijo danes večinoma že z mlatilnico, le za ritovine s capami. Cape sestoje iz cepiča in rdinjeka, ki sta zvezana z remenčeci ali sredo- voznijo. Slamo skladajo v oslico slämard'e; čez njo polože drogé, pävozine; vrh oslice je vrisk. Slamo in seno nosijo v locneh. Te ločne so prevzeli tudi Madžari v obmejnih pokrajinah.^« Pridelovanje lanu in njega obdelava Nazivi, nanašajoči se na pridelovanje in obdelovanje lanu se v Porabju — kakor sploh na Goričkem — nekoliko razlikujejo od onih v dolinskem Prekmurju.^ä V teh severnih krajih so ohranjeni še nekateri starejši slo- venski izrazi, ki jih na jugu ne poznajo več. Lén, lien posojajo, v juliju »magdalejnskoga kedna«; oktobra dozori. Poskubejo ga, doma »obrla, riglä na rigeii«, ki ima zobce iz biikovega lesa;' seme na ponjavi.poséne, se posuši. Lan peljejo v močilo, kjer se moča do 10 dni, ako je voda toplejša, do 14 dni, ako je mrzla — tak meki grata; ko ga vzamejo iz močila, »stoji od noči do zränka v ponte, v drvai fküp, ka krepše predivo dobi«. V močilu je ležal v bremenih, v katerih je 100 do 120 rokovati; zdaj pa ga »rastavijo tak po rokovati tak poraznoma, da dobro posene«. V Števanovcih razstavijo rokovati v kozarice (pokoncu stoječe, z vrhovi se stikajoče skupine v obliki piramide). Ko ga poberejo, ga znova zvezejo v bremena in ga na peči suše. Nato ga tolčejo s kiikačon, da odrobijo korenje; če ga bolje stolče, laže ga tare. Zdaj ga v bremenih odlože »na rambo«. Po žetvi ga dajo »na plajo«, tako da ga razprostro po travniku. Če mnogo dežuje nanj, ga obrnejo. Navadno je ves julij zunaj. »Če se bole zmoča, te ležei len žnjega ide.« T e r i t e v. Lan tare trout'ina na trlici. »Inda sveita je bila veška kuna za len«, ki ji po Dolinskem, kjer je še ohranjena, pravijo »petmca«. Najslabši del pri korenini so zgrébi, vrhnji pa vrköuvd'e. Pozdérd'e odpada. (Madž. pozdorja iz slovan.) Prvo trenje označuje terica z izrazom: »Len san oseko«. Do 60 rokovati zveze v šmiiklič in da na peč sušit za 1—2 dni. Sledi drugo trenje, ki ga označuje: »fküp deivan«. Zdaj namreč že dve rokovati zloži — »fküper dejen« — in 4—5 »šmukličof zveze v en püsey«'. »S pušla ga oglavlo: jena oglavla, jena pa trousi, deivle f koudelat. Oglavla na ščeti, ki ima železne zobce. Koudelo zveze na ozek ali preslco. To čisto, najlepše predivo se imenuje vlatno. Kolovrat se tu imenuje kouca; ima klačovnek, špulo z dulavko, pe- rotnice. Motovilo se imenuje vuale (deite ne dobi mrake« — urokov. Če pogleda v tla, ko ga ureče, bo otrok umrl, sicer ne. Če Je otrok uročen, vržejo v vodo ogorke; če se dvignejo na površino, bo rešen, če ne, bo umrl. Nato otroka v tej vodi kopljejo in štejejo uroke (vörke) od deset do nič. Otrokov popek je treba vreči na zeleno trato, da bo hitro in zdravo odraščal. Krst. Otroka nese h krstu botra in boter, pl. bdtrove, ki so si z otrokom in njegovimi starši botranci, botrma. Preden neso otroka iz hiše v cerkev, mu botra podrži nad obrazom pokrovko, rekoč: tisti te naj ureče, kdor ima tako velike oči, kot je ta pokrvač. V povoje mu dajo papir, da bi se laže učil; denar, da bi bil bogat; kruh, da bi ne trpel pomanjkanja. Ponekod menijo, da ga Je treba domov nesti po drugi poti. Po kopanju po krstu ga obrišejo z materinim spodnjim krilom, da ga nihče ne bi urekel. Babica ali botra spusti v vodo denar, ki ostane tistemu, kdor nese vodo izlit. Po povratku od krsta polože otroka na mizo, češ, naj ga imajo \si radi kot kruh; z mize ga nese deček ali deklica materi v posteljo. \ časih so položili dečka