Mladi tat , (DranttttiSen prizor v jeilnaii dejraji; spisal Fr. S. F O s o b e : l!cli-*-v Svctto: Slojuuov Clrll: BelSeva mati; 1'Sltelj. (IgraliSee znnaj vrtsi pod miliin nelioiu. Stcza peljo »kozi uial gaj.) JPrvi prlzor. Svetko (pride od desne po stezi. Sredi pozori&ea poBtoji tor se akrbno ozira na okoli. Potem vzauic iz Sopa klobaso.) Na, vžc zopet ,jo imam! To se mi borte prilcgla! Naša mati Je vedno ričet knbajo — ali pa sf>k; zakaj bi si jedenkrat tesa bo)jšega ne pri-vosiil? Saj so oče rokli. da je za možii le kos mosa. In jaz bodem jeiitnkrat tudi iuož — pa se velik iu močan. Saj me nobedeu ne vrfce! — (Vprizne v klobaso.) Tako je suha! Ko bi vsaj knhane obešali v jedilno shrambo! — Bog ve, kje bi dobil kosec krnha. (štejo na pr«te.) Omrl ni nobeden, da bi šel kropit. Bale tudi no !(akl;«Jajo nikjer, iia bi stil po pogat-o. — Oj ti preklicana rež ti! — Kaj pa Sto-janov Oiril? — Tam iinajo kruba, tam! Kar tu ga počakam. Saj inora vsak čas priti iz učilnicts tod miino. Klobaso pa denem v grm. Naj pa bodfi Skobletov Sllltan kliv. Saj Oiril rad verojame. (Gre proti gnnn tor varno Bkriva klobaso V tem pritle Ciril s torbieo po stezi. Ugledav&i Svetka v/.ktikne:) Drngi pi-izor. Oiril. Is čakaj, Svetko, zakaj to ni bilo v učilniei! (Ovetko se ustraii ter bitro ^klonp po kont-i.) .laz te bodem pa zatoiil, da si ptiče iskal! To te bodo irospod n^itelj! Svctlio. To se zna. cla ine bode! Uaje mu stokrat uidem! Oirit. Kako pa govoriš? Ali se uisi naučil, da jih moramo vikati? Svetho. Zakaj ga moramo? Saj ni oženjcn, birme mi pa tudi ni gavezal! Ciril. Pa so gospod župnik tako rekli in v berilu srao tudi tako brali. A teb<; ni uikoli v šolo, pa ne znaš nič in tudi ne veš ni6! Svetko. V*\ stc neumnpjši, kakor jaz. I)a vidiž, kako znarn čikiti. Daj ini knjigo Sfcm! Ciril. Niti erk ne poznaš, pa bodeS čital! (Vleče knjigo iz torbico) Na, pa fitaj! SeeOio (rame knjigo in obram lisle). A. be. c«. krave so boljSe kot ovee! Fantin petclfn, dekleta toleta! Ciril. (i. lako iita stari Masln, ki ne pozna nobenc črke ter se iz nas nor-<"ujf-. a mi iz njoga. (Vzanic mu knjigo ter jo ttaei v torbico.) Scetko. Vidiš, pa je le star! Naš oie tudi ne znajo čitnti, pa so rekli. da so bili vže na vojski. Oiril. S:y na vojski ni truba. da bi zual čitati. Smtbe. Zato pa! Kdor je za kaj. labko brez tistih čačk pride cclo na vojsko ali ie dalje, jia se mu ilobrn godi. Ali si se kaj nasitil. ko si scdel dve nvi v unluici, kaj? Ciril. Saj ne hodim zato v ui-ilnieo, da bi oudii jeiiel. Labko Iji pa tudi bil a nisem liotel. Vidis, kak kos kruha so mi dali se seboj. ^Potegnc iz žepa kos kruha in inii g» pukage.) —~< 60 >¦— Svetko (ga hočc prijeti). Daj ga raeni! Ciril. Lenpga čaka strgan rokav Pal'ea beraška pa prazpn Itokal! SliSiš, tako ro nam povedali gospod nčitelj. Oe hi bil v učilnici. dal bi ti ga bi polovico. A kor si tu le/.al in za ptiei stikal, no dam ti ga niti drobtinp. Svetko. Ne bodi no tnk! Če nii ga daš. jioveni ti za take ptiee. ki jib kp nikoli videl nisi! Cirtt. Le vedi sam Zii-nje. Jaz pa krnli ponesp.m slepemu Juriju. Ilvalpžen Tiii bode in poreče mi: Bog povrni! A to je vc<* vrpdno kot zlata lcstva od np.bes do zemlje! Scetko. Dal mu ga bodeš drngi pot! Zdaj ga daj moni. Nc bodp ti /.al. Oj to sp bodes čudil. Nii — ali horeš? — Clril. Pa jim vender nisi niladifpv pobral ? Sratlio. Kdaj sem stoiil kaj takega? Kar povpdal li Imdom. kaj ne? Cirtt. Če jih bova pustila pri miru? Svetko. Nič se ne boj! Ulej, vi ste šli v Solo, a naša mati na poljc. Jaz sem tndi vzel knjižico in hotel iti. Ifavno zakienil sem in fcljuč vtikal pod tiste jasli — saj veš — CirU. Kakor jih je lani Liska polomila. ko je prinla tako lmda s planine. Svetlio. Dit, dit, prav tiste. Kar jo prikoraca mimo Skoblt;l.i>v Raltan. Nekaj je nesel v gobcu. Ciril. Je pa vže zopet kaj ukradel. S karanom bi ga bil! Pri nas je. nekoč vzel poln lonee z ognjišča. To sva ga z naiim