PROLETARCI VSEH DEŽEL,ZDRUŽITE SE! 3 m m -_:*4 I MINUS 18°C V VAŠEM HLADILNIKU? NE! Temveč v najnovejšem Izdelku LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV LTH KONZERVATORJU SGH-110 »V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\V^^^ m gwrawraupijti DELAVSKA ENOTNOST 20. januarja 1968 Št. 3, leto XXVII. SEJA PREDSEDSTVA RS ZSS Tone Kropušek - kandidat za novega predsednika RS ZSS Sedmi občni zbor republiškega sveta zveze slovenskih sindikatov bo 6. in 7. februarja, udeležili pa se ga bodo mimo izvoljenih delegatov in gostov iz naše republike tudi predstavniki vseh republiških sindikalnih svetov iz Jugoslavije. [GOSTINSKO#^ HALOŠKI PODJETJE 3*£ /BISER PTUJI IZLETNIKI, TURISTI SLADOKUSCI, PTUJ VAS VABI! V vseh obratih našega podjetja boste solidno postreženi z domačimi specialitetami in prvovrstno haloško kapljico po zmernih cenah. V hotelu nočni lokal z godbo. Za cenjeni obisk se priporoča KOLEKTIV GOSTINSKEGA PODJETJA HALOŠKI BISER PTUJ simraiLis Glavne točke dnevnega reda bodo referat o nekaterih aktualnih nalogah pri uresničevanj u družbene reforme, razprava o poročilu o delu med šestim in sedmim občnim zborom, sprejem programske osnove za bodoče delo slovenskih sindikatov in volitve novega vodstva zveze slovenskih sindikatov. Ta sklep je v sredo sprejelo predsedstvo RS ZSS, ki je na svoji zadnji seji pred občnim zborom slovenskih sindikatov posvetilo največ pozornosti pripravam za občni zbor in vprašanjem, ki so z njimi povezana. Eno najvažnejših vprašanj pripravljalnega dela za sedmi občni zbor je nedvomno bilo vprašanje kadrovske sestave republiškega sveta oziroma sploh vodstva slovenskih sindikatov. Prav zaradi tega je zadnji plenum RS ZSS tudi izvolil posebno komisijo z nalogo, da ta vprašanja prouči in potem da svoje predloge za njihovo ureditev. O delu te komisije je na seji poročal Stane Božič, predsednik ObSS Kranj. Sporočil je najprej, da je sedanji predsednik RS ZSS Ivo Janžekovič obvestil komisijo o svojem slabem zdravstvenem stanju, ki mu otežuje izpolnjevanje funkcije predsednika slovenskih Sindikatov, ki — mimo drugega — zahteva tudi nemajhne fizične napore, za katere prav zaradi slabega zdravstvenega stanja ni več sposoben. Komisija je te razloge tov. Janžekoviča morala upoštevati in je zato seveda morala začeti tudi razmišljati o možnih' kandidatih za novega predsednika zveze slovenskih sindikatov. K temu delu je komisija pritegnila tudi ožji aktiv republiškega sveta, vodstvo republiških odborov strokovnih kandidatov in nekatera občinska sindikalna vodstva, konsultirala, pa je tudi druge 'republiške organizacije in organe. Na podlagi vsega tega' je potem izoblikovala predlog za bodočega predsednika RS ZSS, Zia katerega predlaga tovariša Toneta Kropuška, sedanjega političnega sekretarja MK ZKS Maribor in člana IK CK ZKS. Tov. Božič je dalje dejal, da je komisija proučevala tudi možnost, da za bodočega predsednika zveze slovenskih sindi- (Nadaljčvanje na 2. strani) — Statistični izračuni so pokazali, da smo pri enakih delovnih pogojih dosegli večjo produktivnost. Torej —če bomo resnično pljunili v roke, bomo dokazali upravičeni obstoj našega Statističnega oddelka ... K n I 1K*i ' Uf * NA ROB RAZPRAVI V UPRAVNEM ODBORU REPUBLIŠKE GOSPODARSKE ZBORNICE: ___' Slovensko gospodarstvo pravi: NE TAKO! LJUBLJANA, 17. JANUARJA: Razpravo na upravnem odboru Gospodarske zbornice SRS označuje eno samo vprašanje: kakšen je izhodiščni položaj slovenskega gospodarstva v letošnjem letu? Povedati je tudi treba, da je bil sklican upravni odbor republiške gospodarske zbornice v naglici, tako rekoč takoj po objavi nekaterih ukrepov ekonomske politike v letošnjem letu in zavoljo bojazni slovenskih gospodarstvenikov, da ukrepi, kakršni so bili uveljavljeni že lani, pretijo izmaličiti hotenja gospodarske reforme. V sklopu te problematike pa so si predstavniki slovenskega gospodarstva prizadevali odgovoriti zlasti na dve vprašanji; NAJPREJ: v kakšen položaj je potisnjeno gospodarstvo spričo veljavne kreditno monetarne politike in delitve dohodka; IN NATO: v kakšnem položaju se je znašlo slovensko gospodarstvo spričo sprememb v deviznem režimu. Zavoljo obsežnosti problematike in spričo dejstva, da j6 bila seja upravnega odbora gospodarske zbornice v času, ko zaključujemo redakcijo našega lista, se bomo tokrat pomudili le ob prvem vprašanju. ZAPISKI S SEJMA MODA 1968 NASMEH SKOZI SOLZE Ob znanih tegobah naše tekstilne industrije deluje letošnji modni sejem v Ljubljani kot nasmeh skozi solze. Razstavljavci namreč še nikdar niso prikazali toliko modnega svetovljanstva v proizvodni tehnologiji, v vzorčenju in krojenju blaga kot letos. Oblačilni »boutique« dopolnjujejo domiselni izdelki iz domačega naravnega in umetnega usnja in konfekcija iz najrazličnejših uvoženih materialov, ki utegnejo še vedno delati domači tekstilni industriji velike preglavice. Splošen vtis o modnem sejmu je torej zelo ugoden. Tudi izrednih zanimivosti je na pretek — vidnih in nevidnih ... brezmadežno blago Za tiste, ki smo bolj nerodni, je nemara med tekstilnimi modnimi »šlagerji« predvsem zanimivo blago Testilindusa, apre-tirano' proti madežem. Pa ne gre za pretirano reklamo! Po belem damastnem prtu, impregniranem s tako imenovano scotch-gard apreturo, ki se v Evropi šele bori za domovinsko pravico, sem polila črno kavo in črno vino in oboje zlahka zbrisala s papirnato servieto. Poleg prtov pa bo tovarna impregnirala proti madežem še bombažni gaberden za hlače, obleke in kostume, ke-per za hlače in športna krila, dekorativne tkanine in pohištveno blago. (Nadaljevanje na-8, strani) . Gospodarstveniki ugotavljajo: ni dvoma, da je prvo obdobje uresničevanja gospodarske reforme vneslo v gospodarstvo stabilizacijo, da se je bistveno izboljšala plačilna bilanca. da poslovna uspešnost postaja odločilni moment v gospodarjenju delovnih organizacij, da je to obdobje sprostilo še številne druge pozitivne premike. Pa vendar slovenskemu gospodarstvu preti najhujše — stagnacija. Vzrokov za alarm je po mnenju gospodarstvenikov več. Tako se je obseg industrijske proizvodnje v minulem letu in v primerjavi s poprejšnjim povečal le za 1,2 %>, v začetku letošnjega leta pa industrijska" proizvodnja tudi nima kdo ve kako ugodne perspektive, ker so se zaloge surovin in reprodukcijskega materiala, v zadnjih mesecih minulega leta stalno zniževale, novi predpisi o uvozno izvoznem režimu in o carinskih stopnjah pa so za večino pridelovalne industrije samo . še zmanjšali možnosti za oskrbo z njimi. Likvidnost gospodarstva se sicer izboljšuje, toda-po oceni republiške gospodarske zbornice 1 so terjatve do kupcev 'ob koncu minulega - leta za kakih 40 6/o višje, kot so bile v letu 1966, obveznosti do dobaviteljev, pa so porasle za približno 26%.- In spet: v desetih mesecih minulega leta je bila investicijska potrošnja le za 0,3 % v svoji nominalni vrednosti višja od investicijske potrošnje v istem časovnem obdobju leta 1966. Zato tudi komentar slovenskih gospodarstvenikov: spričo lanske nizke in razdrobljene stopnje investicijske protrošnje počasi usihajo potencialne prednosti slovenskega gospodarstva, obeta se zastoj v gospodarski rasti. KJE PRESIHA ŽIVLJENJSKI SOK SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA? Pogosti so očitki, da gospodarske organizacije povečujejo osebne dohodke mimo porasta produktivnosti, mimo naraščanja stopnje rentabilnosti, torej na račun skladov. Bržčas in marsikje so ti očitki tudi" upravičeni, saj od leta 1966 ugotavljamo, da gospodarstvo ni realno povečevalo osebnih dohodkov in da je taka politika delitve bila značilna tudi za pravkar minulo poslovno leto. Tako so bili neto osebni dohodki (Nadaljevanje na 7. strani) Naš letošnji program Polemika okrog omejitve prispevne stopnje za proračune in socialno zavarovanje v gospodarskem zboru zvezne skupščine in nato v tisku nas ni opozorila le na skrbniške ambicije zvezne administracije, ampak je vzbudila v nas tudi več zanimanja kot prejšnja leta za temo: gospodarstvo Slovenije v letu 1968. Celovit odgovor na vprašanje, kako bomo letos v Sloveniji uravnavali gospodarsko in družbeno življenje, bo — razumljivo — znan šele po skupščinski razpravi o elementih letošnje gospodarske politike v naši republiki. Vendar pa je že zdaj — sodeč po programu izvršnega sveta skupščine SRS in po razpravi na skupni seji predsedstva in izvršnega odbora republiške konference SZDL 5. januarja — možno sklepati, da nam odgovora tokrat ne bo več treba iskati za kopico »kvantitativnih statističnih pokazateljev«, ki prej meglijo kot bistrijo naše gospodarske napovedi, ampak da bo jasen in stvaren. Nerealne napovedi o naraščanju obsega proizvodnje in produktivnosti dela, ki smo jih utemeljevali v prejšnjih letih s seštevki ton, metrov in litrov uporabnih dobrin, smo letos zamenjali s stvarno opredelitvijo gospodarskih možnosti. V letošnji program naše gospodarske rasti torej nismo vpisali vseh naših želja, ampak le uresničljive zamisli. Res uresničljive? Mar ni v javnosti obveljalo prepričanje, da smo lani porabo sicer uspeli uskladiti s proizvodnjo, vendar ne po strukturi, marveč le količinsko. Zato velike zaloge neprodanega blaga, ki se jih tudi z razprodajami nismo (Nadaljevanje na 7. strani) Sigi 7 dni v sindikatih REZERVIRANI STOLPEC llllllllll!l!l!ll>l!lllll!!ll!l!lll!lllllll!llllllllllllllllllllllll!l!lll!!llilllllllllll!llll!llll!ll!llll!!lllllllllll!l!lll!!!ll!!llll!!llliKllll!! Ill|llll!llll!l!!ail!lill!l!llllill!llillllllllll!lllillllllllllllll!ll!ll!!l!l|illlllllllllllllllllllllillll! ■iMillIlllllEI Franjo Fišer predsednik občinskega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Maribor: 9 Kaj posebno želite, da bi občni zbor republiškega odbora Zveze sindikatov Slovenije uvrstil na dnevni red? . Z zaostrenimi pogoji gospodarjenja vse bolj čutimo, da je potrebno utrditi delo sindikata v podružnici. Mnoge delovne organizacije se ubadajo z velikimi gospodarskimi težavami, mno-gokje delavci že prenašajo posledice neustrezne poslovne politike, Toda sindikat, ki bi moral usmeriti ves sv-oj vpliv in delo v skrb za delovnega človeka, na uravnavanje medsebojnih odnosov v kolektivu, v preventivne ukrepe na področju gospodarjenja, te svoje naloge ne opravlja, ker je v mnogih primerih kljub prizadevanju ne more opraviti. V naši dejavnosti so kolektivi povečini maloštevilni. V teh kolektivih vlečejo vodstva podjetij poslovno polUiko in samoupravne pristojnosti pod svoje sito. Kadar bi se želel predsednik ali drugi člani izvršnega odbora pomeniti z vodstvom o tem in onem vprašanju,- ga zavrnejo. V nekaterih primerih živita vodstvo podjetja in predsednik. v »sožitju«, skupaj prikimavata odločitvam, čeprav niso v, prid delavcem. Zgodi se, da zna vodstvo poiskati podporo sindikata, kadar gre za odločitve, ki ustrezajo direktorju in njegovim ožjim sodelavcem. Bili pa so primeri, ko se vodstvo sploh ni zmenilo za sindikat, dokler ni zaškripalo, potlej pa je celo terjalo, naj predstavniki sindikata napišejo seznam za odpuste. Vsi ti primeri zgovorno pričajo, da mora občni zbor RS ZSS spregovoriti o vlogi in nalogah sindikata, še posebno v manjših delovnih kolektivih. Vodstvom podjetij je treba povedati, da ni le pravica sindikata, ampak tudi dolžnost usmerjati dejavnost na vsa področja dela in življenja delavcev. Bruno Tutta predsednik medobčinskega odbora sindikata delavcev prometa in zvez, Nova Gorica: ® O čem bi po vašem mnenju predvsem morali spregovoriti na bližnjem občnem zboru republiškega sveta? Menim, da bi se morali zamisliti predvsem ob tem, al\ in koliko sedanje metode dela v sindikatih tudi ustrezajo sedanjim razmeram v naši družbi. Zaradi dosedanjega in če hočete tudi sedanjega forumskega načina delovanja sindikatov je namreč še vedno velika vrzel med sindikalnimi vodstvi in med članstvom. Vprašanje je, kako naj jo premostimo. Ravnali bi narobe, če bi rešitev videli v tem, da bi iskali idealen način prenašanja stališč od forumov navzdol v podružnice in obratno. Počasno pot,od besed do dejanj, ki nam jo pogostokrat očita članstvo, bi po mojem lahko hitreje prehodili samo tCska, če bi tudi v forumih bolj prisluhnili željam in interesom članstva. Moč sindikatov se torej mora krepiti od spodaj navzgor. Samo tako bi lahko dosegli, da bi vodstva sindikalnih podružnic ob podpori večine članstva tudi izvajala dogovorjeno politiko sindikatov. Eno izmed poti, ki vodijo k temu cilju, vidim v krepitvi vloge in aktivnosti strokovnih odbarog sindikatov. Če namreč pri razreševanju problemov s posameznih' področij sodelujejo tudi ljudje, ki dobro poznajo problematiko, potem so v svojih predlogih in stališčih lahko zelo stvarni. To pa pomeni eno tistih vrlih, ki je tudi v sindikatih zavoljo najraznovrstnejših vzrokov doslej ne moremo'izpričati. Pavle Gantar predsednik I() sindikalne podružnice tovarne gumijevih izdelkov SAVA, Kranj: O O čem bi po vašem mnenju morali spregovoriti na občnem zboru RS ZSS? Živimo v obdobju, ko se sindikati vse bolj uveljavljajo. Prav zato je zdaj tudi čas, ko lahko in ko tudi moramo določneje spregovoriti o položaju našega delovnega človeka kot samoupravljavca. Vemo namreč, da naši delovni ljudje od svoje organizacije pričakujejo predvsem to, da se bo bolj kot doslej tudi 'v praksi in ne samo z besedami zavzela zanje. To pa bo lahko storila tako, da bo z ene strani napravila konec vsem polemikam in razpravam o tem, ali srpo ali nismo za samoupravljanje, sicer pa tako, da bo svoje akcije snovala bolj konkretno brez udomačenih leporečij, fraz in parol. Če bi takšno usmeritev podprl še dogovor z drugimi družbeno političnimi organizacijami, bi se lahko izognili tudi nepotrebnemu drobljenju sil, večtirnemu delu in podobnim slabostim, ki marsikdaj odločilno vplivajo tudi na učinkovitost dela sindikatov. Naša, stalno se spreminjajoča zakonodaja predstavlja eno tistih področij, .kjer smo tudi sindikati lahko zelo konkretni. Med našimi ljudmi na primer je veliko razburjenja v zvezi s stališči in predlogi glede obdavčitve skladov skupne porabe. Sindikati smo bili tisti, ki smo vedno poudarjali pomembnost višine teh sredstev in njih vpliv na življenjsko raven. Ta sredstva se zaradi vpliva reforme in zdaj še zaradi obdavčitve zmanjšujejo! I ! \AAAAAA/VV«AAČ^AAAAA/WVVWWVWVWVN/'AAAAAA//WWVVVVVVV'-< Ekskluzivni modeli za zimo modna hiša Ljubljana—Maribor—Osijek /v/^VVNAA/yW\AA/W\/'/VWWWWW'AAAAA/W'AAAAAA/WyAAAAAAA/V' H EfflEM- LJUB LIAN A Velika izbira raznega pohištva v BLAGOVNICI S STANOVANJSKO OPREMO, VVolfova 1 © spalnice © dnevne sobe ® kuhinje ® kuhinjski elementi @ oblazinjeno pohištvo, kavči, polkavči, otomane, fotelji, jogi vzmetnice ® predsobne stene 9 omarice za: čevlje, pijače, radioaparate in televizorje ® mize: kuhinjske in sobne, furnir in ultrapas ® cvetlična stojala: lesena in kovinska OBROČNO ODPLAČEVANJE NA KREDIT BREZ POROKOV! a |||||||ll!II|!!!i!l|!!l||ll!!l!lll|llllll!!lllllllllillllillllllllli!lllll|!lllll!lllllll!llllllllllllllll!llllll!llllllllllllllll!!l!|!|liilllllll!lllllllll!lllllll!lllllllllllllllllllll!l!l!llll! ZAPISEK Z X. OBČNEGA ZBORA ObSS PTUJ lll!!!U!!l!li!!||lllllll|lll||l!l|ll|l!lll!ll!lllll!l!lllllllllllllll!!l!!l!llll!!l!l!llllllll!lllltll!lllll!llllllll!!llll!lllllllllll!lll!llll!l!!lllllll!lllli!!lllllllllllll!ll!lllllll|llll!llllll!llll!]