pod Jasli, da bi bil dober gospodar, dekle pa pod ognjišče. Gospodar-oče sprejme pred pragom krščenca z vinom in obi- čajnim vprašanjem: Kaj ste nam prinesli? Botra obdari otroka s kriimo; včasih je to facaleik (robec). Danes nese botra enkrat hrano porodnici, včasih je nesla 2—3 ali večkrat. Po krstu ali osem dni po rojstvu so krstitki, krstiti'e, ki so jih za Košičevega*" časa obhajali podobno potratno kot ženitovanje. Ko si porodnica opomore, gre v cerkev k spelqvanji (vpeljevanju, očiščevanju). Ženitovanje Razen splošno razširjenih prekmurskih ženitovanjskih običajev*! imajo v Porabju nekatere posebne običaje in nazive. Sneha hodi v času zaroke po vasi od hiše do hiše in »prosi dari«'^- ali »hodi po darei«, prosi »na pocio«*- (tako zlasti nekoč, ko Je pocio bil še obvezno pokrivalo poročene ženske). Spremlja Jo starišica. Včasih je dobivala lan, konopljo, platno, danes pa dobiva predvsem denar in živila. Sneia in ženin gresta na pisalo. Nevesta deli med potjo med otroke pereče. Včasih je podarila župniku, ženinu, snubačem in drugu brisačo, *» Tudományos Gyűjtemény 1828, 45. *i V. Novak, Ženitovanjski običaji v Slovenski krajini. Mladika 1935, 65—7. »2 Košič, n. d. 41. Etnografski značaj slovenskega Porabja iOl ki jo je naredila iz naprošenega (platna. Premožnejše so delile tudi srajce. 2eninu pa je podarila celotno belo laneno obleko, ki jo je imel pri poroki na sebi.*2 Danes »kupi starešica gospodi korino«, ko gredo na pisalo in jo po večemici v nedeljo v zakristiji pripne na levi rokav. Ob poroki spremljata ženina in nevesto v cerkev prščaja (drugod: staršina), starešica, svarhica, svátbica in dfjižban, ki pa ni stalno v sprem- stvu, ter zvač. Po poroki se podajo v gostilno, tam kosijo in se zabavajo do polnoči, ko odidejo na nevestin dom, kjer je večerja. Ponekod je še navada, da sneho neso preko praga v hišo, da ne bi zadela z nogo obenj^, kar bi povzročilo, da bo tisto leto nekdo v hiši umrl. Na gostiji pojo svatje — svatko, svatke — in plešejo sodobne meščan- ske plese. Popoldne spremljajo sneho na ženinov dom, čemur pravijo: se sprevajajo. Pri tem zvač meče prek strehe vrd'eúike, zrezane na kosce, ki jih otroci love. Podobne običaje imajo tudi Srbi, kjer meče nevesta potica in kruh čez streho, kot žrtvene darove, s katerimi potolaži sovražne duhove;'' stično tudi pri Slovakih." Apotropejskega značaja je tudi drugi običaj, ki je nujno zvezan s sprevajanjem: starejšega svata — imenujejo ga boboc (madž. bohóc = šema, šalljivec) — našemijo s trakovi, ga oblečejo v staro obleko, na glavo mu dajo visok klobuk (podoben onemu, ki ga ima v dolinskem Prekmurju pozvačin), iz cunj mu napravijo rep in zveze jo ga z verigami. Po poti ga suvajo in uganjajo z njim vred burke. Pri ravenskih in dolin- skih Prekmurcih uganja take burke v vseh sprevodih svatov pozvačin, ki je tam bolj našemljen kot tu v porabskih vaseh, kjer ga včasih sploh ni. Tretji apotropejski običaj je tudi prastarega izvora in v teh krajih še bolj ohranjen kot v južnem Prekmurju, kjer ga ponekod sploh ne poznajo več: ko »se sprevajajo«, nosi družban na čelu sprevoda črno kokoš ali petelina — simbol plodnosti —, ki ga na ženinovem domu spusti skozi okno v sobo ali pa ga dajo v kurnik, na sedalo. Smrt in pogreb Bolezensko stanje označujejo z raznimi izrazi: vlégao je (začetek težje bolezni), na moki je, na velki mokai d'é, trno lagvo njeme d'é (zelo hudo mu je), nika ne de žnjega, nede dugi, ne fčaka se dneva, spovedali so ga, doktor ga je doipovedo, fkrai povedo; na