lilapcem! Svetko. Le stoj! Mcni je tudi to prišlo brž na raisel. Vtaknil sem hitro še knjigo pod jasli ter tilio tekel za njirn. Prav tukaj se je ustavil potepenec. Rekcl sem, zdaj bode snedel, kar ima. Ali pogledal je okolo sebe in vtaknil glavo v ta grm. potlej je pa šel. Neumnež je mislil, ila ga nisem ride). Skočil sem k grmu ter pogledal noter. Ugaui, kaj je bilo? Ciril. Kost, ki je ni mogel zgristi. Scetko. Kaj še! Poglejva, pa bodeš videl! (Stopita k gruiu. Svetko izvicče kloliaso.) Poglej jo, tika-le je tista kost! Ciril. Ti pasja dlaka ti! Ali bi ga! (Preti s pestjii.) Bog ve, fegavaje? Nazaj jo bodež moral dati. Svetko. Kaj si neumen? Vidiš, to so ptifi, ki jih še nisi videl nikoli. A tudi ne smeš nikomur niti črhniti o njih, 6e bi — — — Giril. Ali sera kaj rekel. da povem? Toda klobasa tvoja ni, ker jc ukradena- Seetko. Ali sem jo ukradel jaz? Sultan jo je vzel, pa naj irna on greli. Daj mi nožie, videl bodeš, kako je dobra. Ciril (mu da nožič). Ali fes niinam ni<* grelia, 5e jo jem? Scetko. Saj je ne bodeš jedel, samo poknsil jo boš. (ReBe in mu da koBM.j Ciril. Pa je res dobra. Seetko. Kdaj sem vže jaz vedel, da so naše klobase dobre! Ciril. Mar je bila to vaša klobasa? Scetla, Saj niscm tako dejal. Oe so naše dobre, vaše so tudi. Klobasa je klobasa. (Jcsla.) Kaj nu, to se pvilega? Od zdaj bodem pazil Sultana vsak dan a ti mi bodeš nosil krnha, je-li? 61 Ciril. časih ?že! Svetlto. Zakaj ne vselej? Ciril. Moram ga dati sl«peitm Juriju. Scetko. Jurij dobi drugod dovolj in nie ti ne bode dal zanj. Jaz ti pa dain vselej nekaj koscev klobase. (ZbM prffitrašon.) Joj — naša mati gredo! Ciril. To bodo vesctli, ko jim povcs. (Plosne i rokaiua.) Sretko. Ali ti niseni rekel, da ne smeš povedati nikonmr. — Joj, glfj, za Illatcrjo l«l gospod učitelj. BežlVil! (Klotaso Iiočc vtaknili v žcp in prime Ciiifa, da lii Uo-/ala. A po nevedouia iapusti t nagliui klobaso de tla, da sam ni vedel k&ki.) Ciril. Kaj bodež božal, ko sta tevževidela! PoJakajva! (Od zadaj m čuje gl«s ¦.) Svetko! Svetko! CirU. AH siišiš? Ne vleci mo uu! Kliucjo te! Svetko. (Vee ziužden.l Ne smeš povedati, da sem vzcl klobaso! Ctril. Saj je nisi vzel ti; vzel jo je le Sultau! Tx-etji prizoi-. (Mati pridejo s polja na rokt nesoS kOBarieo s soeivjeiu in zelenjavo.) Hati. Ciril, ali je bil naš danes v šoli, ali nii? Giril. Saj Kovačevega, K6drasovega in drugih tudi ni bilo. Mali. Kaj so raeni ruari drugi! Vprašam to, aii je Svetko bil aii no'? Svetko (sune Cirila in biti muu). Oni dau rae pa res ni bilo, ko so šle krave v planino, in pa potlej, ko sem seiio tlačil. Mali. Tibo! Danes te tudi ni bilo! PoU-p ti — potepeui! čakaj, ko pridcju oče, tedaj vže dobiS, kar zaslužiš. Četrti prizor. Včiidj. Prav tako, raati! Svetko je postal len. Treba bode leskovega olja, Uprav sem bil namenjeB k vam, da poprašam, kod hodi. Ta teden ga vže trikrat ui bilo v šolo. Mati. Tako ? Ti lenoba lena! Lažnjivee grdi! Meni pa taji doml Cakaj me! Ueitdj. Le pvimite ga dobro. Mlado drevesee se že da upogniti, staro se pa zlomi. Česar se mlad ne naučiJ, tndi star no znas — zapomni si U> Svetko. Jutri moraž priti v iiolo. Jaz te ne bodem kaznoval za sedaj, če bodeš v prihodnje po-slušpn in priden! Mati. Ali slisis, kako so dobri gospod učitelj, ti jih pa žališ. Prosi jih tu odpuščenja — le Iep6 f Svetko (se kislo dr/.i, stopi oialo naprej ter gleda v tla.) Ciril. Tako. prosi n6, potem bode vse dobro! Kaj ne gospod učitelj, (la ni6te več hudi nanjV Uditdj. Jaz vas vse ljubini, kot svoje otroSiče. Tse bi storil za vas, da bi bili lo pridni ter se česa naučili. Svetlto (poklekne in prosi). Nikar 110 bodite hudi! Saj ne bom ve6! Uatdj (ga vzdigne). Le uikar ne jokaj! Sedanja krivda je poramaua. Toda pazi drugič! Bodi priden, kakor Oiril, pa bodeva prijatelja, kakor midva. (Pogladi p4jazno Oirila po lioa.) — — Glej, glej, Oirilček, tam-le jepolorics klobase! Poberi jo. Ni, da bi tu težala. Božji