|!llllllI UPOŠTEVAJMO SAMOUPRAVNE DOGOVORE Tudi v ptujski komuni marsikje in ob številnih priložnostih nekateri podcenjujejo pomen slehernega družbeno političnega delovanja in tako tudi aktivnosti in vloge sindikatov. Kakor so minuli teden poudarili na X. občnem zboru sindikatov ptujske komune, pa prav to še najbolj vpliva na počasno uresničevanje družbenih dogovorov, s katerimi naj bi hitreje razreševali posamezna nasprotja in probleme vsakdanjega življenja. Udeleženci občnega zbora so menili, da zlasti sindikati kot najbolj množična organizacija delavskega, razreda lahko največ storijo, da pot od besed do dejanj le ne bi bila tako dolga in počasna, kakor je zdaj. To lahko storijo tako, če z nenehnim opozarjanjem na v uvodu opisani pojav dajejo tudi nenehno samoupravi j alslco iniciativo, ki pa jo morajo spremljati tudi ustrezne konkretne akcije. Birokratsko-tehnokratske pojave v naši družbi bi namreč po njihovem mišljenju lahko odpravili le z dosledno krepitvijo samoupravljanja in s širjenjem družbeno-politične ter ekonomske razgledanosti vseh članov sindikata. To po njihovem mišljenju pomeni tisto osnovo, na kateri bi se lahko krepila in uveljavljala tudi večja javnost dela tako družbenih kot samoupravnih organov. Namenoma ponavljamo samo te ugotovitve občnega zbora ptujskih sindikatov, jpce namreč za. to, da so .na sedanjem občnem zboru jasneje kot kdajkoli opozorili, da nasprotij med besedami in dejanji nikoli ne bodo premostili, če bodo pozabljali na dejanske razmere, pogoje in možnosti. Če na primer tudi delovni ljudje ptujske komune podpirajo zahteve Izvršnega sveta skupščine SRS za delimitiranje prispevnih stopenj gospodarstva za proračunsko potrošnjo, zdravstveno varstvo in socialno zavarovanje, potem s tem zahtevajo samo to, da se tudi v praksi spoštuje temeljni samoupravni dogovor — ustava. V njej pa je med drugim rečeno, da republika pomeni tisto temeljno družbeno politično skupnost, znotraj katere državljani urejajo večino svojih zadev in problemov. Res, v današnjih razmerah ni mogoče še bolj obremenjevati gospodarstva, vendar sedanja, za vso državo enaka stopnja prispevkov iz osebnih dohodkov za skupne družbene potrebe onemogoča iskanje kakršnih koli rešitev, ki bi vplivale vsaj na . omilitev, če že ne na razrešitev problemov v zdravstvenem, invalidskem in pokojninskem zavarovanju, v šolstvu in še na nekaterih drugih področjih. In če takšno usodo doživlja ustava kot temeljni družbeni in samoupravni dogovor, niti najmanj ni čudno, da se zelo počasi ali pa sploh ne uresničujejo tudi mnogi dogovori znotraj komune oziroma med posameznimi delovnimi organizacijami in komunami. Z drugimi besedami: tudi ptujski sindikati menijo, da so ekonomsko nevzdržne in nesmiselne zahteve po popolnem izenačevanju pogojev poslovanja in gospodarjenja. Zato pa je toliko bolj treba podpreti vse težnje, ki se razvijajo v prizadevanjih za izboljšane pogoje gospodarjenja in prav takšne izboljšane poslovne in delovne uspehe. To pomeni tisto gonilno silo gospodarstva, ki bi jo morala negovati tudi naša celotna družbena skupnost. Če bi bilo tako, bržčas ne bi tako radi pozabljali na to, da z decentralizacijo oblasti prehaja na delovne organizacije; in komune vedno večji del odgovornosti in skrbi za delovnega človeka, pa najsi se to izraža v socialni politiki, družbenem s taniti ar du ali kakor koli drugače. Tu smo pa obstali in se s prevzemom materialne osnove zlasti delovne organizacije za te zadeve čutijo vse manj odgovorne. Po kolektivih sicer še kako dobro vedo, kaj vse jim lahko omogoči sodobna strojna in druga oprema. Pozabljajo pa, kaj pomeni človek za temi stroji. In če od časa do časa v delovnih organizacijah ugotavljajo, da skrbi za delovnega človeka niso namenjali dovolj pozornosti, potem iz tega lahko izvira en sam, vendar toliko pomembnejši sklep: samoupravni organi bi morali res natančno proučiti, od česa vse je odvisna produktivnost. V težnjah za povečanje produktivnosti pa bi potem morali posvetiti toliko več skrbi tudi delovnemu človeku in njegovim potrebam. -mG PREDSEDSTVO REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA STORITVENIH DEJAVNOSTI JE RAZPRAVLJALO O POROČILU SLUŽBE PRAVNE POMOČI PRI RS ZSS__ PRAVICA hodi stranpota Na nedavni seji je predsedstvo Republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti med drugim obravnavalo poročilo Službe pravne pomoči pri RS ZSS. V razpravo o tem vprašanju sta sindikat storitvenih dejavnosti napotila v glavnem dva vzroka: želeli so ugotoviti, v kakšnem številu se zatekajo delavci njihovega sindikata po pravno pomoč in v kakšnih primerih se morajo delavci pravdati za svoje pravice, da bi lahko sindikat na podlagi teh ugotovitev usmeril svojo dejavnost na to področje problematike- V minulem letu se je zateklo na službo pravne pomoči pri RS ZSS več kot 500 delavcev, zaposlenih v storitveni dejavnosti. Največ delavcev je iskalo pravno zaščito zaradi prenehanja dela. Po pogostosti primerov so jim sledili delavci, ki so prišli navzkriž s privatnimi delodajalci, nadalje so prosili za sodno posredovanje delavci, ki1 so bili oškodovani pri osebnih dohodkih, nato zaradi kršitve delovnih dolžnosti in uveljavljanja drugih pravic iz delovnega razmerja, na primer kršitve vajenskih pogodb, premestitve itd. Ni naključje, da se morajo delavci, zaposleni v storitveni dejavnosti, bolj pogosto pravdati kot delavci v drugih dejavnostih. Značilno za storitvene dejavnosti so majhne delovne organizacije, Po navadi v teh delovnih organizacijah nimajo urejenih pravnih služb. Zaradi' tega vodstva pri odločitvah kršijo pravice, ker odločajo mimo veljavnih predpisov. Služba pravne pomoči' je uspela tudi dokazati v mnogih primerih samovoljo nekaterih vodilnih delavcev. Oglejmo si nekaj primerov iz njihovega arhiva. V 'gostinskem podjetju »Tabor« v Mariboru imajo tri delovne spore, ki se ponavljajo že nekaj let. Še danes niso vse sodbe pravnomočne. Zadnja dva sodna sklepa je sodišče razsodilo v prid prizadetim delavkam. Sodišče je uspelo doslej dokazati, da gre za samovoljo raču novodje, ki je zavedel samoupravne organe. Pravni stroški pa presegajo že več milijonov starih dinarjev. Kdo, jih bo plačal? V Stanovanjskem podjetju Trbovlje teče spor med delavko in delovno organizacijo zaradi prenehanja dela. Delavka je bila ponovno sprejeta na delo, vendar sta računovodja in direktor njene osebne dohodke za polovico zmanjšala, kot jih je prejemala v poskusnem času, da ne bi bilo potrebno podjetju izplačati delavki prevelike razlike. Napako so pozneje popravili, vendar je pravna služba predlagala javnemu tožilcu uvedbo kazenskega postopka, kajti,'kot kaže, se obeta delavki ponovna odpoved. Decembra lani je nastal delovni spor v obrtno mizarskem podjetju »Bor« Laško. Potem ko bi morali delavko sprejeti ponovno na delo, so nekateri vodilni razložili 'kolektivu, da bo dobival 80 % osebne dohodke po krivdi odpuščene delavke. Taka obrazložitev je vznemirila kolektiv, ki se je odločno uprl, da bj delavko ponovno sprejeli na delo. Podobnih primerov bi lahko našteli še več. Pri mnogih se vlečejo pravde že več let. Zaradi objektivnega zavlačevanja, pravniki pravijo, da je premalo sodnikov, izgubljajo pravde svojo ostrino. Prizadeti bi čutili , vse drugačno moralno zadoščenje, če bi uspeli hitreje reševati sodne spore. In 'narobe, tisti posamezniki, ki se ne ravnajo po zakonu, bi bolj občutili posledice. Posebej je opozorila služba pravne pomoči na spore, ki nastajajo med delavci in zasebnimi delodajalci. Osnovni vzrok so neurejeni pogodbeni odnosi med enimi in drugimi. Zato je služba opozorila sindikate, naj skušajo ugotoviti, kakšni So trenutni odnosi med zasebnimi delodajalci in delavci,- da bi lahke ; potlej tudi ustrezno ukrepala. , Tone Kropušek kandidat za novega predsednika RS ZSS (Nadaljevanje s 1. strani) katov predlaga tovariša Marjana Rožiča, sedanjega sekretarja Centralnega sveta ZSJ. Ker pa je bil tov. Rožič na svoj sedanji položaj izvoljen šele nedavno in sedaj zelo aktivno sodeluje v pripravah za VI. kongres jugoslovanskih sindikatov. je komisija odstopila od tega predloga, odločno pa bo zagovarjala njegovo kandidaturo za eno izmed najodgovornejših funkcij v Zvezi sindikatov Jugoslavije. Glede sestave republiškega sveta sindikatov se komisija še ni v zadostni meri posvetovala z občinskimi sindikalnimi sveti in njihovimi odbori strokovnih sindikatov, prav tako pa jih še ni seznanila s predlogom za bodočega predsednika slovenskih sindikatov. Ta del priprav za sedmi občni zbor RS ZSS bo moral biti opravljen v naslednjih dneh. Predsednik RS ZSS Ivo Janžekovič je v zvezi z občnim zborom podal tudi informacijo o nekaterih osnovah ekonomske politike za letošnje leto in poudaril, da bo občni zbor moral postaviti v ospredje tista vprašanja gospodarstva, od katerih je odvisno razreševanje večine preostalih vprašanj. Dejal je, da bi sindikati morali dati predvsem podporo vsem tistim ukrepom, ki so usmerjeni k povečevanju dinamike naše gospodarske rasti, saj so od nje odvisne možnosti za ustrezno ukrepanje na področju šolstva, socialnega zavarovanja (pokojnine!) in na nekaterih drugih področjih, kjer ie položaj trenutno zelo zaostren in povzroča tudi politično nezadovoljstvo. Boriti se moramo za to, da bomo na reformo gledali predvsem kot na prizadevanja za večjo produktivnost in sploh za uspešnejše gospodarjenje, ne pa predvsem — kar nekateri menilo — kot na varčevanje pri zadovoljevanju raznih potreb. Sindikati se bodo morali zavzemati tudi za politiko selektivnega investiranja — to se pravi za vlaganje sredstev predvsem v tiste nanose gospodarstva in v tiste objekte, ki obetajo naihitrejše in najboljše rezultate. Zastaviti bo treba vse sile tudi za dobro izvedeno reelekcijo, saj nj dvoma. da je od sposobnih vodilnih kadrov zelo pogosto odvisen tudi poslovni uspeh gospodarskih organizacij. Tovariš Janžekovič je nadalje poudaril Potrebnost podpore, ki jo morajo sindikati dati dobro premišljenim integracijam gospodarskih organizacij, glede obdavčevanja gospodarstva pa je menil, da ie gospodarstvo res že preobremenjeno, da pa vseeno ne more ostati gluho glede urejanja takšnfi osnovnih problemov, kot so na primer šolstvo, pokojnine itd. Sindikati se zavzemajo za optimalno ureditev teh vprašanj, hkrati pa se odločno zavzemajo tudi za rac Senatne išo in boli učinkovito uporabe tistih sredstev, ki jih gospodarstvo oddvata za družbene službe. Predsedstvo ie nato sklenilo. da bo o deležih sindikalne članarine za republiški svet, republiške odbore sindikatov itd. razpravljalo šele potem, ko bo v tesnem sodelovanju z občinskimi sindikalnimi sveti izdelana temeliita analiza trošenja sredstev sindikalne članarine. Previdevajo. da bo ta analiza gotova do konca marca M. P. O DELAVSKA ENOTNOST — Št. 3 — 20. januarja 1968 f 7 dni t? sindikatih vf^T°%°5 n™3T = T^^VSDJ^5TR,,E 'N RUDARSTVA LJUBLJANE O GOSPODARJENJU ezultati niso zadovoljivi Za uvod najprej naslednji podatki: Ct lotni dohodek ljubljanskih industrijskih podjetij se je lam v devetih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem pi^o lanskega leta povečal od 2.179 milijonov N-din na 2.351) milijonov N-din, kar predstavlja komaj 7 °!o povečanje. Toda ob tem so se porabljena sredstva v ena-kem primcrjahiem obdobju zvišala za 10 °lo, dohodek ljubljanske industrije pa je manjši za 2 °!o, akumulacija pa se je zmanjšala kar za 8 °/o. OBČUTEN PADEC AKUMULATIVNOSTI Milan Osojnik, strokovni sodelavec ljubljanskih sindikatov, je pripravil obširno analizo gospodarjenja ljubljanskih industrijskih podjetij, ki je služila kot osnova za razpravo na minulem plenumu mestnega odbora sindikatov delavcev industrije in rudarstva Ljubljane. Ob tem materialu in na osnovi razprave so člani plenuma izoblikovali nekatere zaključke in stališča. Predvsem so ugotavljali, da poslovni rezultati gospodarjenja na območju ljubljanskega bazena v devetih mesecih minulega leta niso posebno zadovoljivi, predvsem zavoljo tega ne, ker so občutno porasli stroški in ker se je občutno zmanjšala akumulativnost industrijskih podjetij. Neugodno je zlasti zmanjšanje poslovne dinamike v kovinski, lesni, papirni in tobačni industriji, medtem ko je položaj treh podjetij barvaste metalurgije, industrije ne-1 kovin ter industrije usnja celo nadvse kritičen. ZMANJŠANE MOŽNOSTI ZA MODERNIZACIJO Veliko naraščanje obveznosti do družbe pa je odtegnilo iz ljubljanske industrije kot iz celotnega gospodarstva Ljubljane pomemben del ustvarjenega dohodka, to pa je nedvomno zmanjšalo možnosti, da bi si industrijske delovne organizacije še bolj modernizirale proizvodnjo. In glede na to, da je bil večji del teh povečanih davščin' namenjenih za zadovoljevanje splošne potrošnje, mestni odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva Ljubljane v celoti podpira zahteve, da se čimprej začne z racionalnejšim poslovanjem, zlasti v družbenih službah in da se obseg njihovega delovanja čimbolj uskladi z materialnimi možnostmi gospodarstva. IZBOLJŠAJMO pogoje KREDITIRANJA Porast zalog v mnogih industrijskih podjetjih je povzročil, da so morale mnoge delovne organizacije večji del zbrane akumulacije uporabiti za obratna sredstva, namesto da bi več Ustvarjenih' sredstev usmerile za modernizacijo proizvodnje, ki je v industriji na območju ljubljanskega bazena v občutnem zaostanku. ZavoPo tega je mest' i odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva v Ljubljani zavzel stališče, da morajo delovne organizacije zmanjšati vezavo sredstev v zalogah, in da 80 doslednejše pri poravnavi medsebojnih obveznosti. Priza-upravni organi, zbornica m banke naj bi poiskali rešitve, ki bodo omogočile enostavnejše Postopke pri poravnavi medsebojnih terjatev, zlasti pa naj bi s> Prizadevali izboljšati pogoje Za kreditiranje prodaje opreme, tako na domačem trgu kot tudi ' na inozemskem trgu. ZA NAČRTNO SANACIJO Analize tudi razkrivajo, da bo minulo leto zaključilo poslovanje z izgubo ali pa vsaj na meji rentabilnosti kakih 11 ali 12 industrijskih podjetij v lju- bljanskem bazenu. Ob tem mestni odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva meni, da obsežnost tega problema — mimogrede povedano, omenjena podjetja zaposlujejo blizu 2000 delavcev — zahteva, da pristojni dejavniki pravočasno pristopijo k načrtni sanaciji razmer v teh podjetjih. Sanacijski ukrepi pa ne smejo biti omejeni le na zagotovitev sredstev za pokritje izgub ali premostitev kreditov za morebitno modernizacijo ali preusmeritev proizvodnje. mavec morajo predstavljati celoten kompleks ukrepov, vštevši razvojne koncepte, integracijske procese ter kadrovsko problematiko. Dosedanje izkušnje pa tudi opozarjajo, da med industrijskimi podjetji v Ljubljani kljub relativno težkemu ekonomskemu položaju doslej , ni bilo resnejših prizadevanj za razvijanje proizvodnega in poslovnega sodelovanja. Pomanjkanje takih prizadevanj, ki so največkrat posledica osebnih interesov, predstavlja zelo resno oviro odločnejšemu napredku za boljšo tehnološko in ekonomsko usposobitev ljubljanske industrije. M. 2. PREDSEDSTVO CELJSKIH SINDIKATOV O DOGODKIH V »METKI«: Kje je rešitev? Na zadnji seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta Celje so člani med drugim poslušali tudi informacijo Ivana Kramerja, predsednika občinskega sindikalnega sveta, o dogodkih v celjski tekstilni tovarni »Metka«. Po besedah predsednika občinskega sindikalnega sveta v Celju so dan pred sejo predsedstva. ki je bila minuli četrtek, delavci v »Metki« prekinili delo. ker so prejeli 10 odstotkov manjše osebne dohodke kot minuli mesec. Toda glavni vzroku da je prišlo do prekinitve dela, niso le zmanjšana izplačila osebnih dohodkov zaposlenih. marveč, kot smo lahko slišali, predvsem to. da vodstvo podjetja delavcev ni pravočasno in primemo obvestilo, zakaj je podjetje prišlo v težaven položaj, Da pa se ie celjska »Metka« znašla v takšnem položaju velja dobršen del krivde pripisati tudi dokaj nesposobnemu vodstvu- oodjetja. saj ie to še danes poslovalo nrav tako kot takrat, ko so kupci dobesedno za vsak meter blaga čakali že pri stroju. Ob taki poslovni politiki pa / POČITNIŠKA SKUPNOST alpe adria SE ENODNEVNIH AVTOBUSNIH UDELEŽITE IZLETOV, ki jih bo prirejala »Alpe-Adria« od 15. januarja dalje vsak dan v Kranjsko goro! Cena izleta v kateri je vračunana enolončnica, znaša 18,50 N-din, cena izleta s, kosilom pa 27,—N-din. Za otroke do 7 let je cena izleta z enolončnico 9.