skrägnjen je, že so ga na slamo d'qli. Poslednji izraz se nanaša na danes že redeik običaj, da polože umira- jočega s postelje na slamo, razstrto po tleh — češ da f pérd'e nemre mreiji, ka je trno prekunjeno, ka lidgé kokoši psüjo. Vzporednico k temu mnenju najdemo n. pr. v Slavoniji, kjer menijo, da je na vzglavju s perjem težko umirati.'" Če je kdo klel vreme, tedaj bo ob njegovi smrti slabo vreme. '' Schneeweis, Grundriss d. Volksglaubens u. Volksbrauchs d. Serbo- kroaten 100. '* R. Bednárik, DuchoNTiá a hinotná kultura alovenského l'udu 39. Schneeweis, n. d. 119. 102 Vilko Novak Umrli je odslej v razgovoru »preminouči, pokojni. — Smrt označujejo z besedami: premino je, dušo je zdejno, odišo je in dodajajo: Bog njemi daj diisi dobro. Šaljivo govore včasih: pete je ftegno, med krte je odišo, krté past je odišo. Rajnega umijejo in oblečejo — oblekavajo ga, oči potézijo, brado podvežejo; zvežejo mu tudi noge, ki jüi pa razvežejo, preden ga polože v krsto. Izraza, ki bi izražal to, kar »na parah«, ni v Prekmurju; »doma leži«, pravijo. Smrtnjak pogledne mrtvoga, pokopič ali grobar pa skopa grob, d'amo. Skrinjo, drvöu (trügo) pokade s pušlom, ki ga na Vélko meso nesejo svečat: v njem so sunčevne гоџее, makov cveit, farad'äcnjek, baižeu, čober, piišpekova k ava, d'ánosova trava, cirencU; ta blagoslovljeni sopök polože v semensko pšenico. Ko imajo mrliča v hiši, vržejo šopek na ogen, ga denejo nekoliko v pisker in s tem sorodniki ter drugi trikrat pokade krsto znotraj. Obleko, v kateri žele biti pokopani, si hranijo starejši ljudje, zlasti ГзпЉе. Leta 1940. se je primerilo n"^ Kobilju v vzhodnem Prekmurju, da ni nihče v vasi znal zavezati peče starici, ki si jo je hranila za smrt in so ji jo zato samo položili na glavo. O navadi, da so dajali mrliču v usta ali roko denar, ni več sledu. Znan pa je primer iz drugih krajev, da so dajali mrtvemu v roko novec: da bo na brod me o. Bedenje pri mrliču je verostuvanje, verostvanje, kar ponekod na Go- ričkem zamenjujejo s trobino. Pogreb je sprevod, pokäpanje, neséi^ ga na pokápanje. Pokopališče je grdubišče, br^if, v južnem Prekmurju cintor. Mrliča neso z nogami naprej iz hiše, da se ne bi vračal. Krsto polože trikrat na prag, da v hiši ne bi bilo več mrliča. Ali pa zato, da bi se umrli poslovil od hiše. Ce neso gospodarja iz hiše, mora žena sesti na njegov izpraznjeni prostor, da je ne bo strah. Ko odneso krsto iz hiše, odpro okna in vrata, trikrat udarijo ob tram — tudi zato, da se umrli ne bi vračal. Na postelji, kjer je pokojnik umrl, mora prvo noč tuj človek spati in ponekod vso noč svetijo v hiši. Sobo pomete jo s staro metlo, smeti s košaro in metlo vred zakopljejo ali vržejo v kak jarek. Ko neso gospodarja ali gospodinjo z dvorišča, zgonijo živino pokonci, tudi iz hleva jo spuste, da bi ostala zdrava. Ali pa ji dajo samo jesti. Tudi silje mešajo, da bi ostalo rodno. Ponekod je še navaden sloboud, ki ga poje kantor. Drugod v Prek- murju je ''slovdu ali sloboud še stalna navada, toda izumrlo je naricanje, katerega sled je ohranjen še v Porabju. Že Košič poroča, da po duhovni- kovem odhodu s pokopališča ena ali dve ženski kleče med umetnim jo- kanjem hvalita na vdovino prošnjo dobre lastnosti pokojnikove.«" Pozneje poroča o tem običaju Anton Trstenjaik.*' Žena je več dni objokavala pred hišo svojega moža. Danes pripovedujejo n. pr. v Števanovcih, da so »ženske « Košič, n. d. 49. " A. Trstenjak, Navade v Prekmuroih. (Jok pri pogrebu.) Slovaa 1884, 341. Etnografski znsčaj slovenskega Porabja ^03 (Voukale, da so doma f skrinjo deivali mrtvoga«. Ce se je pogreb ustavil pri cerkvi, so jokale tudi tam. V Sakalovcih pa je še običaj, da se žena ob moževem pogrebu pojoč zaihvali na pokopališču udeležencem. Gostija po pogrebu se v Porabju imenuje trobina (drugod v Prekmurju kermina < carmina). V Porabju in bližnjih goričansikih vaseh je še živ običaj, da na Vse svete spečejo »z repe pa z vodeč zöunike, jih postavijo zvečer s kozarcem (posanca mu pravijo) na mizo: »ka dušice domou prida«. Letni običaji. Na Lucij ino vržejo v obroč kokošim zrnje, da bi na kup nesle jajca. Otroci hodijo na ta dan kokodakat: nosijo s seboj polena, pokleknejo nanja in voščijo srečo. To je običaj polaženika, prenesen z Novega leta na ta dan. — Tudi tu ne sme ženska priti ta dan prva k hiši, ker bi jo sicer za kazen polili s cemelünjekom, t. j. z zmesjo ilovice in vode, s katero mažejo ilovnata tla v kuhinji. Na sveti post polože pod mizo v sobi pluzno železo, bič, koso, zrnje, bučno seme, pa tudi hrastovo listje in brinove vejice, od katerih vsak dan pred kosilom do sv. Treh kraljev nekoliko zažgejo. Po kosilu gredo vsi v sadovnjak, tresejo drevesa in govore: Naj bo tako polno, kot je moje črevo! — Če pa moški cepi drva na dvorišču, ga nekdo vpraša, kaj dela; on pa odvrne: Dehorje odganjam od hiše! Petje na božični in staroletni večer je v teh krajih že izumrlo. Tudi pred svečnico ni v navadi petje od hiše do hiše, kot je to običaj v ostalem Prekmurju. Pustne maškare imenujejo miklouše (= miklavže). Pust imenujejo fašenik, kot drugod v goričanskem in ravenskem Prekmurju. Na veliko soboto kurijo kresove in nosijo svetal šunko, gren. d'äica. Pirhe imenujejo pisanca, jhsance, dočim jim drugod v Prekmurju pravijo remenice, remenke (< rumenice). Poznajo pa pri Madžarih in vojvodinskih Srbih živi običaj, da hodijo fantje na velikonočni ponedeljek k hišam, kjer imajo odrasla dökleta in jih poškrope z vodo, nakar jih dekleta obdarujejo. Porabci nimajo slovenskega naziva za ta običaj, marveč mu pravijo z madžarsko besedo ločolaš (= škropljenje). Moor, raziskovalec sosednjega gradiščanskega avstrijskega ozemlja, poroča, da je tudi v slovenskih porabskih vaseh, izrecno v Števanovcih, znan običaj, ki ga poznajo tudi sosednje nemške vasi, da ob žetvi puste na koncu njive od vsakega žita nekaj klasov, jih pri vrhu zvežejo, češ to naj ostane »za konja svetega Petra«.*^ Omeniti je še rek: Penm je vdaro, fčesno — za »strela je udarila«. Družina in sorodstvo. Oča pa mati so stariši; stari starši so deidek in haba. Otroci so mlajši, družino imenujejo familijo. Mala dekličina se imenuje tudi *' Moor Elemér, A földmüveléssel kapcsolatos szokások, hiedelmek és babonák. Rábagyarmaton. EÜmographia 1932. 158. 104 Vilko Novak mlaše; deček je pojeb, pl. pojbi. V^c je ujec in stric, pa tudi svak, ki mu pravijo tudi éögor. Tetica je teta in svakinja. Znan je izraz bratranci. Zet je tudi šogor; tast je gazda, tašča gazdarica. Sorodstvo je rodbina. Jezik, narodni in pokrajinski nazivi. Jezik porabiskili Slovencev je tista najvidnejša anačilnoet, ki po njej določamo njihovo uaroidnostno pripadnost k slovenskemu narodu. V po- rabskih vaseh se govori goričansiki govor prekmurskega narečja. Ta govor označujejo v glavnem iste lastnosti kot govor v ostalem goričanskem ali goričkem delu Prekmurja (severno od črte Cankova — Bogojina), vendar ima narečje v Porabju še več starinskih potez v gl-asovju, oblikovju, besed- nem zakladu in skladnji kakor narečje v najsevernejših goričkih krajih.