— N-din, s kosilom pa 14,— N-din. Odhod avtobusa bo vsako jutro z dvorišča upravne zgradbe »Alpe-Adria« na Masarykovi 44 ob 7. uri, odhod iz Kranjske gore pa ob 17. uri. Preživite nekaj prijetnih dni v naših počitniških domovih v Kranjski gori, v Planici in na Mežakli. Cena penziona v Kranjski gori in v Planici je 35,— N-din za odrasle, za otroke pa 25 N-din. Na Mežakli je cena penziona 30.— N-din za odrasle in 20.— N-din za otroke. Prijave sprejema recepcija ALPE ADRIA, Ljubljana, Ma-sarykova 44 vsak dan od 7. do 13. ure in od 17. do 19 ure telefon 310-264 in 311-872. so se skladišča v celjski »Metki« polnila iz dneva v dan. zmanjkalo ie denarja za obratna sredstva, kai šele za danes prepotrebno modernizacijo proizvodnje. A kje je rešitev iz slepe ulice, v katero ie zašlo podjetje »Metka«? Predsednik celjskih sindikatov meni. z njim oa so se stn-niali tudi člani predsedstva, da bi tekstilna tovarna »Metka« takoj potrebovala najmanj 500 milijonov starih dinarjev sanacijskega kredita za modernizacijo proizvodnje zlasti v ople-menitilniei. kj je že zelo zastarela in z« kar se poteguje novi direktor »Metke«, ki ie v podjetje prišel komaj pred mesečem. Čeprav občinski sindikalni svet v Celju še ni zavzel določnejšega »stališča« v zvezi z (dogodki v »Metki«, oa se ie že lia minuli seji predsedstva vseeno odločil storiti vse. da zlasti sindikalna organizacija v »Metki« podpre program sanacije in to ne samo kar zadeva modernizacijo proizvodnje, marveč tudi glede spremembe v vodstvu tovarne. Ob vsem tem ie seveda še povsem nerešeno vprašanje, kje dobiti 500 milijonov sanacijskega kredita? V celjskih sindikatih menijo, da bi bilo ta sredstva možno dobiti od posameznih bank ter iz občinskega ter republiškega rezervnega sklada. Seveda samo pod pogojem, če bo proizvodni program, ki ga bodo v »Metki« izoblikovali, upravičil takšno investicijo. Sicer pa bomo obširneje o problemih v celjski »Metki«, kjer dela danes blizu 700 zaposlenih, pisali v eni izmed prihodnjih številk Delavske enotnosti. M. ŽIVKOVIC INDUSTRIJA VOLNENIH IZDELKOV »VOLNA« LAŠKO izdeluje in nudi cenjenim potrošnikom svoje kvalitetne proizvode: kamgarn, polkamgarn ter mikane tkanine za plašče in obleke. Posebno znan je proizvod raztegljiva tkanina Hel-Anka, v vseh modnih in pastelnih barvah. 9 Hel-Anka za kostime, obleke in smučarske hlače # Hel-Anka za šport in razvedrilo, za lov in smuko 9 Hel-Anka za igro, šolo in sprehod 6 Hel-Anka za vse letne čase 9 Hel-Anka za vsakogar in vsako priložnost Potrošniki, zahtevajte v trgovini Ie izdelke Industrije volnenih izdelkov »VOLNA« Laško, prijetno se boste počutili in zadovoljni boste. NEKAJ PRIPOMB K PROBLEMATIKI ZAPOSLOVANJA KOMPROMIS s preteklostjo ni možen Z gospodarsko reformo dobiva tudi vprašanje zaposlovanja drugačne razsežnosti. Komaj dobre tri leta je od tega, ko problema brezposelnosti v Sloveniji skoraj nismo poznali. Namesto tega smo se posebno v nekaterih gospodarskih panogah ukvarjali s problemom pomanjkanja delovne sile, s preobsežno fluktuacijo in z drugimi podobnimi težavami, ki jih je prineslo s seboj ekstenzivno zaposlovanje. Pod vplivom gospodarske reforme je v razmeroma zelo kratkem času prišlo do bistvenih pozitivnih sprememb- Prekinjeno je ekstenzivno zaposlovanje, fluktuacija pa se je občutno zmanjšala. V ideti je drugačen odnos do racionalnega razmeščanja in zaposlovanja delovne sile v delovnih organizacijah, kar očitno vpliva na večjo produktivnost dela, hitreje se spreminja struktura zaposlenih v prid visokokvalificiranih delavcev, nastaja drugačen odnos do dela nasploh. Hkiati pa nastaja kopica nja v delovnih organizacijah drugih bolj zaostrenih proble- vplivale na kadrovsko politiko mov. ki so posledica zmanjša- samoupravnih organov mh možnosti zaposlovanja. Le- Zavodi za zaposlovanje so v tj se odražajo v,povečanem šte- zadnjem času prav gotovo na-vilu brezposelnih, ki v Sloveniji pravili velik korak naprej, tako počasi dosega tislo stopnjo, o v organizacijskem, kakor tudi kateri kaže razmisliti, še posebej" v akcijskem smislu. Marsikaj so zato, ker delež strokovnih ka drov med vsemi registriranimi nezaposlenimi neprestano raste kljub nezadovoljivi strokovni strukturi v večini delovnih organizacij. O tem. kako reševati proble me zaposlovanje in brezposelnosti. v zadnjem času zelo veliko razpravljamo tudi v sindikatih. Pripravljene so obširne analize in konkretni predlogi za us pesno reševanje nastalih pro blemov. Nedvomno zaslužijo vsa ta prizadevanja veliko politične podporo, ker z njimi dokazuje mo, da se lotevamo odprtih vprašanj zaposlovanja bolj si stematično in odgovorno kot doslej. To pa ne pomeni, da ni potrebno bolj kritično obravnavati nekaterih ocen in predlogov, ki pomenijo po mojem mnenju prevelik kompromis s sedanjimi razmerami. Ne bi se smeli zadovoljiti z mislijo, da je poglavitna rešitev vseh teh problemov v spremembi zakonskih predpisov, povečanih pristojnosti zavodov za zaposlovanje in večji prispevni stopnji za brezposelne, ki je sedaj resda odločno prenizka. Potrebni so storili na analitskem področju, toda odločno premalo v operativni dejavnosti Ne vem, kje so vzroki, ali v preozko opredeljenih pristojnostih ali v pomanjkanju sposobnih operativnih kadrov. Toda dejstvo je, da med delovnimi organizacijami in zavodi za zaoasiovanie največkrat ni nobenega medsebojnega sodelovanja in povezave, ki bi lahko uspešno pomagalo pri razreševanju skupnih problemov. Temu so marsikdaj krive izkušnje iz. prejšnjih let. ko zavodi niso bili sposobni posredovati delovnim organizacijam ustreznih delavcev, bodisi iz bližnje okolice ali iz oddaljenih kraiev. Iz zavodov so praviloma prih,--riali v tovarne in na gradbišča slabi delavci, zato so delovne organizacije včasih na zelo primitiven, a vendar za prejšnje čase bolj učinkovit način neposredno iskale delavce doma in v drugih republikah, tako da so pošiljale svoje predstavnike na lov za delovno silo. ali pa so se. posebno v zadniem času, obračale in povezovale z zavodi za zanosiovanic izven meia naše republike. Ta mreža preskrbe z novo delovno silo, ki se r-in.reoni so ............... »»v, n., še drugi ukrepi, ki jih vsebujejo ,e Pokazala v prejšnjih letih kot M 1.*" »i 4 o —J 1 J i nd 1 It I ) 1 7 79 IT PC 1 1 M TO 1 n Al n lr o ril ir. ^Xxxnnxxxxxxx\>xnxx<>xx%nxxxxxxxxx^ Travna posvetovalniea DE nekateri predlogi, vendar smo jih doslej premalo poudarjali Tako je tudi rrienilo predsedstvo republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev, ko je najbolj zanesljiva in učinkovita, pa večinoma deluje, še danes, čeprav se število brezposelnih’ v Sloveniji veča. Za delovno organizacijo, ki je na ta način »XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX' 6rouuciiiii UUlčiVLCV, KO le \ ““ Iinviu razpravljalo o vprašanju zapo- ?as,a Zanes,jiv vir delovne sile, clmrnrvin ______i ... i • 1P TTIsln nn rl n 1-vJ rfo • VPRAŠANJE: Sklenila sem delovno razmerje z zasebnim delodajalcem. De-°dajalec mi je ustno obljubil, da mi bo poleg osebnega dohodka stanovanje in hrano. Ne vem, koliko bi mi bil dolžan Plačevati v denarju, če imam pri njem stanovanje in hraho, in koliko, če tega nc.bi imela, ker mi ni natančno povedal višine osebnega dohodka. V. M., Kamnik Republiški zakon o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo Pri_ zasebnih delodajalcih, vsebuje posebna določila o vprašajih, ki vas zanimajo. Zakonodajalec je pri sprejemanju zakona orsJii tudi na možnosti, da nudi z.asebni delodajalec delavcu anovanje in hrano ali samo stanovanje oziroma hrano, d kakšnih primerih je razumljivo, da bo višina osebnega bhodka, ki ga bo dolžan delodajalec plačevati delavcu, nekoliki nižja — v odvisnosti pač od vrednosti stanovanja oziroma l9ne, ki jo bo nudil. Najbolje bi bilo, če bi to bilo med delavcem in delodajalcem tp?®n'eno ob sklenitvi delovnega raz,merja. Življenje pa je Ksno, cla se delavci ne zmenijo za natančne dogovore ob skle-rrii^.delovnega razmerja, ker je sprva zanje važno, tako vsaj soo- °’ da dobijo delo. Vendar pa kasneje pogosto prihaja do že lov Prav zaradi tega. Na svoji strani se delodajalec nerad vnaprej veže na plačilo določenega osebnega dohodka — bolj ustreza, da po svojem preudarku odloča o tem vprašanju. 0s , a hi preprečil morebitne zlorabe, predvideva zakon, da del od ne^a dohodka, ki se izplačuje v denarju, ne sme biti manjši d- rn’ri’ma'nega osebnega dohodka, če je plačilo dogovorjeno v toviru in v naturalijah. (Za plačilo v naturalijah se šteje zago-toi- ev star,ovan.ja in prehrane ali zagotovitev samo stanovanja ^roma samo hrane.) V primeru, da zasebni delodajalec ne nudi stanovanja in hrane ali pa samo stanovanje oziroma samo hrano, in se torej obveže plačevati delavcu le osebni dohodek, ne sme biti dogovorjeni osebni dohodek nižji od osebnega dohodka, ki ga za enako ali podobno delo v povprečju prejemajo delavci v podjetjih. * Te določbe zakona so popolnoma razumljive, ker zakonodajalec ne loči delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih, cd tistih, ki delajo v delovnih organizacijah z družbenimi sredstvi za proizvodnjo; delo je enako pomembno in ga zakon enako vrednoti. Zaradi tega se v primerih sporov pred sodiščem posebej ugotavlja povprečje osebnih dohodkov delavcev v podjetjih z družbenimi sredstvi za proizvodnjo, ki so po svoji naravi dejavnosti sorodna dejavnosti zasebnega delodajalca, pri katerem je delavec zaposlen in za katerega je treba presoditi, kakšen osebni dohodek mu gre. J. TRAJCEV je malo verjetno, da bi ga opustila. čeprav šo vse bolj glasne zahteve, da bi delovne organi- slovanja in brezposelnosti Razmere v gradbeništvu so orda nekoliko preveč eno- ~\ ^on- stransko izhodišče za ocene pro- aC,je vk Jučevale nove delavce blemov zaposlovanja nasploh s '° preko slovenskih zavodov Toda nekatere pripombe, ki si- 7-3 'n p rt + cer izvirajo s tega področja, je llc1lZa e i ® lz?. kvalitetne kljub temu mogoče posploševati, 7 ,-7'avodo^.. kl se mora-io odražati v večji operativnosti, tako ni dvoma, da je služ- so osnovni pogoj za boljšo po-i zab°slovar>.ia od kadrovskih vezavo in sodelovanje z delov-sluzb v delovnih organizacijah nimi organizacijami. Vse to pa do republiškega zavoda za za- ie pogoj za boli uspešno uskla-poslovanje eden izmed pogla- ieno razreševanje skupnih pro-vitnih dejavnikov politike zapo- blemov v politiki zaposlovanja slo vanj a, ki lahko v veliki me- :n premagovanja brezposelnosti, ri vpliva na racionalne odlovi- Obenem pa se morajo zavodi tve. V tej službi se v Sloveniji bolj zavzeti tudi za močnejše bolj kot marsikje drugje preveč povezave z viri potencialne trmasto zadržujejo miselnost in delovne sile. Učinkoviteje mo-navade iz časov ekstenzivnega rajo delovati v, preventivnem in zaposlovanja. To ie tudi razum- ne le kurativnem smislu. Zato ljivo, saj se je vsa leta po osvo- imajo veliko dobrih zgledov ne boditvi ubadala s problemom le v tujini, ampak tudi doma. pomanjkanja, ne pa viška de- Za takšno aktivnost in večja lovne sile. Kadrovske službe v pooblastila, ki jih zahtevajo se mnogih delovnih organizacijah morajo zavodi usposabljati," če še danes večkrat niso nič dru- ne bodo kljub večjim' pristoj-gega kot slabe »pevsonale«, ki nostim postali v procesu zaporo kvečjemu sposobne opravlja- slovania ovira, ne pa odločilen ti admmisp-ativne posle v zve- in’ nepogrešljiv družbeni de-zi z delovnimi razmerji, kaj javnik. šele. da bi z dolgoročnimi pro- LOJZE CAPUDER grami in analizami zatooslova- (Nadaljevanje prihodnjič) MNENJA IN STALIŠČA V PREDLOŽENE SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TEMELJNEGA ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH Nit: NOVEGA k predlagani spremembi 4. člena TZDR TZDR določa v 4. členu, da se delovna mesta določajo s splošnim aktom delovne organizacije. V 2. odstavku 20. člena pa je določeno, da delovna organizacija določa posebne pogoje za delovna mesta s splošnim aktom in da morajo ti pogoji ustrezati posebnostim delovnega procesa in dela, ki se opravlja na delovnem mestu. Zato morajo vsebovati pogoje glede strokovnih in drudih delovnih sposobnosti, ki so potrebne za opravljanje dela na delovnem mestu (strokovna izobrazba in praksa, organizacijske sposobnosti, zdravstveni pogoji, posebne psihofizične sposobnosti idr.). Določilo 4. člena je načelne narave in je zato tudi omenjeno v prvem delu zakona, to je med osnovnimi, načeli. To osnovno načelo pa je konkretno . obdelano v drugem odstavku 20. člena, ki nam pove. kakšni morajo biti pogoji za delovna mesta. Določba 2. odstavka člena TZDR je prisilna (kogentna) pravna norma. Delovna organizacija mora določiti posebne pogoje za delovna mesta, le-ti pa spet morajo ustrezati realnim zahtevam delovnega mesta in vsebovati zahteve glede strokovne izobrazbe, prakse itd. Dokaz za to, da je omenjeno določilo prisilna pravna norma, je v 142. členu TZDR: delovna organizacija se kaznuje za prekr- ' šek z denarno kaznijo od 2000 do 10.000 N-din. če v Statutu ali drugem splošnem aktu ne določi posebnih pogojev za delovna mesta, oziroma če jih določi v nasprotju, kot je to predpisano v 2. odstavku 20. člena. To pomeni, da bi delovne organizacije morale že Po sedanjem TZDR izdati pravilnik o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest oziroma bi lahko to določile tudi v okviru statuta. Delovna organizacija tega ni storila, bi torej že sedaj bila lahko denarno kaznovana. O tej problematiki sem že pisal v Delavski enotnosti v članku »Alternativni pogoji za delovna mesta so nezakoniti«, kjer sem dokazoval, da alternativni razpisni pogoji predstavljajo simulirano, fiktivno samoupravno normo, ki materialno pravno krši določila drugega odstavka 20. člena TZDR. Predlagana sprememba sedanjega drugega stavka 4. člena TZDR je naslednja: »Delovna mesta in potrebna strokovna izobrazba ter drugi pogoji glede delovne sposobnosti za vsako delovno mesto se določajo s splošnim aktom delovne organizacije.« Prejšnje besedilo pa je omenjalo samo kratko in preprosto: »Delovna mesta se določajo s splošnim aktom delovne organizacije.