*^ Take glasovne značilnosti so n. pr.: dvoglasoik оц > ац; navižič, rarika; e > o: völki, cvök; a > e: ftičer; e > a: zavac, adan, dobar, sanau; palatalizacija k-ja pred i, e, u v fűnja, pisfer, faoka; metateze konzonantov: sracka < srak (i) ca, prkovač < pokrivač, kasera < sakera < sekira; posebnost v skladnji je raba >je d'é« = je, d'ésu = so; ženska rabi opisni deležnik v moški obliki: san išo (sem šla). Primerov za besedni zaklad je dovolj navedenih v ostalih poglavjih pričujočega spisa. Prebivalci porabskih slovenskih vasi imenujejo sami sebe: Sldven (sliši se pogosto že kot Slovan), Slovenka, Slovenje, slovenski. Madžare imenujejo: Vogrin, Vöugri, vogrski, Vogfsko. Prebivalcem Slovenske vesi pravijo ostali: Slovenčiči; zbadljivo in šaljivo pa jih imenujejo: čotard'§, češ da pogosto rabijo vprašanje: don čote? — t. j. ali čujete? Sosednje vasi pravijo porabskim sosedom, da so »bomecke«, dočim Porabci rinejo to šaljivo zbadljivko nazaj na one južno od njih. To je zapisal že Košič,'*" za njim pa A. Pavel.Značilno za usodo tega vzdevka je, da se ga branijo in ga rinejo z Ravenskega na sever od vasi do vasi, dokler ga na skrajni meji jezikovnega ozemlja ne pošljejo nazaj. Pomeni pa povsod toliko kot hribovec, zarobljenec. Na jugu ga izgovarjajo bojnéc in je v rabi tudi kot priimek. Izvira pa iz bome, o čemer imamo lep dokaz v knjigi Mihaela Severja Réd zveličanstva... iz 1747, ki pravi, da 3 preklinjanjem grešimo, če »bohmečemo«. Zaključek Zavedamo se, da etnc^rafija slovenskega Porabja še daleč ni dovolj raziskana. Kar je storjenega v tej smeri, to so le prav skromni začetki, ki govore le o naši tidni odločenosti, da bomo v polni meri storili svojo «9 J. Maučec in V. Novak, Slovensko Porabje 17—20. 5» Košič, n. d. 25. A vashidegkúti szlovén nyelvjárás hangtana 3. Zbornik Slovenska krajina 13.) ' „ Etnografski značaj slovenskega Porabja 105 dolžnost, čim bo to mogoče. Saj v pričujočem spisu nismo n. pr. niti naj- ш.апј mogli upoštevati tega, kar je naš neinformirani izobraženec do zad- njega časa edino smatral za »narodno blago« — namreč ljudskih pesmi, pripovedk, pravljic, pregovorov in podobnega gradiva iz ljudskega izročila. Mislimo pa, da se ne ni,otimo, ako na osnovi dosedanjih opaizovanj trdimo, da je te vrste blaga v slovenskem Porabju malo, mnogo manj, kot na primer v južnem Prökmurju, kjer je Štefan Kuhar rešil še toliko gradiva. Izkušnja dokazuje, da je Gkxricko s Porabjem vred mnogo manj lirična pokrajina kot Dolinsko in Ravensko; tu je tudi manj snujoče domišljije, a več vase zaprte nezaupljivosti, realističnega smisla za borbo z vsak- danjostjo. Kljub tej in še drugim pomanjkljivostim, ki se jim v pričujoči sliki ni bilo moči izogniti, pa gradivo v tem poskusu začasnega orisa etnograf- skega značaja slovenskega Porabja dovolj določno izpričuje slo- venski značaj tega ozemlja. To določno potrjuje tudi oznaka etnografskih stikov med Madžari in Slovani, v kateri eden vodilnih da- našnjih madžarskih etnografov Béla G un d a ne more navesti madžarskih vplivov na Slovence, pač pa številne nasprotne; priznava tudi slovenstvo (szlovénség) te pokrajine in vsega Prekmurja.^^ Vsi poglavitni izrazi gmotnega in duševnega življenja slovenskega ljudstvav vaseh, ki jih označujemo s skupnim na- zivom Slovensko Porabje, so samo bitno slovanski in slovenski; od madžarskih sosedov niso prevzeli nobene bistvene prvine v svoje ljudsko življenje, od nemške strani pa razen nekoliko v jeziku sploh ni prihajal mednje nikak vpliv. Madžarski vpliv je tudi najmočneje viden v jeziku, kar pa na drugi strani odtehta izredno boga- stvo starinskih besed in oblik, ohranjeno v slovenskem narečju Porabja, katerih ostalo Prekmurje niti nima. Bistvenejši pa je slovanski jezikovni vpliv na Madžare, saj predstavlja osnovo v njihovem besednem zakladu, ki je niti ne morejo nadomestiti z izrazi domačega izvora. Zaradi vsega tega moramo obžalovati, da morejo tudi v novih raz- merah po zadnji vojni motiti dobre odnose med sosedi diletantski pojavi v madžarski znanosti, ki izvirajo iz nekdanjega šovinističnega razmerja do Slovencev. Mislimo na primere, ko revija »Ethnographia - Népélet; še vedno objavlja prispevke o »Vendih« (n. pr. 1. 1945.) in celo dovoljuje . nestrokovnjaku objavo spisa (1.1947.), v katerem z navidezno znanstvenim gradivom nanovo postavlja »vendsko vprašanje« slovenskega Prekmurja in celo odreka Ljubljani pravico do znanstvenega reševanja tega vpra- šanja. Ob taiiih pojavih še bolj obžalujemo, da je s smrtjo našega rojaka Avgusta Pavla nastala na Madžarskem vrzel v ustvarjanju trajnih stikov med južnimi Slovani in Madžari in odločno želimo, naj vodilni znanstve- niki in politiki sodobne Madžarske ne bi dovolili, da bi nepoklicani rušili Gunda Béla. Magyar - szláv néprajzi kapcsolatok. V zborniku: A magyar- ság es a szlávok (ur. Szekfü Gy.), Bpest 1942, 213—4. i06 Vilko Novak danes tisto, kar so v tem pogledu v preteklosti A. Pavel in drugi že do- brega naredili. Ko bo etnografsko gradivo iz sloveinekega Porabja v dovoljni meri zbrano in raziskano, bomo mogli šele jamo in prepričevalno videti, kako trdoživo se je ohranilo slovensko izročilo na tem najsevernejšem koncu slovenske zemlje in kako organsko se vliljučuje ljudsko življenje Porabja v slovensko narodno skupnost. Résumé дтнографическии характер словенского HopaőbH Когда в 1919 г. бБхла освобождена от ига мадБнр частв словен- CKOÉ земли, расположеннал севернее МурБх, под именем ПрекмурБе, — осталосБ в Венгрии, в окрестности Моноштра, ехце девлтв сло- венских сел. 9ти места также после последнеИ мировои воинб! не бБ1ли присоединенБ! к Шгославии. По даннБтм материалвнои и духов- Hoii кулЂтурБ! автор устанавливает словенскии зтнографическии характер зтое земли, именуемоа Порабве. При зтом он принимает в раочет богатун) мадварскук) и словенскум зтнографическук) лите- ратуру и свои собственнБте наблгоденил. МадБлрБ! заимствовали от словенцев тип поселков, расположен- нб1х на вершинах и склонах гор и схзстолхцих из несколвких по- строек. Описание дома и наименование его частеи, орудии и посудБх в кухне говорит o славлнско-словенско-мадвлрских отношенилх по лзБхку и .0 подавллгохцем словенском влилнии на мадвлрскуго материалБнуи кулвтуру среднего Подунаввл. Автор пригодит имена земледелБческих орудиН, работБ! и рабочих; точно определлет вб1- делку лБна. Говорл об охоте он обрахцает гх;обенное вшЈмание на описахше охотбх на можжевеловников. Он устанавливает истори- ческухо нохпу зтоИ странБх и описивает настол1хх,у10. Характеризуех^ пиххх;у, описивает народнБхе обБхчаи при рождении, во времл свадвбБх и смерти, хха праздххиках и работе, a также указБхвает на важнБхе остатки древнего верованил и отношении. Наконехх; характеризует диалект местности и анализирует народнБхе и местнБхе названин. В заклхочеххне статБл устанавливает, что все главнБхе определенил физическоо и духовноо жизни словенского народа в Порабвхо типично славлнсхсие и словенские, против чего н мадвлрскал атно- графическал наука не противоречит.