« Z dopolnitvijo drugega stav- ka 4. člena je hotel Zvezni svet za delo torej vplivati na izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih, tako da bi delovne organizacije obvezno vnesle v splošne akte zahtevano strokovno izobrazbo in prakso za vsako delovno mesto, kar pa že tako ali tako morajo storiti po določilu 2. odstavka 20. člena tev. Po mojem mnenju pa spremenjeno besedilo 4. člena sploh ne pomeni popolnoma nič novega, z -drugimi besedami povedano. ne gre niti za vsebinsko spremembo zakona niti za neko pravnotehnično dopolnitev sedanjega besedila. Po predlagani spremembi bi se v 4. člen vneslo delno besedilo drugega odstavka 20. člena in bi tako bilo dejansko dvakrat obravnavano eno in isto zakonsko določilo. Na takšen način pa se ruši tudi pravnotehnična struktura zakona. 4. člen je namreč načelne. splošne narave in je kot takšen tudi obravnavan med osnovnimi načeli zakona. Osnovna načela zakona pa nikdar stvari ne precizirajo v celoti, ker je to prepuščeno posebnemu delu zakona. V drugem odstavku 20. člena ie namreč čisto točno povedano, kako se morajo dolo- čiti delovna mesta delovne organizacije in zato tega n,i treba določati še v 4. členu. Sedanji zakon je torej dovolj precizno Obdelal vprašanje posebnih pogojev za delovna mesta v pogledu strokovne izobrazbe in prakse in ga je treba samo razumeti in točno izvajati. Točno izvajati pa pomeni, da je potrebno vsako delovno organizacijo, ki nima določenih posebnih pogojev za delovna mesta, prijaviti sodniku za prekrške. Prav tako je treba sodniku za prekrške prijaviti vsako delovno organizacijo, ki ima sicer predpisane pogoje za delovna mesta, vendar so le ti alternativni (30 let prakse in po-dobno), ker je to mate-rilno pravna kršitev določb drugega odstavka 20. člena. Eden bistvenih problemov, ki se pojavlja v zvezi z našo samoupravno zakonodajo, pa je, kdo je sploh odgovoren za kontrolo njene zakonitosti. Redna kontrola Zakonitosti je namreč tudi garancija za izvajanje zakona. ANTON PODGORŠEK ŠE DVA PREDLOGA Ob spremembah in dopolnitvah nove delovne zakonodaje bi bilo potrebno najprej dopolniti tiste formulacije, ki so bile do sedaj pomanjkljivo in nezadostno definirane in ki so delale v praksi precejšnje težave. Šele, ko bi formalno počistili take »malenkosti« iz dosedanjega zakona, lahko preidemo k širšim razpravam npr.: o uveljavljanju novih pravnih institutov v delovno zakonodajo, načelnih razprav o tem, ali naj bodo delovna razmerja v celoti pristojnost zvezne zakonodaje in tako da)je. Predlog zveznega sveta za delo o načrtu zakona o spremembah in dopolnitvah TZDR sicer skuša popraviti razne nejasnosti in pomanjkljivosti teksta, vendar to prizadevanje ni popolno. Omenil bi dva primera, na katere vsakodnevna praksa cesto naleti, pa jih predlog sprememb in dopolnitev TZDR ne zajema. Ob reorganizaciji osnovne zdravstvene službe, ki je v preteklem letu slonela na spojitvah in pripojitvah zdravstvenih domov, lekarn, reševalnih postaj itd., simo naleteli na problem, ki ga ustvarja 103. člen TZDR. Ta člen med ostalim določa, da je razlog za prenehanje dela delavca brez njegove privolitve tudi, če ie njegovo delovno mesto odpravljeno zaradi spojitve dveh ali več delovnih organizacij. V primeru združevanja čipk, Tovarna vezenin ■ in rokavic BLED IZDELUJE: e strojno klekljane čipke ln strojne vezenine • vse vrste ženske konfekcije ® damske rokavice iz sintetičnih materialov, kombinirane s čipkami Vse svoje Izdelke vam nudimo po konkurenčnih cenah V MODERNO UREJENI TRGOVINI NA BLEDU, LJUBLJANSKA CESTA 8 delovnih organizacij pa imamo opraviti z dvoje oblik: spojitvijo in pripojitvijo. Res je, da pomeni spojitev prenehanje vseh dosedanjih delovnih organizacij in ustanovitev nove delovne organizacije, ki je nastala iz vseh dosedanjih, pripojitev pa prenehanje samo tistih delovnih organizacij, ki se pripa-jajo, ne pa tudi delovne organizacije, h kateri so se ostale pripojile, vendar glede razporeditve delavcev v novem podjetju oziroma zavodu v obeh primerih ne pride- do bistveno različnega položaja. Tako kot pri spojitvi je tudi pri pripojitvi potrebno izdelati novo sistematizacijo ter na novo razporediti delavce, saj iz manjše nastaja večja gospodarska celota, ki zahteva drugačno kadrovsko politiko. Čeprav je torej način . in pot do nove gospodarske ce-' lote drugačen pri spojitvi kot pri pripojitvi, je obravnavanje bodoče kadrovske strukture skupno. TZDR pa v 103. členu določa, da je razlog za prenehanje dela delavca brez njegove privolitve samo, če je delovno mesto odpravljeno zaradi spojitve, ne pa tudi zaradi pripojitve. Mišljenja sem, da je zakonodajalec v obravnavanem primeru bolj mislil na primer združevanja delovnih organizacij kot pa samo na eno izmed oblik tega združevanja. Zato torej obstaja dvoje možnih rešitev tega problema. Zakonodajalec lahko doda poleg spojitve še besedico pripojitev, tako da bi bilo možno prenehanje dela delavca proti delavčevi volji, če je njegovo delovno mesto odpravljeno zaradi spojitve in pripojitve dveh ali več delovnih organizacij, ali pa se zakonodajalec odloči za splošen pojem, ki zajema tako spojitve kot pripojitve. Pri reorganizaciji osnovne zdravstvene službe se je v praksi že nekje izenačevalo pojma spojitve in pripojitve v smislu določil 103. člena kar na podlagi pravne analogije, vendar bi lahko nastali iz formalno-prav-ncga stališča razni pomisleki. Družbena situacija pa terja, da se to vprašanje uredi tako, da ne bo potrebno raznih nejasnosti reševati v obliki raznih pravnih razlag, s katerimi se skuša samo premostiti zadrega zaradi pomanjkanja jasnih določil. Drugo vprašanje, ki prav tako ni rešeno v predlogu sprememb in dopolnitev TZDR. je v 4. odstavku 26. člena TZDR. Tu gre za delo za določen čas. Za- kon in potem naši pravniki naštevajo primere, kdaj se takšno delo lahko opravlja. V 4. odstavku istega Člena pa je določeno, kdaj preneha delo delavcu, ki je bil sprejet na delo za določen čas. Zakon tu našteva tri primere: — z dnem. ko tak delavec opravi takšno delo, — s pretekom določenega časa. — z dnem ko se vrne na delo odsotni član delovne skupnosti. Seveda morajo biti delavci o prenehanju takšnega dela pismeno obveščeni že ob nastopu dela. Zadnji primer presta nka takšnega deda pa je v praksi TZDR. Komentar predlagane spremembe celo navaja, da gre za vsebinsko spremembo ne samo za pravnotehnično dopolni-včasih povzročil precejšnjo zadrego. Odprto je pustil namreč vprašanje, kako ravnati v primeru, ko je odsotni član delovne skupnosti umrl. Dogovor med delavcem, ki je nadomeščal umrlega delavca in delovno organizacijo, se je namreč glasil, da takemu delavcu preneha delo z dnem, ko se vrne na delo odsotni član delovne skupnosti. Glede na novo nastalo situacijo se ie pojavil problem: ali delavec, ki nadome-stuje umrlega člana delovne skupnosti še lahko nadaljuje z delom za določen čas. Ali se de- / lo takšnega delavca spremeni v delo za nedoločen čas, ali pa mu preneha delo, ker je bilo izpraznjeno delovno mesto delavca, ki ga je le-ta nadomesto-val. Nastajajo torej najrazličnejša pravna vprašanja in različne teorije, problem pa bi se lahko rešil tako, da bi zakon črtal tretjo možnost. Ostala dva primera bj še vedno dovolj izčrpno nakazovala, kdaj delavcem, ki delajo določen čas. preneha delo. Mišljenja sem. da bi bilo potrebno v spremembi TZDR zajeti tudi vse ostale primere, ki se pojavljajo v praksi in ki jih predlog sprememb in dopolnitev TZDR ne upošteva. To pa je obširno in temeljito delo. ki naj zajema izčrpno analizo vseh primerov, ki jih je pokazala naša praksa, pa niso našli odgovora v naši sedanji delovni zakonodaji. To pa kaže na to, da takšnega zakona ne moremo spreminjati hitro in brez potrebnih priprav. ALEKSANDER ZALAR AIpe-Adria odslej turistična agencija Ljubljanski Mestni sindikalni svet, ki je ustanovitelj počitniške skupnosti Alpe-Adria, je na svoji zadnji seji preimenoval to skupnost v turistično agencijo za rekreacijo, izletni-štvo in letovanje delavcev. Ta sprememba je bila potrebna zavoljo nekaterih težav pri poslovanju in pri registraciji objektov te skupnosti, ker jih ni mogla prijavljati kot svoje poslovne enote. Razen tega pa počitniška skupnost ni imela statusa pravne osebe. Seveda pa se s tem preimenovanjem nič ne spremeni v programu skupnosti, oziroma v njenem predmetu poslovanja in tudi ne v odnosih do Mestnega sindikalnega sveta. Skupnost oz. sedaj turistična agencija Alpe-Adria je prvenstveno dolžna skrbeti za oddih in rekreacijo članov sindikata. Z. K oz erij a aj svoje izvajanje končam z ugotovitvijo: Reforma je bila potrebna in mi smo jo kot tako sprejeli: zdaj pa šele vemo, kako koristna je bila in kako globoko je prodrla v vse pore naše samoupravne družbe.« Govornik se je usedel. Navzoči so molčali. Nihče ni zaploskal. ~~ Tovariš, ki je vodil sestanek, je dejal: Zahvaljujem se tovarišu govorniku za njegov izčrpen prikaz naših današnjih družbenih in gospodarskih razmer, ki so zgovoren dokaz, da naša reforma podira vse bariere birokratizma, centralizma, lokalizma, lokalpatriotizma, šovinizma in sektašenj raznih vrst. Lahko mu v našem imenu zagotovim, da stojimo čvrsto na strani reforme in da nas noben veter ne bo odnesel z naše začrtane poti.k Potem je utihnil in s svojim molkom dal ljudem vedeti, da resno misli, kar je povedal, končno pa je dejal: »Odpiram razpravo.« V dvorani doma krajevne skupnosti je zavladala tihota. Molčali smo pet minut in molčali smo deset minut in predsedniku je bilo vse bolj nerodno; najprej nas je s pogledom spodbujah, naj se oglasimo k razpravi, ko pa je ugotovil, da njegovi pogledi nič ne zaležejo, nas je pobaral: »Se torej strinjate z vsem, kar je povedal tovariš govornik?-« In spet smo molčali, in vsi smo čutili, da ni prav, ker ne govorimo, ne samo zavoljo se- PlSE JANEZ VOLJČ vem ni prav in kako so si vsi prizadevali, da bi tisti naš prav obveljal. Neznanec je dejal; »Če je res, da ste vsi za reformo, potem mi povejte, zakaj so štiri največje tovarne v vaši krajevni skupnosti naredile lani manj kot predlanskim — na moža, da se razumemo — plače ste si pa povečali za n°lo. Je to v skladu z reformo, ki nam med drugim pravi, da je sleherno povečevanje osebnih dohodkov moč uveljaviti le tedaj, če se tolikanj poveča delovna storilnost.-« In se je začelo: »Dovoli, tovariš, kje pa si bil, ko so nam podražili osnovne življenjske artikle?« Dobrotnik B be, pač pa tudi' zavoljo govor-1 nika, ki se je res trudil, da bi M povedal vse, kar nam koristne-fg ga reforma daje, mi pa kot za-m nalašč ne najdem,o besed, s ka-1 terimi bi izrazili, kaj nam je gj bilo v njegovem govoru všeč gj in kaj ne. »Pa dobro, ljudje, recite 1 .kaj! Saj ste kot proizvajalci in = potrošniki odvisni od dobrega | ali slabega gospodarjenja v to-H varnah, kjer delate. Saj ste | vendar samoupravljavci. Povej-1 te nam, kolektivu krajevne I skupnosti, kjer živite, kako sa-8 moupravljate v. delovnih orga-" nizacijah.« In spet smo molčali in si na 1 tihem želeli, da bi tovariš H predsednik sestanek zaključil jj — in ko bi to storil, bi šli v bi-1 fe krajevne skupnosti in tam 1 ugotavljali, da je res zčlo čud-% no, če na sestanku ne govorili mo, ko pa bi spili kozarec ali g dva, bi drug drugemu povedali jj vse tisto, kar nas teži kot sa-1. moupravljavce. Pa se je oglasil tovariš iz 1 zadnje klopi. Rekel je: g »Zdi se mi, da je tale naša J reforma usekala mimo.« V trenutku se je vzdušje v g dvorani spremenilo. 1 »Kaj!?« so hkrati rekli mno- g gi navzoči občani. »Mi smo za 1 reformo, komaj smo jo čakali, g se pravi čakali smo takšno 1 družbeno ureditev, v kateri bi g sleherni izmed nas svobodno S uveljavljal vse svoje samoti upravne sposobnosti.« 1 Neznanec iz zadnje klopi pa 1 je vztrajal: »To so samo besede, tovarn riši. Sicer so vaše, demokratič-1 no povedane, pa vendar le begi sede; zanima me, kaj ste sto-| rili?« In so se vsi razhudili in | vsak je vedel posedati, kaj se E mu zdi prav in kaj po njego- »Več kot za 6°/o jih niso.« »Saj smo vendar rekli, da bomo v socializmu boljše živeli.« »Rekli pa smo tudi, da bo boljše življenje lahko le rezultat boljšega dela.« »Kaj se ti vmešavaš v naše samoupravljanje!« »Saj smo vendar rekli, da ,naša‘.« Tako nekako smo govorilj kakšno debelo uro in razprava je bila, kot pravijo, na višku. Potlej pa se je nekaterim navzočim družbeno posvetilo in začeli so opozarjati razpravljavce: »Zakaj ga napadaš! Prav. ima!« In pa: »Lahko je kričati: Živio reforma! Zanjo je treba tudi nekaj storiti.« In se je predsednik zelo trudil, da bi zaključil sestanek, kajti sleherni je še hotel govoriti. Ko pa je vendarle uspel povedati, naj gremo domov, smo se vsi ozrli na zadnjo klop, tja, kjer je prej sedel neznani dobrotnik našega sestanka, ki je razpravo začel. Pa ga. ni bilo več. Na njegovem sedežu smo našli vizitko, na kateri je pisalo: »Pokličite nas in ne bo vam žal. Nudimo usluge po zmernih cenah. Vsak prvi stik z občani je brezplačen. Naše podjetje vam zagotavlja, da bo sleherni sestanek opremljen z živahno razpravo.« In podpis: Zasebno podjetje »Dobrotnik« za razvijanje družbene razprave. P. s. Sleherno namigovanje o tem. da se je to zgodilo v Ljubljani, se pravi v eni njenih krajevnih skupnosti, je iz trte izvitek Meblo :<: hkrati v skrajšani delavnik in v novi delovni čas ČLANI DELAVSKIH SVETOV IN UPRAVNIH ODBOROV, DIREKTORJI, GOSPODARSKE ORGANIZACIJE tudi v letu 1968 bo vaš stalni spremljevalec in svetovalec Tovarna pohištva MEBLO Nova Gorica je za zdaj prva in edina delovna organizacija v tej kopnini, ki se je odločila za novi delovni čas in hkrati tudi za skrajšani delavnik. Podrobneje o tem nam je pripovedoval inženir VIKTOR ARH, predsednik komisije za organizacijo prehoda na 42-urni delovni teden, sicer pa direktor Instituta MEBLO. pomislekov proti novemu delovnemu času. Morda je bilo tako zaradi tega, ker to zadeva le manjši del kolektiva: okoli 100 ljudi v upravi podjetja in redke posameznike v proizvodnji, lin drugič: to zadevo smo urejali hkrati s prehodom na 42-urni delovni teden, ko smo vsi imeli možnost izbiranja takšne rešitve, »Ne zamerite, če začenjamo z vprašanjem, ki nima neposredne zveze z vašo delovno organizacijo. Slišati je namreč mnenja, da si novi delovni čas v vašem podjetju lahko privoščite, kar pa ne velja za ostale delovne skupnosti v komuni. Verjetno Poznate tudi rezultate ankete, ki jo je občinski sindikalni svet izvedel med delavci v družbeno političnih organizacijah, bankah in nekaterih kolektivih negospodarskih dejavnosti. Kar osemdeset odstotkov anketiranih se je izreklo proti novemu delovnemu času, dokler zanj ne bedo ustvarjeni potrebni pogoji.. Tri četrtine anketiranih sicer najvažnej- ši problem vidi v neurejeni družbeni prehrani. Torej — kaj pravite o vsem tem?« »Te govorice so prišle tudi do nas! Drži, da si novi delovni čas lahko privoščimo, ker smo si zanj ustvarili vsaj najpotrebnejše pogoje. K temu smo bili tudi prisiljeni, saj delamo na periferiji našega mesta in se glede prehrane, prevozov in podobnih zadev lahko zanesemo le nase, oziroma na lastno iznajdljivost in seveda na dogovore, ki jih sklepamo s tistimi, ki nam lahko olajšajo urejanje naših problemov iin težav. Lahko pa rečem, da med našimi ljudmi ni bilo bistvenih i znanec... "ET 7" aj bi skrival! Samopo-strežne trgovine mi ni-so všeč. To sem tudi odkrito povedal Justi Murnovi, referentu za samopostrežbe v. ljubljanski veletrgovini Mercator. Seveda je ona hotela vedeti Zakaj. Samopostrežbe mi niso všeč: prvič zato. ker se med neštetimi prodajnimi policami počutim kar izgubljenega, in drugič zato,, ker vedno medtem ko iščem po prodajnih policah blago, ki sem ga prišel kupit, že napolnim košarico z vsem mogočim drugim blagom, ki bi ga v klasični trgo drugje in ne ravno na blagajniški mizici. Pri blagajnah je vedno na voljo dovolj papirnatih vrečk in omotnega papirja. Nimamo pa vedno dovolj drobiža: to zahtevo so Švicarji doma ostro postavili. In če potrošnik naknadno ugotovi, ko je že pred blagajno, da nečesa še ni kupil, mora ponovno v vrsto. Zakaj bi 5 ali 6 kupcev čakalo zaradi pozabljivca?« In boste ta pravila začeli kmalu uvajati tudi pri nas, sem bil radoveden. »Bomo, seveda. Mnogi Mercatorjevi delavci smo bili že vini nikoli ne kupil. Plačati sami v Švici na specializaciji. Pa ga potem pri blagajni Veda moram. Justi Marnova se mi je zasmejala: »Vidite, tudi to je eden od ciljev samopostrežne trgovine. Razstavljeno blago mora biti tako privlačno, da Potrošnika premami, da ga ta kupi. Seveda, tudi pred blagajno se kupec še vedno lahko Premisli in vrne blago, ki ga fes ne potrebuje.« Ko že ravno govoriva o Magajni, tudi vrste pred blagajnami v samopostrežnih trgovinah mi niso všeč, sem Pripomnil. »Da, vrste pred blagajnami V samopostrežnih prodajalnah So resen problem. Težav pa ne Ppvzr-očajo samo pri nas. Potrošniške zadruge v Švici so Pp daljšem proučevanju sestavile pravila za zboljšanje dela f*a blagajnah. Ta pravila obsegajo 25 točk.« Povejte mi, prosim, nekaj “ajzanimivejših! »Denimo: tobačnih izdelkov ne bi prodajali pri blaga j-M, ker prodaja cigaret ovira n moti blagajničarko pri delu. ~amj izdelki tudi niso pre-"edni in zavzemajo preveč »fagoeenega prostora. Dela -agajnjgarkg prav tako ne .Meji kombinirati s prodajo ašči£ in sladoleda. Blagajna spk'a delati nepretrgoma, po-^a no kadar so konice. Proda-doi drobnega blaga pa moti to blagajničarke. blfl.di tehtanje ne sodi na agajno; predpakiranje in iz-bajUnavanie cen se da racio-jg heje opraviti tudi kje drug-0J Ysaka vrečka,, konserva in morajo biti brezhibno , emljeni s cenami. Te naj V :° vedno na istem mestu: steto°rP^em desnem kotu, na sW?mcah Pa na sprednji Mčarl Zraven etikete. Blagaj-Časo . bl ne smela izgubljati a z iskanjem cen.« htiJ1 zaključki » lvi- Kaj Pred tremi leti smo se s pomočjo Centra za napredek trgovine in embalaže v Ljubljani povezali z velikim švicarskim trgovskim združenjem MIGROS. To podjetje ima svoje prodajalne po vsej Švici. MIGROS je v Švici pojem za dobro trgovino. Trgovski delavci iz Slovenije smo na praksi v Švici dosti pridobili.« p| i i so, prav za,ni- je samopostrežba, koliko kva- 5?H? sis, kaj bi si sam ... ’. u,ugace je, ce se bzjaZ glavo, Tevž s visaniem dis za mizo,na odru, ljudje pa svojih govorov ko je va ta Pikado kot 0se: ta o davkih, stvar že dognal Le'pomaga 0711 n rennh i-m+AA ^ „ • ,. . ^ y oni o cenah, tretji o.. Tone je Tevža po rami: — Samo pamet ti ti je treba. Ne bom te več potrepljal mučil; naravnost ti bom povedal, kako to gre, saj druga-, ce lahko po nepotrebnem ’ Ni- TeS §e ka]dne^ kozla ustreliš! fant, pa bo šlo, že vidim! Ni- 'vaJa , „ v, ^ 22 SLT. Sit-: glavi in v tri dni predejo stre- . 7 ~! "• * '“** ”»• ŠSSS&IZZSZ ti moraš sam vzeti stvari — Nisi prav storil, me predlagal, Tone, je Tevž žalostno. da si rekel roke. Govori, govori in svet ra- 0Vrav}janje, ne pa po- Govori! Ce tineZe na lamel P omčn^lza^ ""T ?-narhši. kar !‘lCM <™ahza mora kazati — Da nisem? — Ne, nisi! Ne bo šlo! Ne vem, kje naj zagrabim. Ne vem več, kje se me glava drži. Prijel je Tevž, naš novi predsednik, v roke kozarec, ga zvrnil ter si z dlanjo otrl kapljice z ust. Tone, naš stari predsednik, pa je s kratkim pčgledom preletel omizje in se Tevžu dobrohotno nasmehnil: — Kar je, je! Staramo se, ni pomoči, rotacija! Ljudje so te soglasno postavili in pika. Če se boš kisal, ti bo že jutri odklenkalo, če boš pa postavljal stvari na pravo mesto, tako kot smo jih postavljali mi stari, boš dolgo živel in dobro ... — Ne zbijaj no, Tone, šal z mano! Pomagaj mi raje! je proseče zategnil Tevž. napiši, kar hočeš povedati in preberi! Boš videl, da bo vžgalo ... Tevžu so zažarele oči, odleglo mu je. — Pisanje mi v na globalne tendence, tipičnost, trend, zato je treba tvoje stvari takole povedati: »Gospodarska in družbena reforma je izredno zaostrila j*- — mi v .iui mu je izreano zaos šoli ni delalo težav, je rekel aktualne idejno-politične in samozavestno. — Na naše druge probleme. Velik de] stvari se pa tudi toliko spo- naših ljudi je za reformo, zmirn, da bi lahko res kaj na- manjši del pa ni. Te pa lahko Višal. SvJcTlil 17 rvyn v n n 7-f nn vrt olA -mi /i 4 „7___ • , - - ■ v ■ 1 «.-0 IVU, J /t-U, J - - « J-'«, IVL. JL e JJtl V pisal. Srknil je iz kozarca, lica razdelimo v tri skupine. Eni Kaj misliš, To- — to so konzervativno ’biro- - — J vz IVUVU / VU,. Htlt so mu pordela. Kaj misliš, Tone, ko bi takole ... »Naši ob- •;-> ,vv ... »jv asi 00- bratske sile — niso za refor- cinski možje imajo polna usta mo, ker se jim majejo tla pod reforme,« ne, ne bo še zado- nogami, drugi — to so centra-sti dobre\ bolj konkretno, »to Hstično etatistične sile — niso je; nas župan, načelnik sveta za reform-o, ker jim iz rolz za gospodarstvo, direktor te- uhajajo sredstva za razširjeno Kstilne tovarne in še tistih de- reprodukcijo in nazadnje tretji set, ki se zbirajo vsak petek — to so ultraliberalistične in zvečer za mizo PRI POLIC- anarho-sindikalistične sile — L/C kar P° imenu jih bom niso za reformo, ker je refor-naszei — »zraven pa pritiska- ma v svojem bistvu odločitev ?o na poajetja, naj dajo de- da bi vpeljali v naše gospo-uar za cesto, nogometaše, — • transformator, srečanje keglja- O-VJ/vo« „7, „7.. • • „ . , . c srečanje Keglja- to je naša : cev, našo ekskurzijo v Itali- kompromisno IO . . « 7 m o'n'n mr, U: ,7 —7 _ 7 z _• _ - darsko življenje več reda. Zato je naša naloga, da brez- -------v« « in konkretno 30...« Zraven pa bi dodal ti- podpremo tiste progresivn V Trebnjem je po novem letu začelo delati po novem okoli 65 delavcev občinske uprave in občinskega sodišča. Tu so . uvedli enak delovni čas kot v zvezni upravi, se pravi od 8.30 do 17. . ure s polurnim opoldanskim odmorom. Ob petkih bodo delali samo do 16.30, ob sobotah pa bodo prosti. Temu je prilagodila delo tudi otroško-var-stvena ustanova v Trebnjem, ki % — Bolje bo, če se sam postaviš na noge. Misliš, da je mene prve dni kdo božal!? Kaj še! Poklical me je, kdo je že bil takrat... no ja, ni važno, k sebi v pisarno in rekel: »Tvoja naloga je ta in ta — pa plavaj zdaj, kakor veš in znaš ... Tudi proti toku se poženi, če bo treba ...« -----^u, uuuui n- c//£.v lisic progresivne Sto o delitvi nagrad v Marja- sile v naši družbi...« in tako novem podjetju in razprodaji naprej. Naprej ti bo pa šlo a ■ekstila po sindikalni Uniji za ne? Ali sedaj razumeš kako iisluzbev.ee zavoda za.., *-7._ ------------- je treba take stvari postaviti5 — Kaj si ob pamet! se je i? Tone vprašujoče pogledal \adoma zresnil Tone. — Tevža. — Saj ne gre za korajžo, se je znenada zjezil Tevž in ostro pogledal po omizju. — ner\adoma zresnil Tone. — Kaj bi rad, da bi nas še drugod vlačili po zobeh! Jaz bi dal zate, če bi bilo treba, roko v ogenj, ti pa take... Le kako naj bi si človek mislil, da ne veš, kaj je politika... — Ne, ne razumem, je rekel Tevž potrto. Čudno, je zmajal Tone z glavo in nas opravičujoče pogledal. — Jaz sem pa mislil "M- Tone, naš stari predsednik, globoko zamislil, nato pa re- VINICO BLATNIK !ll!ll!IIIlll!ll!lllll!!!!!!!l!ll!ll!!i!!l!!!!!l!l!){|||l!lll!ll!!!lll!!l!ll!ll!!|||!l!llll||lllil|||!l!l!l!l!lil!l!!U!|!l|l!ll!lll!|||lli!|[ DVAJSET LET KONFEKCIJE GORENJSKA OBLAČILA KRANJ Zasluženo zadovoljstvo »J 5 < j M O « M S H ti o o D H H 5 O 6 S o H cc fi O O S CA :d O H CA O ti CU C H ob jubileju membneje, z vedrino uprl svoj pogled tudi v pri hodnost. Marsikaj je, nad čimer so upravičeno zadovoljni in kar hkrati tudi za druge kolektive njihove stroke pomeni zgled, kako je treba gospodariti. Navzven se njihovo zadovoljstvo, razpoloženje in prizadevnost izražajo ob novozgrajenih delovnih prostorih obrata Jesenice — odprli so ga pred dobrim letom — in matičnega obrata v Kranju, ki so ga svečano odprli minulo soboto. Z njima so si ustvarili pogoje za sodobno industrijsko proizvodnjo oblačil. Zadnja leta so namreč pridno kupovali tudi stroje in opremo, ki pa v starih, neustreznih prostorih ni mosrla teh skrbi. Prav na njihovo po priti do prave veljave. tekstilni šoli v Kranju usta- T,__. . . , ... novljen konfekcijski oddelek, Ob vsem tem nekako izgi- A, ,nj rPi?i-VSe'1 Ver?etnosti se ki jim bp dal večino potrebnih nevajo v pozabo dnevi, ko se . °,g0,,ahko uspevala na trgu kadrov. Za preostale organiza- ki so bili mojstri svojega dela za obrtniško proizvodnjo. Zelo malo pa jih je bilo med njimi, ki bi si znali vsaj predstavljati, kakšna je in kaj lahko pomeni industrijska organiza-. cija proizvodnje. Tega problema doslej in v celoti še niso razrešili. So pa na najboljši poti, da bi se v bližnji prihodnosti otresli tudi je nekdanja Šivalnica in . ... _ tudi b^zt večjlh investicij v ^/oknje pa so orga-pravljalnica Kranj, kasneje ve P«*0™ in opremo. Ven- nizirali številne tečaje in se-združena s Krojaško produ k- aar,v Podj^uu niso pozabljali, mlaarjej ►d Sti o CA H O CA Š O o e Vi H O 2 F * o o M o O S z S > o a r > n ?■ Novi delovni prostori GORENJSKIH OBLAČIL v Kranju na zunaj še niso ometani. Zaradi tega pa delo vseeno lahko teče s polnim zamahom ||||lllllIIIII!ill|l||||!lll!ll||llllllllll|l!llll!l!llllllllllllllllllllllllllllilll!linillllllllllll!!!l!!!BIIIIIII!lllllllllllllllllllllllllllli™ SKRB ZA DELAVCA ALI: Kam gre sindikalna članarina? Ob koncu minulega meseca so na seji predsedstva mestnega sindikalnega sveta Ljubljane natančno pregledali finančno poslovanje minulega leta in obveljala je splošna ugotovitev, da se je ljubljanskim sindikatom poplačalo prizadevanje za smotrno porabo sredstev oziroma zbrane članarine od sindikalnega članstva. Na osnovi teli sredstev bodo lahko ljubljanski sindikati že v tem letu začeli z nekaterimi akcijami za vračilo tega denarja članom. Ljubljanski sindikati bodo tako ustanovili sklad za oddih in rekreacijo z žačetno vlogo 20 milijonov starih dinarjev. Toda v ta sklad so namenili še 60 milijonov starih dinarjev ostanka sindikalne članarine iz prejšnjega obdobja, ki pa so trenutno vezana v banki za dobo šestih let. Na tej osnovi so ljubljanski sindikati dobili kredit za počitniško skupnost Alpe-Adria, za dograditev počitniškega doma v Kranjski gori. Hkrati je predsedstvo Mestnega sindikalnega sveta Ljubljane odstopilo 20 milijonov starih dinarjev sindikalnim podružnicam, da jih porabijo za preventivno okrevanje svojih članov, seveda v predsezonskih in posezonskih mesecih. Pri tem so pogoji taki, da Mestni sindikalni svet plača za vsakega člana polovico vseh stroškov desetdnevnega penziona v domovih počitniške skupnosti Al-pe-Adria. Za to bo predvidoma porabljenih 5 milijonov' starih dinarjev, kar pomeni, da bo takšnega preventivnega, letovanja deležnih blizu 300 članov sindikata, kar pa je še enkrat več kot lani. Iz tega denarja pa bodo člani sindikata ljubljanskih Sl G N ALT Reorganizacijo zdravstvene službe so v Zagorju pripravljali natanko 7 mesecev. V tem obdobju so razne komisije, kolektivi dosedanjih zdravstvenih domov in drugi presedeli nešteto uir in si prizadevali, da bi našli najustreznejšo organizacijsko in vsebinsko podlago za prehod na enotno zdravstveno varstvo prebivalcev revirjev. Izdelani koncept so nekateri celo postavljali za zgled drugim slovenskim področjem. Dejansko je bil predlog strokovno zelo dobro izdelan in videti je bilo, da bo zdravstvena služba zares že na pragu samega novega leta »star-tala« v novi organizacijski obliki in z novo vsebino dela. Pa se je zataknilo ob enem samem vprašanju: kje naj bo sedež enotnega zdravstvenega doma. Od vsega začetka so bili osrednja strokovna komisija in vodstva družbenopolitičnih organizacij enotnega mnenja, naj hi sedež novega zdravstvenega doma bdi v Zagorju ob Savi. Za ta predlog so se odločili po treznem preudarku in na osnovi tehtnih agrumentov. Povejmo samo dva od njih: v Zagorju ob Savi imajo najbolj primerne prostore za upravo novega zdravstvenega doma, medtem ko bi jih morali v Trbovljah šele zgraditi. Končno so se dokopali tudi do prepričanja, da ne bi bilo primemo vse medobčinske službe locirati v Trbovljah, da ne bi pri ljudeh stopnjevali vtisa, da bo tudi poslej vsako nadaljnje povezovanje na kateremkoli področju nujno potegnilo za seboj ustanovitev služb zgolj in edinole v Trbovljah. Toda... Na referendumih sta dva- zdravstvena kolektiva glasovala za sedež novega zdravstvenega doma v Trbovljah, medtem ko sta se dve občinski skupščini izrekli za to, naj bi uprava skupnega zdravstvenega doma bila v Zagorju ob Savi. Odborniki trboveljske skupščine pa so sicer glasovali za ustanovitev enotnega zdravstvenega doma, niso pa bali za sedež v Zagorju ob Savi. Kaj sedaj ? Koncept bodočega delovanja in razvoja zdravstvene službe ostane tak, kakršnega so bili izdelali in tudi že osvojili kolektivi vseh treh dosedanjih zdravstvenih domov. O spornem vprašanju — kje naj bo sedež, pa se bodo morali čimprej pogovoriti zdravstveni delavci revirjev sami. -na- poči ružnic ob dopustih glavni sezoni deležni 10-odstotnega popusta. seveda spet v domovih ljubljanske počitniške skupnosti Alpe-Adria. Za to bo porabljenih blizu 15 milijonov starih dinarjev, s čimer pa bo omogočeno letovanje blizu 5000 članom ljubljanskih sindikatov. Razen tega je ljubljanski Mestni sindikalni svet namenil v sklad za pomoč brezposelnim delavcem prav tako skoraj 20 milijonov starih dinarjev. Vse omenjeni trije zneski pa že presegajo polovico proračuna Mestnega sindikalnega sveta Ljubljana. Temu pa je treba dodati še četrto večjo akcijo neposrednega vračanja članarine, doslej v znesku 8 milijonov starih dinarjev, za izobraževanje sindikalnih delavcev in članov sindikata z raznimi tečaji, seminarji in podobno. In še: po sklepu administra-tivno-finančne komisije Mestnega sindikalnega sveta Ljubljane je 27. decembra lani dobilo 15 delavk, mater-samohranllk, iz tovarne »Iskra« Pržanj denarno pomoč v skupnem znesku 550.000 starih dinarjev. Nekatere od teli delavk so dobile tudi po 60.000 starih dinarjev. M.Ž. e SLOVENJ GRADEC: O reelekciji direktorjev Razgovora o reelekciji direktorjev, ki je bil pred kratkim na občinskem sindikalnem svetu Slovenj Gradec, so se udeležili predstavniki sindikalnih podružnic, ZK in SZDL s področja občin Slovenj Gradec, Radlje ob Dravi in Velenje. Razgovor je vodil Mitja Švab, predsednik komisije za družbeno samoupravljanje pri RS ZSS. V razpravi se je izoblikovalo mnenje, naj bi dosedanjo neprimerno izobrazbeno strukturo vodilnih delavcev izboljševali tudi na ta način, da bi mladi strokovnjaki, ki se zaposlujejo v podjetjih, postopno prevzemali odgovorne funkcije. Seveda bi bilo treba poskrbeti za njihovo strokovno izpopolnjevanje s tem, da bi jih dodeljevali za pomočnike starejšim, bolj izkušenim vodilnim delavcem. Pri izpopolnjevanju mladih strokovnjakov v delovnih organizacijah bi bilo treba težiti — ' to težnjo pa tudi ustrezno normirati — da bi mlad človek šel skozi vse faze delovnega procesa. Le tako bi ga kompleksno usposobili za opravljanje funkcije vodilnega delavca. V razpravi so tudi menili, da je bilo delo komisij za izvoli- • tev direktorjev doslej premalo kvalitetno in da so le-te tudi premalo spremljale delo direktorjev od prve do druge reelekcije. Nemalokrat ob času reelekcije oziroma ob ugotavljanju kriterijev za preverjanje sposobnosti direktorja (poslovni rezultati, uspešnost razvoja delovne organizacije itd.) pozabljamo na to, da bi preverili, kakšen odnos ima direktor do samoupravljanja. Na skupnem razgovoru so prisotni opozorili tudi na to. da nekatere delovne organizacije ne razpisujejo prostih delovnih mest za vodilne delavce javno, temveč jih razglašajo le z internimi razglasi, kar pa je protizakonito. J. S. • GORNJA RADGONA: Zaostrili so pogoje V Industrijskem podjetju Elrad je delavski svet nedavno sklenil, da je treba zaostriti pogoje glede izobrazbe za delovna mesta v podjetju. Kot je sklenil delavski svet, bo mogoče poslej odstopati pri izobrazbi v prihodnjih petih letih za največ dve stopnji, po petih letih pa za največ eno stopnjo. Za koliko se bo odstopalo od zahtevane izobrazbe po statutu, bo v nemajhni meri odločilnega pomena delovna praksa. Tisti, ki ne izpolnju- ■ jejo oz. ne bodo izpolnili v šestih mesecih pogojev, ki jih za- i hteva delavski svet, bodo po preteku šestih mesecev premeščeni na manj zahtevna delovna mesta. T. S. S SLATINA RADENCI: Potrebujejo le delavce z visoko in višjo izobrazbo Zdravilišče Radenska slatina že nekaj let daje precejšnja sredstva za šolanje članov kolektiva in za štipendiranje. Rezultat tega pa je, da premore 541-članski kolektiv kar 67 strokovnjakov, ali 35 ljudi z visoko oz. višjo izobrazbo. Pred kratkim pa je kolektiv razpisal šest novih delovnih mest. V razpisih zahtevajo prav tako visoko in višjo izobrazbo. Lani je, denimo, kolektiv zdravilišča v Radencih namenil za izobraževanje 58 tisoč S-dinarjev. V tem znesku so vštete tudi družbene dajatve. Sicer pa je kolektiv potrošil za izobraževanj® članov kolektiva 24 starih milijonov, za štipendiranje pa 10 mi' lijonov S-dinarjev. Letos naj bi namenili za izobraževanj® 18 milijonov S-dinarjev. T. 3. S TRBOVLJE: Dva jubileja Pred kratkim sta delovna kolektiva dveh trboveljskih d®" lovnih organizacij, splošnega gradbenega podjetja Zasavje i® Mehanike proslavila pomemben jubilej 20. oziroma 15. obletnic® obstoja in delovanja. Obe podjetji se lahko pohvalita z vrst® uspehov. Tako je v 20. letih SGP Zasavje zgradilo več des®1 objektov po Zasavju, 985 stanovanj s skupno površino skoraj 50 tisoč kvadratnih metrov itd. Skupna vrednost vseh oprav' ljenih del v razdobju od leta 1947 do 1967 znaša blizu 90 milil®' nov novih dinarjev. Petnajstletnico obstoja je kolektiv Mehanik proslavil s pomembno delovno zmago. Dosegli so rekordno ref' lizacijo — prvič so ustvarili proizvodnjo v vrednosti nad 10 mi' lijonov novih dinarjev. vš • TOLMIN Ugodni rezultati V tolminski občini se je v enajstih mesecih minulega let3 v primerjavi z letom 1966 industrijska proizvodnja povečala 14,8 %, približno za toliko pa so se povečali tudi osebni dohodi' Precej nad povprečjem pa so proizvodnjo povečale nekater® gospodarske organizacije in to »Avtoelektro« Tolmin za 89* »Kreda« Srpenica za 57 %, »Planika« Kobarid za 31 % in »Bač®*' Podbrdo za 21 %. V istem obdobju se je promet v trgovini P®' večal za 13 %, v turizmu pa za 9 e/c. Prodaja bencina je porast' za 62 % in menjava tujih valut za 78 %. jfc "Kako ffosnodaritno Maš letošnji program (Nadaljevanje s 1. strani) uspeli otresti. Še več: kreditne olajšave za razprodajo zalog, pravijo, da so škodile uresničevanju reforme,' saj gospodarske organizacije po razprodaji polnih skladišč niso preusmerile ali ukinile proizvodnje nerentabilnega blaga, ampak spet proizvajajo za skladišča. Tudi prenos odobravanja potrošniških kreditov iz denarnih zavodov v komercialne oddelke tistih gospodarskih organizacij, ki proizvajajo v večjem obsegu za skladišča kot za trg, je, kot misli večina, novi smeri gospodarske politike prej škodil kot koristil... Vse, kar srno zapisali, je točno, res pa je tudi, da se je slovensko gospodarstvo že začelo izkopavati iz zastoja fn to precej hitreje kot v drugih republikah in v državi. »Uradne bilance« gospodarskih uspehov v ^ Sloveniji v letu 1967 še ni, to-da prvi računi povedo, da srno .§ v primerjavi z letom 1966 po- “ večali družbeni proizvod za 4 jr? do 5 odstotkov, življenjski stro- g ški so se povečali za 7 do 8 odstotkov, nominalni osebni dohodki pa se lani v povprečju niso povečali za več kot za 12 odstotkov. In kar je treba še posebej poudariti: industrijski izvoz smo povečali kar za 10 odstotkov, dve tretji slaven- ® skega izvoza pa gre na zahod, g Uravnovešenje gospodarske S. rasti, to je potemtakem osnov- § ni uspeh naših prizadevanj v m letu 1967! Z umiritvijo gospo- > darskih gibanj, z zajezitvijo ti ekstenzivnega gospodarjenju pa § smo ustvarili tudi več možno- e-s ti za. povezovanje slovenskega jS gospodarstva v učinkovitejšo g ekonomsko celoto. Izvršni svet g skupščine SR Slovenije na O predvideva letos še nikakršne- * g- --njega skoka« obsega pro- © ali produktivnosti de PO STOPINJAH BRALCEV Za kranjsko Savo velja tudi to, da načrtno skrbi za vzgojo gumarskega kadra. Zato bi tudi naš posnetek lahko poimenovali kar — pri praktičnem pouku. — (Foto služba DE) o H & J O H tO Za, marveč enak porast druž- o benega proizvoda, realnih oseb- ^ nih dohodkov in izvoza kot la- Eh ni. Zato pa bo gospodarsko le-to 1968 leto integracije prema- i§ lo rentabilnih zmogljivosti v § republiki: slovenskih železarn, zasavskih , premogovnikov in ° elektrarn, 'po zamisli izvršnega y sveta naj bi letos združili tudi ljubljansko kreditno in sploš-rio-gospodarsko banko v en denarni zavod, s čimer bi skoncentrirali približno 70 % kapitala. kar naj bi Sloveniji omogočilo, da bi se s svojim kapitalom neposredno vključila v niednarodni trg kapitala. Ob Pomanjkanju kreditov iz do-niačih virov, predvsem pa zaradi starih dolgov, ki jih mora odplačevati slovensko gospodarstvo, je v zadnjem času tudi prevladalo mnenje, naj bi Bradili »hitro cesto« od Gori-Ce do Maribora postopoma, morda najprej le enopasovno, ne pa takoj v vsej širini. Največ popularnosti v javnosti pa bo nedvomno doživela vključitev — če jo bo skupšči-na sprejela — strokovnega šol-stya v redni sistem financiranja izobraževanja ter povečanje pokojnin upokojencev. Po Predlogu izvršnega sveta naj v prihodnje odštevali tudi V£č denarja za znanost in kul-uro, predvsem pa naj bi pove-yf; Z sklad Borisa Kraigherja za tipendiranje najbolj talentira-nih študentov. Naš letošnji gos/bodarski pro-jg torej realna ocena na-gospodarskih možnosti. ‘ mati pa tudi jasna odločitev ? nadaljevanje naše gospodarje Politike v duhu reforme. VINKO BLATNIK K ■ O Eh c Eh Z H S O stvo Slovensko' g pravi: NE TAKO (Nadaljevanje s 1. sirani) v polletju minulega leta . na zaposlenega za 15 Vo višji kot v polletju leta 1966 — toda že devetmesečna primerjava razkriva nižji porast — samo še 12 »/o. • Tako res ne kaž.e več v celoti prisegati na trditev, da gospodarstvo , samo sebi pije svoje življenjske sokove. In vendar: po oceni republiške gospodarske zbornice je slovensko gospodarstvo doseglo v minulem poslovnem letu samo kakih 196 milijard starih dinarjev skladov, kar je za slabo petino manj kot v poprejšnjem letu! Ce pa seštejemo sredstva skladov in amortizacije, seštevek pove, da je ta tako imenovana bruto akumulacija dosegla lani le kakih 96 % bruto akumulacije v letu 1966. Prav na trm podatku pa grade slovenski gospodarstveniki novo trditev: akumulativnost gospodarstva se sicer znižuje zavoljo osebnih dohodkov, ki so bili previsoki spričo doseženih poslovnih rezultatov in nizke rasti stopnje proizvodnje, življenjski sokovi slovenskega gospodarstva pa tudi presihajo v občutnem porastu družbenih dajatev, katerih delež v družbenem proizvodu je bil lani višji za 1,5 %. V republiški gospodarski zbornici ugotavljajo, da je lani v slovenskem gospodarstvu odpadlo od povečanja družbenega proizvoda v primerjavi z letom poprej dobrih 53 »lo na višje družbene obveznosti, približno 46 % pa na višje neto osebne dohodke. Torej povečanje družbenega proizvoda v gospodarstvu ni dalo niti dinarja za hitrejšo rast gospodarstva in prilagajanje mednarodni delitvi deta, še več, bruto akumulacija gospodarstva se je lani zmanjšala v absolutnem znesku za približno 5 milijard starih dinarjev. Tako stoji slovensko gospodarstvo na pragu novega poslovnega leta veliko siromašne j še, kot pa je bilo leto poprej! KAM ODTEKA »DRUŽBENI DINAR«? Tako si velja v tem trenutku zastaviti tudi vprašanje, kam odtekajo: vsi ti potočki sredstev gospodarstva. V republiški gospodarski zbornici ugotavljajo: medtem ko je bila še v letu 1988 federacija udeležena v družbenem proizvodu slovenskega gospodarstva z 10,S °/o, se je njen delež v prvem polletju minulega leta povpel že na 13,2 odstotka, pri čemer pa sploh niso upoštevane številne posredne dajatve, denimo carine, udeležba pri bančnih obrestih, ore-livanje sredstev iz zavarovalnih premij, anuitete za zvezne sklade, možnost predpisovanja previsokih tarif plačilnega prometa in drugo. Temu nasprotno pa se je delež republik in občin znižal od 6,4 % na 6,1 °/o, socialnega zavarovanja od 10,9 °/o . na 9,8 °/o... Z eno besedo, zašli smo v protislovje: z reformo smo proglasili večjo gospodarsko in ekonomsko moč ter samostojnost delovnih organizacij, občin in republike, že po drugem letu delovanja reforme pa smo okrepili ekonomsko moč in gospodarski vpliv federacije! In namesto da bi se ravnali po preizkušenih načelih razvitejšega sveta, ki znižuje davčne in druge obremenitve gospodarstva tedaj, kadar .njegov razvoj peša ali nazaduje, jih pa zvišuje tedaj, kadar je gospodarstvo v obdobju nagle rasti ter, tako paralizira inflacijske pritiske, smo storili ravno nasprotno! Pa nas bo taka pot tudi privedla k uresničitvi ciljev, ki smo si jih zastavili z gospodarsko reformo? In kot vse kaže, v to niso docela prepričani niti tisti, ki potiskajo voz gospodarskega razvoja v takšne , . kolesnice. Kako si sicer razlagati, da se vse te obveznosti in obremenitve predpisujejo največkrat povsem nekoordinirano, brez posvetovanja z gospodarskim svetom, boli po finančnih potrebah organa ali organizacije, ki take obremenitve predpisuje. Kako si sicer razložiti, da je zajeten sveženj instrumentov ekonomske politike za letošnje leto povsem obšel zvezno gospodarsko zbornico, slovenska zbornica pa 'se je seznanila z instrumentari-jem šele iz Uradnega lista! KAJ ZAHTEVA1 • SLOVENSKO GOSPODARSTVO? Slovensko gospodarstvo se je že v razpravi o limitih izreklo za samostojnost republik pri določanju prispevkov in davkov. Če namreč federacija prenaša na republike obveznosti, potem jim mora dati v roke tudi škarje in platno, ne pa že ukrojeno obleko po zveznih standardih. Tako je tudi stališče slovenskih gospodarstvenikov v upravnem odboru republiške gospodarske zbornice. Ker pa sedanja globalna obremenitev gospodarstva z družbenimi dajatvami ne bi smela še bolj ogroziti njegove že tako skromne akumulativno-1 sti, republiška gospodarska zbornica med drugim terja: # Znižanje deleža federacije v družbenem proizvodu. Z instrumenti za leto 1968 pa federacija svojega deleža ni omejila. 1e pa samo omejila možnosti financiranja družbenih potreb zlasti republik in občin. Ker pa °o razen neposrednih daiatev federaciji zelo visoke tudi posredne dajatve, je treba doseči znižanje stopnje dajatev za fe- deracijo, s čimer bi brez dodatnih obremenitev gospodarstva zagotovili sredstva za financiranje nekaterih nujnih družbenih potreb v republikah in občinah. © Znižanje obrestnih mer na poslovni ^iklad gospodarskih organizacij. Zaradi revalorizacije osnovnih sredstev se gospodarskim organizacijam ne smfejo povečati obveznosti iz obresti na poslovni sklad in naj se zniža obrestna mera s 3,5 % na 3,2 °/o in z 1,7 °/o na 1,5.%. © Poenostavitev in poenotenje obračunavanja prispevkov od osebnih dohodkov. 5* Preprečitev naraščanja in znižanje nekaterih carinskih stopenj. ® Poenostavitev obračuna in plačila obveznosti gospodarskih organizacij ob uporabi investicijskih sredstev. Združiti bi bilo treba vse obveznosti, ki jih morajo gospodarske organizacije plačati ob uporabi investicijskih sredstev, v enotno obveznost, ki bi se enkratno obračunavala in plačevala iz sredstev, namenjenih investicijam. © Znižanje maksimalne aktivne obrestne mere bank na 8 odstotkov. ® Sprostitev porabe obveznega dela rezervnega sklada gospodarskih organizacij in možnost prenosa teh sredstev na žiro račun. \ © Nadomestila za opravljene storitve plačilnega prometa naj krijejo samo dejanske stroške prometa. © Poenostavitev obračuna prometnega davka, davek pa naj bi se pobiral tedaj, ko blago zapusti proizvodnja in ne v končni prodaji. Od teh zahtev republiška gospodarska zbornica tudi ne namerava odstopiti, kajti gospodarstveniki pravijo, da tako, kot gre sedaj, ne gre več naprej! BOJAN SAMARIN OSNOVA ZA BAZVOJ kovinsko-predelovalne industrije Naša akcija o integraciji slovenskih železarn, ki smo jo začeli z minulima dvema številkama, nas je pripeljala na Ravne. Dosedanjega sobesednika v naših pomenkih Tugomer ja Vogo, direktorja železarne Štore, ki je govori! o trenutnem gospodarskem položaju naše cme metalurgije in o dosedanjih študijskih pripravah za združitev železarn Jesenice, Ravne in Štore, je v današnjem 4, prispevku zamenjal direktor železarne Ravne GREGOR | KLANČNIK, 1 ž »Dnevno dobivam vprašanja na temo združevanje slovenskih <*» železarn,« pravi tovariš Klančnik. »Skoraj bi trdil, da bi od-govori na vsa vprašanja vzeli toliko časa, da bi ga ob rednem ^ delu bore malo ostalo za delo za integracijo. Sedaj nam je potre-<*> ben predvsem mir za postopno združevanja dela in služb ter © za skrbno izdelavo študije, ki naj pokaže prednosti združenega X slovenskega jeklarstva« »Čemu pripisujete v pripravah na integracijo glavni pomen poleg tega, kar smo doslej že zapisali, in kaj bi moralo biti po vaše temelj združevanja slovenskih železarn?« »Vsak športnik se mora .dobro pripraviti, če hoče uspešno nastopiti v konkurenci z drugimi. To velja tudi za gospodarstvo in tudi za združevanje. Za slednje še toliko bolj, kajti preden % bi naj prišlo do referenduma za končno odločitev o osnovanju t> skupne delovne organizacije, moramo poleg ekonomske doku-‘t mentacije doseči praktične uspehe, tako da bi se delavci laže x odločili za združitev in bi pomenila njihova odločitev samo še © zaključek zahtevnega dela združevanja poslovne ustvarjalnosti. 2 Tudi združevanje je treba graditi od temelja, nadgradnje do <* krova. Vse drugo je treba opraviti prej, medtem ko bi smel biti ■7r Statut združenih železarn Jesenic, Raven in Štor le še pokrije valo. Za temelj združevanja, menim, mora biti osnovanje skupne ^ konjunkturne službe, to je raziskave in oblikovanja tržišča ali izraženo s tujko — osnovanje skupnega marketinga.« »Prav ta ugotovitev pa je tesno povezana z osrednjo temo našega pomenka — pomen integracije slovenske črne metalurgije za kovinsko predelovalno industrijo?« »V povojnem razvoju je šla v Sloveniji proizvodnja jekla in kovinsko predelovalnega kompleksa, ki temelji na izdelkih slovenskih železarn, v razkorak. Ta se bo še bolj poglobil, ko bodo opravljene rekonstrukcije. V času visoke konjunkture, ko železarne še niso imele težav s prodajo, nas to ni motilo. Sedaj, ko je postala realizacija izdelkov največja spretnost, pa smo le začutili, da je potreba in razvoj potrošnje naših izdelkov pogoj ter edino vodilo v politiki enostavne in razširjene reprodukcije tudi za železarne. Skupna konjunkturna služba mora odkriti dosedanjo proizvodnjo kovinsko predelovalne industrije predvsem na zahodnem področju Jugoslavije, ki bi ga lahko oskrbovali z reprodukcijskim materialom iz slovenskih železarn. Ugotoviti bi morali tudi pogoje za rast in povečanje proizvodnje jekla v kovinsko predelovalnem kompleksu. Marketing bi naj torej bil srce zarodka, katerega rojstvo in razvoj naj bi pomenila združitev železarn Jesenice, Ravne in Štore. Usklajena razširitev in modernizacija železarn, ki je eden od pogojev združevanja, je prav gotovo pomembna naloga, saj je na njeno rešitev vezano doseganje takih proizvodnih stroškov, ki bodo ob primernih dohodkih zaposlenih in ob konkurenčnih prodajnih cenah dali tudi ustrezno akumulacijo. Še bolj pa je pomembno spoznanje, komu bo blago namenjeno oziroma spoznanje pogojev, ki jih je potrebno poprej urediti, da bi dosegli realizacijo. Zaradi tega menimo, da mora imeti marketing prednost pri takojšnjem ustanavljanju skupnih služb. Združevanje slovenskih železarn bi torej moralo biti le del procesa integracije. Ta proces mora namreč seči tudi na predelovalni kompleks, tako da bodo železarne s svojim ugledom vplivale na razvojne zasnove kovinsko predelovalne industrije in jim prilagodile svoj program. Menim, da bomo morali pri nas usmerjati razpoložljiva sredstva hkrati na razvoj potrošnje in njej ustrezne proizvodnje kvalitetnih in plemenitih jekel. To je cilj združevanja železarn, zato ima združevanje svoj pomen za kovinsko predelovalno industrijo. V času, ko je združevanje slovenskih železarn šele v zametku, moramo predvsem misliti na sedanje in prihodnje odjemalce ter z njimi izoblikovati skupni interes. Pri tem se moramo zavedati, da se je v času gospodarske reforme povečalo razdvajanje med črno metalurgijo in kovinsko predelovalnim področjem. Osrednji problem, ki je poglobil ta jez, so bile prevelike razlike med -zaščito končnih izdelkov in zaščito reprodukcijskega materiala. Zaradi take politike smo lani uvozili približno 860.000 ton jekla, kar je za 5 odstotkov več kot leto poprej, od tega s konvertibilnega področja za 30 'odst. tega materiala več kot 1966. leta. Ker smo lansko leto zabeležili stagnacijo kovinsko predelovalne industrije, reprodukcijski material pa smo črpali tudi iz zalog, je takemu uvozu naravno sledila slaba zasedenost zmogljivosti domačih proizvajalcev jekla, kar se je predvsem slabo_odrazilo na osebnih dohodkih in skladih podjetja.« »Kaj sodite potem o nedavno sprejetih spremembah carinske stopnje?« “Statistični podatki za 9 mesecev lanskega leta kažejo, da se je dohodek v kovinsko predelovalni industriji zmanjšal v vsej državi za 3 odstotke, v črni metalurgiji pa kar za 30 odst. Sprememba carinske stopnie, ki jo je sprejela zvezna skupščina ob koncu lanskega leta, je bila torej upravičena, saj pomeni bolj enakomerno razdelitev bremen gospodarske reforme. Mislim, da je z bolj izravnano zaščito dana boljša osnova za uspešno sodelovanje proizvajalcev in potrošnikov jekla. 2e v času združevanja slovenskih železarn želimo dokazati, da bomo naš interes s posebno pozornostjo usmerjali v razvoj in krepitev kovinsko predelovalne industrije« Prihodnjič bomo objavili drugi del pogovora s tovarišem Gregorjem Klančnikom, ki je odgovoril na vprašanji: mesto in vloga trgovine pri posredovanju železarskih izdelkov in kakšen bo proizvodni program Železarne Ravne v združenem podjetju? I. VRHOVCAK NEC TEŽAV © Ptujsko gospodarstvo je dobilo sodobno telefonijo Skoraj bi lahko Zapisali, da je bila otvoritev novega poštnega poslopja z avtomatsko centralo v Ptuju pretiha, čeprav je ta dogodek za ptujska podjetja še posebej velikega pomena. Konec je namreč težav, ki so Jih delovne organizacije Imele, če so hotele dobiti telefonsko zvezo s sosedi, da ne govorimo o tem, če so hoteli v Ptuju govoriti' z Mariborom in Ljublja- no. Kljub najbolj nujnemu naročilu so morali ptujski naročniki čakati več ur na zvezo in marsikdo je nad tako »teleto-nijado« povsem obupal. Nova avtomatska central* je za Ptuj v zadnjih nekaj letih menda največja pridobitev, kajti brez hitre trinf-msUe zveze je bilo ptujsko gospodarstvo večkrat močno v zagati. Tudi sicer nova avtomatska 'centrala za Ptuj, ki šteje skupaj z zaledjem kakih 65 000 prebivalcev, mnogo pomeni, saj je sedaj na voljo kar 2000 telefonskih številk. Ko bo položen še kabel med Mariborom in Ptujem, bo gospodar- . sko središče na Ptujskem polju povsem vključeno v avtomatsko omrežie. kar Domeni, da se bodo poslovni ljudje lahko pogovarjali s komerkoli v državi in odpadla bodo marsikatera službena potovanja. F. H. , ARHITEKTOV KOTIČEK !llllll[|||||llllllllllllllllllllllll!lllll§ • VPRAŠANJE: Prosim vas, da mi v rubriki »Arhitektov kotiček« svetujete, kako naj bi si opremila spalnico v enoinpolsobnem stanovanju. V prilogi pošiljam načrt stanovanja s potrebnimi izmerami. Spalnica ima samo označen prostor za vgrajeno omaro. Poleg vgrajene omare bi rada postavila v spalnico posteljo in poličko ali kak drug ustrezen kos pohištva za nočno lučko, knjigo in podobno. Vse drugo prepuščam vaši presoji. A. S., Ljubljana • ODGOVOR: Prostor, ki je v načrtu označen s »spalnico«, naj bi služil za prenočevanje enega človeka ali pa dveh otrok, vendar bi v tem primeru morala biti ležišči drugo nad drugim, dnevna soba pa bi morala biti kombinirana z ležiščema za zakonca. Ker pa si bralka želi, da je v spalnici ležišče za zakonca, je edina možnost, da se, odloči za zakonsko posteljo, ki je vgrajena v omaro. Dimenzije sobe 300 x 260 em namreč ne dopuščajo drugih možnosti kot na primer to, da bi bralka postavila poleg omar še zakonsko posteljo kot samostojni kos pohištva. Pri omari, ki jo priporočam, lahko ležišče čez dan sklopite v omaro, kar seveda h««, ; v d h * 4A*AA/WVWA/WvWWV 5 ni nujno, saj je dovolj prostora za gibanje po sobi. V tem primeru bo najbolje, če prekrijete ležišče s pregrinjalom, ki pa naj sega vse do tal. Na notranji steni omare z ležiščem sta vgrajeni polici, na kateri lahko postavite nočno lučko in po potrebi odložite kakšno knjigo. Nočno lučko pa lahko vgradite tudi na zadnjo steno omare. S tako razporeditvijo pohištva je prostor zelo ekonomično izkoriščen, saj ima omara nad ležiščem prostor za odlaganje perila. Kar pa zadeva barvo omar, se odločite za čimsvetlejšo. Na voljo pa so omare iz mahagonija, palisandra, tika in hrasta. Zato naši bralki svetujem, da bi bil prav zaradi svetle barve najbolj primeren hrast. ffiGLEb NAATGHO L MARAM I 14 / Sicer pa si poglejmo nekatere elemente. Omara AR-1 ima naslednje izmere: dolžina 60, višina 223 in širina 60 cm. Ta omara ima polico za obleko in nad njo tudi polico za perilo. Omara AL-3 ima dimenzije 150 x 223 x 60 cm. V omari je vgrajeno ležišče z jogi vložkom v dimenzijah 140 x 190 centimetrov. Tudi nad tem ležiščem je prostor za shranjevanje perila, kot sem to že omenila. Omara AR-2 pa ima dimenzije 100 x 223 x 60 cm. En del omare — 50 cm širok — služi za obešanje oblek, drugi del omare, ki je prav tako 50 cm širok, pa služi za odlaganje perila. Kot že rečeno, kljub večji izbiri furnirja, se odločite za matiran hrastov furnir. Izdelovalec vseh treh omar pa je novogoriško podjetje Meblo. AR—1 Eli ee In zdaj še cene: omara AR-1 650,00 N-din omara AL-3 3.080,00 N-din omara AR-2 1.050,00 N-din KUPON ZA ARHITEKTOV KOTIČEK 50 X 223 X 60 skozi so Zapiski s sejma mode 1968 ________>______ ■ _________: (Nadaljevanje s 1. strani) Tekstilindus, ki ima vodilno mesto v uvajanju novih specialnih apreturnih postopkov, pa na sejmu Moda 1968 prikazuje še najsodobnejšo zaščito blaga zoper mečkanje in krčenje pri pranju. To vrhunsko plemenitenje povečuje uporabno vrednost in praktičnost bogate kolekcije satenov, bombažnih gaberdenov iz celuloznih vlaken ali mešanic s sintetiko, potiskanih z izjemno lepimi modnimi vzorci ali enobarvnih z učinkovitimi površinskimi efekti. CIGARETNI OGOREK NI PREŽGAL PLAŠČA Med konfekcionarji vzbuja posebno pozornost Beko — Beograjski konfekcijski kombinat. Drzne barvne kombinacije — in v primerjavi s slovensko konfekcijo drzni modni kroji — vendar ubrane ,v harmonično modno celoto, ki jo bo najbrž naša mladina ravno tako navdušeno sprejela, kot jo je beograjska. Ta konfekcijski kombinat je z živopisariimi srajcami in z dolgimi popetimi suknjiči na zadrgo ali zapetimi s številnimi drobnimi gumbi in s tako imenovanimi stoječimi ovratniki ali brez njih povzročil po pripovedovanju razstavljavcev pravcato revolucijo v Beogradu, ko je odprl boutique tako imenovane beat-mode. Enako specializirano modno trgovino za mladino pa namerava urediti tudi v Ljubljani. Zal v središču mesta ne dobi lokala, tako da je primoran v ta •.. da Delavska e»» notnost objavlja reportaže, članke, komentarje ln glose z vseh področij našega družbenega in gospodarskega življenja ; ... da Delavska_e-notnost objavlja po najugodnejših fcenah komercialne Oglase, razpise la natečaje... ZELO ZAŽELENO DARILO osebna tehtnica NEVA izdelek tovarne »LIBELA« Celje j - - 1 ^ ’ 8 llllllllll!llll!!llllllllllllllllllillllllllllllllll!llllllllllll!llllllll!lllllllllllllllllliiilllll'l!l!lilllllllllllll!llllllllllilllllll!lllllllllllll'lllilllllllll!lllllllllllllllllllll!llllllll!lllll!llll Garancija eno leto namen adaptirati lokal na Mestnem trgu. Dekliška oblačila podjetja Beko sicer niso tako revolucionarna, kakor fantovska, čeprav jim ne manjka ne barvne ne krea-cijske domiselnosti. Zlasti elegantni so plašči iz umetnega usnja, polni modnih fines in ki imajo to prednost, da se zlepa ne zažgejo. Kranjska tovarna Standard, ki bo Beko oskrbovala z umetnim usnjem, je v moji navzočnosti prestala preizkušnjo: cigaretni ogorek ni pustil na plašču iz vistala niti sledu. Ko že pišem o umetnem usnju, naj povem še, da bo izdelkom iz naravnega usnja le- <<> tos močno konkurirala še tekstilna tovarna Prebold z vistra-nom — umetnim usnjem, izdelanim iz bombaža in prevlečenim s poliuretanskim filmom. Morda vas utegne zanimati tudi to, da bo plašče iz umetnega krzna prodajal Beko po približno 26.000 S-dinarjev ali za polovico ceneje kot so usnjeni. VSA ČAST MODNIM VZORCARJEM IN MODELERJEM V vzorčenju blaga za ženske obleke risarji iz MTT ne zaostajajo za risarji Tekstilindusa, nevarno pa jim že konkurirajo vzorčarji iz tekstilne tovarne Prebold, ki je opustila izdelavo cenenega blaga iz lesne volne in se vrgla na boljše vrste tkanin, kjer je »več kruha«. Kot posebno zanimivost pa naj omenim, da so domačim vzorčarjem priskočili na p,omoč tudi pariški, milanski in londonski— in sicer iz vodilnih modnih ateljejev. Kaj bo letos moderno, bi pa pravzaprav zelo težko opisala. Večji fantazijski vzorci, perzijski, arabski in japonski motivi, vzorčarji pa so »kradli« tudi iz zakladnice stare ljudske umetnosti v Egiptu in Mehiki. — Dalje ne bom zaštevala, ker gre v resnici za pelmel, dopolnjen s . karo in črtami... To lahko rečem tudi za izdelke naših tovarn pletenin. Slovenska triperesna deteljica je sicer ohranila svoje značilnosti — Angora klasično eleganco, Almira športna modna oblačila z nadihom ekstravagantnosti in Rašica modno umirjenost, četudi je v krojih tokrat izstopila iz svojih ustaljenih tirnic. Moram pa tokrat popraviti še krivico, ki sem jo Almiri nedavno nehote naredila v članku o naši ženski konfekciji. Almira zelo veliko izvaža in mora naročila izdelati po predloženih merah, ki včasih odstopajo od naših. Če izdelajo nekaj oblačil preveč, jih prodajo našim trgovskim hišam po znižanih cenah. Modne super novosti, kakor so na primer maksi puloverji, pa »je treba znati nositi«. Namenjene so k dolgim hlačam, ne k mini krilom. Tora to bi prodajalke morale vedeti in — povedati. ČRNA ROŽA IN ČRNE MISLI Prav rada verjamem, da je srajca z vtkano črno rožo, eks-kluziv Mure, najboljša srajca, kakršne ni in ne bo letos v Jugoslaviji. Toda v superlativih govore o svojih srajcah iz večinoma uvoženega blaga tudi drugi sraj-čarji. Le kdo bi se spoznal, ali sta synt,ron in dacron boljša ali slabša od nyltest cottona in vseh drugih uvoženih vrst blaga za srajce, vem le to, da na letošnjem modnem sejmu pripisuje Mariborska tekstilna tovarna iste odlike svojim tkaninam z oznakami fast colours, crease resistant, permanent press in tako naprej. Brez skrbi, novih vrst srajc bo letos na pretek, četudi utegne spremenjeni devizni režim marsikateremu podjetju zmanjšati uvozni apetit. Nove podloge za srajce, ki jih poleg drugih izdeluje Tekstilna tovarna Prebold, pa — vsaj tako piše v prospektu — tudi ovratnikom na moških srajcah, izdelanih iz domačih tkanin, ne bodo v sramoto, ker bojda ohranjajo tudi tem prvotno obliko. Črne misli sem torej črni roži dodala v mednaslovu bolj zaradi naših tekstilnih tovarn kakor zavoljo kupcev ... CE SO CENE DOLOČENE NA KILOGRAM BLAGA Svilanit razstavlja tokrat novo lahko metražno blago iz bombažnega frotirja in zelo lepe in kvalitetne frotirke. Ne izdeluje pa še umetnega frotirja, s katerim se ponašajo srajčarji. Ko sem direktorju to oponesla, je vzkipel: ' »Pa veste, da prodajamo frotir na kilogram? Vseeno, ali je dober ali slab, lahek ali težak — za nas, ki ga izdelujemo, pa to ni vseeno. Za večji trud si kaznovan.« Približno tako si Lahko razlagamo tudi zaostajanje volnar-jev za bombažarji v tkanju in v pestrosti desenov. Bojda krapinska tekstilna tovarna že štiri leta ni menjala vzorcev. Kot so mi rekli Varteksovi konfekcionarji, je njihovim tkalnicam težko dopovedati, da. se moda nenehno spreminja kljub nespremenjeni politiki cen ... Če že izdeiajo nove vrste blaga, pa jih dajo, seve, najprej svojemu konfekcijskemu oddelku, potem trgovini in tako za konkurenco v drugih konfekcijskih tovarnah ne ostane — nič. Toda konfekcionarji si pomagajo. Volneno blago pač uvažajo, včasih celo brez potrebe. Namreč, če imajo devize. Zato je tudi težka konfekcija na sejmišču razmeroma bogato zastopana in pestra. O nevidnih sejemskih zanimivostih prihodnjič kaj več. MARIOLA KOBAL Ljubko, kajne? In moderno, seve, saj je posneto na modni reviji v okviru modnega sejma. Med 179 modeli pa je še veliko zelo lepih in praktičnih, kar potrjuje tudi vedno razprodana dvorana. — Na splošno Pa je letošnja moda zelo liberalna tudi v krojih. Poleg vojaško ukrojenih enobarvnih ali pisanih kostumov z dolgimi jopiči je potegnila iz naftalina zaboje, metuljčasie volančke in mladostne bele ovratnike z enakimi zapestniki, hkrati pa forsira pelerine in hlačna krila XXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXYXXX LAMO ZA DENAR /Tl ZASTONJ ;i imei vi rai ! Ž Nov, sodoben, ekonomičen ir. vzdržljiv avto? Morda novi \ y Citroenov avtomobil DIANA? 8 h Nič lažjega kot to! Sodelujte v Tomosovem nagradnem natečaju »DIANA ZASTONJ!« Pozanimajte se za pogoje tega natečaja v katerikoli trgovini v Jugoslaviji, kjer prodajajo Tomosove izdelke! Ne pozabite: prav vsak udeleženec nagradnega natečaja ima enake možnosti, da dobi DIANO zastonj! Pogumno torej v lov ? TOVARNA MOTORNIH VOZIL TOMOS KOPER : »David« oblic z I britvicami ! Nizozemci reklamirajo miniaturni oblič »David« takole: »Majhen po obsegu, velik po učinku!« Trgovsko podjetje s kemičnim in tehničnim blagom Chemo iz Ljubljane, ki je uvozilo tri različne oblice »David«, pravi zanj: »Velikan med palčki«. Kateres o odlike tega majhnega obliča, ki je tako hitro osvojil potrošnike v svetu? Predvsem — majhen je. Zato je primeren za vsa manjša popravila doma. Predal se težko zapira, vrata se težko odpirajo, na parketu so madeži: tu vam »David« priskoči na pomoč. »David« struži gladke in ravne površine. Uporaben je tudi za struganje konkavnih in konveksnih ploskev. Z Davidom 4 lahko iz-gladite tudi kote. Pri Chemo v Ljubljani in v Kranju ga prodajajo v treh izvedbah: »David«, »David 4« in »David 5«. »David« ima eno britvico, »David 4« dve in »David 5« pet britvic. Vstavite jih sila enostavno. »David« dokazuje, da se tudi orodje, ki je poceni, lahko meri z večjim in dražjim. »David« stane 11,09 dinarjev, »David 4« 15,71 dinarjev in »David 5« 18,94 dinarjev. m. v. ■ ■■■■■■■■■■■■ »■■■■■■■■■■BEEeeeeiaean m •■■BBe«eeEeeeneeeeB«Bii p k ■■■■■■a ■ e m« e ne ■■■iftniEee* !■■■■■■■■■■■« •■BBBBeeBseeeieseEBeaeeneee O SMUČEH ZA NASE NAJMLAJSE IN O NEGI SMUČARSKE OPREME LE SKRBNO IZBRANA SMUČARSKA OPREMA # Izbiri smuči za naše najmlajše moramo posvetiti še posebno pozornost... O Že malce udomačeno načelo, da je za otroka vse dobro, v resnici sploh ne drži... UREDIM BANKA IN HRANIENICfl HUDIMA OPRAVLJAMO NASLEDNJE POSLE: — zbiramo hranilne vloge in jih obrestujemo po 6,25 % do 8 9/SILA STROJNIH INŽENIRJEV USTREZNEJŠEGA PROFILA SONJA GAŠPERŠIČ §lllllll!!l!!lllll!l milit niiimiiiii DELAVSKA UNIVERZA »BORIS KIDRIČ« LJUBLJANA razpisuje dvodnevni seminar Na lote delovne orgataizaeife pri izvajani u zdravstvenega zavarovanja delavcev S Seminar je namenjen delavcem kadrovska-socialnih služb in | iZVaianJem nravstvenega. | favarov!nja!U b°d<> s<,del<>vali strokovnjaki s področja socialnega M Predavatelji bodo nudili strokovno pomoč ter daiali nasvete za | reševanje posameznih primerov zavarovanja! nasvete za | • PROGRAM SEMINARJA 1 !• Finansiranje socialnega zavarovanja I 2' nco^Z1-tf"nelir?ega- zalj»na o delovnih razmerjih, ki so v ij posredni zvezi z izvajanjem socialnega zavarovanja S 3l Zavarovane osebe in prijavljanje le-teh pri komunalnem zali vodu za socialno zavarovanje g 4. Osebni dohodki, ki so osnova za izračun pokojninske osnove e stilaSn°Ve 7a Plačevanje prispevkov ter osnove za nadome- | . 5. Izpolnitev obrazca ER-28 in obrazca ER-1 m *• Nadomestilo osebnega dohodka ob zadržanosti §§ 7. Pojem nesreče pri delu 1 *• Skrajšani delovni čas zaradi bolezni in nadomestilo osebnega v dohodka H 9- Nadomestilo osebnega dohodka med porodniškim dopustom in m za skrajšani delovni čas jj 10. Uveljavljanje pravic do nadomestila osebnega dohodka H 11. Podaljšano zavarovanje J 12- Sodelovanje zdravnikov in komisij v postopku E 13. Socialno zavarovanje med delom in bivanjem v tujini g 14- Posebnosti za države s sklenjenimi konvencijami o socialnem g zavarovanju tj 15. Pravica do starostne in invalidske pokojnine g 16., Pravica do družinske pokojnine jt 17. Ostale pravice iz Invalidskega zavarovanja 1 18. Dolžnosti delovnih organizacij v zvezi z zaposlovanjem deli lovnih invalidov g 19* Postopek za priznanje pravic iz invalidsko-pokojninskega zavarovanja in postopek za ugotovitev pokojninske dobe g Seminar bo v Ljubljani v dopoldanskem času. 1 Prijave sprejema delavska univerza »Boris Kidrič«, Ljubljana. J Miklošičeva 26, do 36. januarja 1968. J E Vse informacije dobite na delavski univerzi »Boris Kidrič«, 1 Ljubljana, Miklošičeva 26, ali po telefonu št. 311-121. .....................................Illllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllillli.hiiiimiiiiiiiii.Hlinili.. I*KOSTI SllfHt Hitro in enostavno Sploh st ne morem predstavljati, kaj bi danes delali, če bi takole kar na mah ukinili dobro vpeljano prakso posvetovanj, konferenc, sej, seminarjev in druge oblike te pomembne človeške dejavnosti. Vse bolj pa se mi dozdeva, da na sestankih ni več tako interesantno, kot pred leti. Človeku se vsiljuje občutek, da so se govorniki še docela izčrpali. Zato menim, da je sedenje na sestankih — vsaj za nas novinarje — samo še gola formalnost, ker lahko že vnaprej natančno napišemo poročilo in ga pošljemo tja, kamor je pač treba. Kadar je sestanek na primer na temo telesna kultura, potlej običajno strnemo ugotovitve, sklepe in priporočila nekako takole: • Oddih in rekreacija zaposlenih sta še vedno zapostavljena. Vsi večji delovni kolektivi bi morali imeti svojega organizatorja rekreacije, aktiven oddih proizvajalcev pa bi moral postati navada slehernega delavca... 9 V minulem letu smo vložili v telesno kulturo blizu dva nova dinarja na prebivalca. To je malo. V letošnjem letu bomo morali to vsoto povečati... 9 Strokovni kadri so še vedno naša šibka točka. Tako na šolah, kot v telesno vzgojnih organizacijah. V naslednjih letih bi morali poskrbeti za vzgojo precejšnjega števila novih strokovnih kadrov ... Itd., itd___ Približno v tem smislu opravimo sleherno svoje poročilo. Enostavno in hitro, brez premišljanja in drugih podobnih naporov. In dokler bom,o vsi skupaj še toliko samo sedeli na sestankih, kot sedimo danes, sem prepričan, da novinarjem ne bo treba spremeniti današnjega načina poročanja. Naši varovanci Dobro poznam nekaj ljudi, ki so člani nekaterih športnih organizacij. Za to svoje članstvo prejemajo vsak mesec prav čeden kupček denarja. Seveda, čeden za vse tiste, ki tako rekoč ne delajo ničesar, ki niso niti v službi, niti ne študirajo, da sploh ne omenjam njihovih skromnih rezultatov v športni areni. »Štipendije« pravimo danes takim podporam. Seveda so precej obilnejše od tistih, ki jih prejemajo študentje za svoje delo na univerzi. Tisti pa, za katere trdijo klubski funkcionarji, da so »perspektivni«, so seveda vajeni uživati poleg »štipendije« še druge ugodnosti. Njihov klub jim pogosto preskrbi stanovanje, Plačuje izbrano prehrano, včasih jim priskrbi tudi avto itd., itd. Po potrebi se pobrigajo klubski funkcionarji tudi *a to, da se lahko njihovi »varovanci« vsako leto no. £°vo vpišejo na kako visoko šolo in tako leta in leta uživajo status študenta. Najbolj zanimivo pri vsem tem pa je, da ome-"Jent »športniki« nikoli . «i.za las ne odstopajo od *vojih ugodnosti. Če v svo-klubu niso zadovoljni, p°tlej se odpravijo eno-tavius drugam. Nemalokrat tudi v za-jmvo. Vedo sicer, da je » lihov odhod v tujino mal- j p tvegana pustolovščina. j vav tako dobro pa se tudi ; *?eda}°, da jim pot nazaj \ iih* ne bo zaprta, saj ■ U bodo skoraj v vsakem. ■ s?meru domači ljudje spet • jprejeli z odprtimi rokami, j Uč bodo zunaj nave- ! ZIMSKA REKREACIJA ODRASLIH IN OTROK V ZASAVSKIH REVIRJIH Spodbudne napovedi © 2a letošnjo zimo so nekatere organizacije in društva, med njimi tudi sindikati, pripravile nekaj zanimivih prireditev za odrasle in šolarje... 0 V Hrastniku niso ostali samo pri lepih napovedih, marveč so že preizkusili pripravljenost ljudi za sodelovanje v zimskih športnih igrah ... © Komisija za letovanje, Smučarski klub v Zagorju in krajevna skupnost pa so organizirali številne smučarske tečaje za otroke... Komisiji za športne igre pri občinskem sindikalnem svetu in občinskem mladinskem vodstvu, društvo prijateljev mladine, občinska zveza za telesno kulturo in tovarniški komite steklarne Hrastnik so pripravili 7. januarja svojim članom majhno presenečenje. Tekmovanje v sankanju. Sankaško tekmovanje je privabilo na lepo tekmovalno progo staro in mlado. V spretnostnem sankanju so se pomerili moški posamezno, ženske posamezno, sankaški pari in seveda tudi mladina. Prireditev je privabila veliko število tekmovalcev in še več gledalcev. Zanimivost " 'tekmovanja je bila tudi v tem. da'so'ljudje predlagali, naj bi postale v prihodnje podobne zimske igre stalna priložnost za rekreacijo odraslih občanov in šolarjev. Organizatorji so seveda poskrbeli tudi za nagrade. Moški zmagovalec v spretnostnem sankanju si je pridobil pravico do 10-dnevnega Brezplačnega oddiha v počitniškem domu občin- skega sindikalnega sveta Hrastnik v Vrsarju. Drugi najboljši pa so prejeli praktična darila, medtem ko si je najboljši šolar priboril pravico do brezplačnega 5-dnevnega zimskega letovanja. Seveda pa niso bile tako pomembne nagrade, kot misel, da bodo imeli delavci In mladina Odslej večje možnosti1 za organizirano zimsko športno rekreacijo. Komisija za letovanje in smučarski klub K.isovec-Žagor-je sta se odločila za strnjen enotedenski smučarski tečaj za otroke v času polletnih počitnic. Zamisel je naletela na veliko zanimanje na šolah in pri starših. Gre namreč za nove oblike ŠTEVILNI SMUČARSKI TEČAJI Smučarska sekcija Telesno vzgojnega društva Kovinar-Partizan štore In komisija za športno rekreacijo pri Sindikalni podružnici Železarne Store sta se na letošnjo smučarsko sezono skrbno pripravili, že v me-cesu decembru lani sta za predšolske otroke organizirali smučarske tečaje, v času zimskih počitnic pa sta poskrbeli za 7-dnevne šole smučanja v Štorah, na Teharjih, Svetini in v Kompolah. Za šolo na Svetini, ki je nekoliko oddaljena' od Štor — kjer pa so izvrstni smučarski tereni in lepa vlečnica — so organizirali tudi avtobusne prevoze v obe smeri. V primeru zadostnega števila smučarjev bodo v času zimskih počitnic organizirali zimovanje na Svetini. Za smučarje, ki se bodo udeležili šole na Svetini, bo v času opoldanskega odmora na voljo enolončnica. Vsako soboto in nedeljo bo v bližini štor prosto smučanje pod strokovnim vodstvom. Dežurni vaditelj bo skrbel za red in varnost na smučiščih, vsem smučarjem pa bo nudil strokovne nasvete. Za starejše smučarje bodo vsako soboto in nedeljo organizirali šolo smučanja na Svetini, in sicer na terenih pri vlečnici. Razen tega bo- MnuiiiiniiinnfniiiiMiiiiiniiiiii9iwuiflniiWQm'iiiiiiniininHiiinnfn9iinniiii KRATKO IN JEDRNATO 9 »Trofejo Pierroa' Coubertina«, največje mednarodno priznanje za fair-play, bo tudi letos prejel športnik, ki se je minulo leto izkazal s posebno pomembnim dejanjem oziroma vedenjem v športni areni v smislu fair-playa. Nagrada, ki jo je lani prejel naš rokoborec Stevan Horvat, predstavlja velik dogodek v mednarodnih športnih Štorah priprave 1.9D na delavskih do organizirali smučarjev za nastop na delavskih športnih igrah in prvenstvo Železarne Store v smučanju. Priredili bodo tudi skupni izlet udeležencev smučarskega prvenstva Železarne Štore na Veliko planino in kolektivni izlet vseh smučarjev na Zelenico. J. MASTNAK KONSTRUKTOR JESENSKI PRVAK Z enajstim kolom so v Mariboru zaključili jesenski del sindikalnega nogometnega prvenstva Maribora. Do presenečenj ni prišlo in tako je naslov jesenskega prvaka pričakovano osvojila ekipa Konstruktorja, ki je veš prvi del prvenstva nastopala v isti postavi. Za Konstruktor so nastopali: Bunjevec, Gradoščevič, Sakuč, Ristič, Liber, Gavez, Gluk, Sergej, Vrtič, Ibro in Pavlič. Ekipa Konstruktorja Je prikazala dober nogomet in ima vse možnosti, da obdrži lep naslov tudi v spomladanskem delu prvenstva. Preseneča slaba uvrstitev lanskoletnega prvaka TAM, ki je zasedel osmo mesto. Lestvica jesenskega dela nogometnega prvenstva: Konstruktor 14, ELKO 13. CPMT u. Metalna 10, MTT 9, Livarna 9, Swaty S, TAM 8, Karoserist 7 in APM o točk. Z. Drago učenja smučanja. Otroci bodo vsak dan zjutraj odšli z avtobusom v Kisovec, kjer jih bodo pričakali smučarski učitelji in drugi strokovni vaditelji. Med tečajem bodo imeli otroci vso potrebno oskrbo v tamkajšnjem smučarskem domu: zajtrk, malico, kosilo in tudi popoldanski obrok. V tečaj bodo sprejeli organizatorji najmanj 150, verjetno pa še več šolarjev, tako začetnike, kot tudi tiste, ki že obvladajo osnove tega lepega zimskega športa. Komisija za letovanje pri občinski zvezi društev prijateljev mladine je pripravila ža; ometi j eni tečaj 5.400 N-din, ki jih je privarčevala ob lanskoletnih poletnih počitnicah zagorskih otrok v svojem počitniškem domu. Šolniki namreč za svoje delo v koloniji niso zahtevali nikakršnega plačila, medtem ko so člani komisije za letovanja s prostovoljnim delom pri urejanju počitniškega doma prihranili marsikateri izdatek. Tako bodo starši, ki so se odločili poslati svoje otroke v smučarski tečaj, dejansko plačali minimalni prispevek. Najmanj 5, največ pa 25 N-din, seveda glede na njihove materialne možnosti. Če torej računamo, da bodo imeli otroci v času sedmih dni na voljo vso oskrbo, bo tečaj prak-- tično brezplačen.' Ob zaključku tečaja pripravljata komisija za letovanje in smučarski kjub zaključno prireditev s krajšim kulturninj programom, na katerem bodo razdelili spominske diplome. V letošnje zimske prireditve. se je vključila tudi krajevna skupnost Zagorje, ki bo organizirala za šolarje tekmovanja v smučarskih tekih, sankanju in tudi smučanju. M. VipiC ! Miro Cerar med delavci veletrgovine Mercator Že dlje časa gojijo delavci Mercatorja posebno tople simpatije do našega reprezentanta Mira Cerarja. Fred dnevi pa so ga povabili medse, V njihovem centralnem skladišču je zaposlenih največ mladih ljudi in prav zaradi tega so svojega go-sosta sprejeli v tej delovni enoti. Želeli so mu le stisniti roko, čestitati za dosedanje uspehe in mu zaželeti uspešno športno kariero tudi v prihodnje. Srečanje pa se je raztegnilo v poldrugourni sproščen klepet, Mercatorjevi delavci so spraševali, Miro Cerar pa je na vprašanja odgovarjal. Skupno so prehodili vso njegovo športno pot od otroštva dalje, še posebno pa od osemnajstega leta, ko je Miro Cerar začel žeti prva mednarodna priznanja. Znova so skupno obudili spomin na posamezne nastope, ko je Miro Cerar blestel, pa tudi na tiste, ko je »kiksnil«, kot je sam imenoval ponesrečeno vajo. V besedah so se veliko mudili na konju in presenečeno prisluhnili svojemu gostu, ko je povedal, da konj ni njegovo priljubljeno orodje. Med mnogimi odgovori so mladi želeli izvedeti vzrok, zakaj je med mladino premalo zanimanja za aktivni šport. »Resnica je drugačna,« je odvrnil Miro Cerar. »Zanimanje je sicer manjše, posebno v mestih, zaradi lagodnosti, kajti težko je vzdržati nekajkrat na teden v telovadnici. V glavnem pa je v telovadnicah manj mladine zaradi pomanjkanja vaditeljskega kadra, ki bi znal poleg vadbe navdušiti mladino za telovadbo in jo pritegniti k telovadnim uram. To občutijo posebno v manjših krajih.« Neka mladinka pa je hotela izvedeti, kako se Miro počuti, kadar stoji na zmagovalnem odru: »Ko vas gledamo pred televizijskimi zasloni, kako vam izročajo priznanje,« je dejala, »in zaslišimo našo državno himno, smo silno ponosni, da ste naš, da smo Slovenci in Jugoslovani. Kako je v teh trenutkih vam?« In Miro Cerar je obširno razložil o svojih občutkih, ki ga prevevajo v tistem trenutku, kako mu kdaj pa kdaj zameglijo oko solze sreče, kako v tistih nekaj sekundah lahko privabi v spomin vse dolge ure in tedne, ko je trdo vadil za nastop in kako so napori bogato poplačani z nepopisnim občutkom sreče in uspeha. -uk \ Xxxxxxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxxxv^.xxx>xxxxxxx