-----    239   -----
Dopisi.
Iz Trsta. — Tistih homatij, ktere so poslednje 7,Novice^ omenile, še ni bilo z razuzdanostjo v petek konec. Se huje se je godilo potem v nedeljo, cel6 hudo pa v pondeljek ponoči, ko sta dva ubita bila, mnogo pa je bilo ranjenih. Popisoval se je ta boj med meščani tržaškimi in slovenskimi okoličani zdaj tako zdaj drugač, da človek ni vedel, čegavo je pravo. Nas je veselilo le to, da noben popis se ni dotaknil poštenja Slovencev. Mestni tržaški odbor meče vso krivdo na policijo tržaško. Al drugač govori vladni dunajski list „Wien. Abendp.", ki loči resnico od neresnice. On piše tako-le: V nedeljo po polnoči so šli k besedi čitalnice Rojanske povabljeni gostje domii skozi Trst; nesli so slovansko zastavo in peli slovenske pesmi. Mimo kavarne „Chiozza" so večkrat zaklicali „živio cesar avstrijski"! „živila Avstrija"! Ti klici pa so razkačili nektere Lahoue („Italianissimi" se jim na-
vadno pravi) tako, da so pridrli iz kavarne in gostil -nice in začeli pretepati Slovence. Korenjaki slovenski pa zapodijo Lah6ne v beg, in mir je bil. Drugo noč proti 10. uri se je zbrala okoli druge kavarne sila množica Lahonov in hujskala je množico s strastnimi govori. Zdaj pride vojaška policija in ž njo dva policijska uradnika. Več kot 1000 ljudi je pridrlo zraven. Policija jih opominja, naj gredo domu; al zastonj je bila vsa lepa beseda, vse svarjenje. Iz neke gostilnice in iz Ritterjeve hiše so metali stekla, stole in drugo šaro na policijsko stražo. Sem ter tje poka puška. Mladega Parisi-a (sina trgovskega) so našli mrtvega; en pod-oficir je bil vstreljen, da je kmalu umrl. Cez pol ure je vendar obveljalo policiji, kteri se je pridružilo tudi nekoliko okoliške straže, da so zapodili drhal saksebi in je bilo nepokoja konec, ki se posihmal ni več ponovil. — Začela se je ostra preiskava. „Presse" sama pravi, da vzrok vsemu temu nepokoju in boju ni bilo sovraštvo cerkveno, kakor se je izprva mislilo; ona sama pravi, in pritrjuje jej tudi „Wien. Abendp.", da za tem grmom tiči ves drug zajec — in sicer Avstriji nasprotno lahonstvo. Glede na to — piše politika" — ostane baron Bach za zdaj še deželni glavar tržaški; ako bi ministerstvo zdaj Bacha odstavilo, kazalo bi svojo slabost Lahonom, ki bi se tem bolj vsedli visoko na konja. Se bojo li zdaj dunajski vladi odprle oči, da vidi, kdo je njen prijatelj, kdo ne? Edini klin v tisto prenapeto lahonstvo, ktero tudi hoče slovenske primorske dežele potopiti v Italijo, Slovenci so! Naj bi vlada sedanja popravila, kar je grešila prejšnja! Naj bi zvestim Slovencem ne dajala samo drobtinic, ki padajo z mize laške, ampak postavi naj jih popolnoma v narodne pravice, ki jim grejo. Straža okolice tržaške je sicer za zdaj ustavljena; menda jej ne bode žal za to službo«
Ravnokar beremo v „Triesterici", da preteklo nedeljo dopoldne sta se dva kmeta iz okolice, ki sta prišla v mesto, komaj novega napada silovitih Lahonov rešila s tem, da sta bežala v neko bližnjo kosamo. Resnico govori „Pressini" dopisnik, ki pravi, da razdraženost je ondi taka, da se Lahi ne upajo na kmete in kmetje ne v mesto.
Iz Vranskega. (Očitna zahvala častitemu gospodu rojaku v Londonu!^) Dolžnost nam je velika, da v imenu vseh, za ktere ste si tako marljivo prizadevali poizvedeti oporoko Glavatičevo, se zahvalujem očitno. V sitnem delu, kteremu ste žrtovali veliko časa, pa gotovo tudi denarnih stroškov, ste se nam skazali iskrenega prijatelja. Ako Vi niste mogli naši reči sledu najti, ne bo ga najdel noben drug. Sprejmite za to domoljubno prizadevanje presrčno zahvalo!
Jožef Slivca, posestnik na Vranskem, v imenu vseh prizedetih.
Iz Suhe kraj ne 16. julija. Š. — VMalem Korenu je včeraj popoldne strela ubila 3 pastirje, kteri so pod star hrast bežali, ko se je začelo hudo vreme. — Pretekli teden pa so v Brežovidulu volkovi, ki so tukajšnemu blagu radi za petami, 7 koz 6 paše odnesli; o 3 ni bilo ne sledu ne tiru, 4 pa je gospodar mrtve našel na Golemvrhu. Naj zraven teh nesreč dragim bralcem povem drugo veselejšo reč, na ktero sem zadel potovaje po Suhi Krajni. Naj bi bila izgled drugim ! Od Zagraca pelje čez Ambrus kantonska cesta v Zvirče. Izdelana je ta cesta prav dobro; al čeravno imajo ljudje prav blizo dobrega posipa, vendar je grozno zanemarjena. Tri ure, dragi moj, se pelješ tako, da ti rebra pokajo. Le en sam kos — 27 sežnjev — je izvrstno dober, prav izgled, kakoršne naj bodo ceste. Na ob6h koncih te lepe ceste ležita dva silna kamna, da od daleč misliš,   da  sta spominek morebiti kakošne bitke,
------    240   ------
ki so jo tudi tukaj Prusi bili. Stopil sem blizo in na enem kamnu bral vsekan ta-le napis: „Tukaj paneha tal cesta Franceta Mišinaša iz Ambrusa Hišna Nr. 3, pa dokler bo ta gospodar živu bo mugu ta Tal zmiram dobro narejenbiti. Ambruss am 20. Mai 1868." Na drugem kamnu pa se bere: „Tukaj je dobiu Tal ceste 27 klafter Franc Mišinaš iz Ambrusa Nr. 3 tega 14. November 1867. Doss Zeuchen ist hier gestelt am 20. Mai 1868.a Da bi pač nahajali več taeih spominkov v naši domovini!
Od kranjsko-goriške meje 15. julija. —k. — Menda ga ni v Avstriji naroda, ki bi toliko cenil pri svojih cerkvah mogočna in vbrana zvonila, kakor je narod slovenski. Ne bo z lepo naše ljudstvo tako rado za kako reč prostovoljnih darov skladalo, kakor za nove zvonove, kterih se tudi res po Slovenskem leto na leto čedalje več in več iz starih v nove in veče preliva, pa tudi čisto novih napravlja. Tudi v naši okolici bi radi pri neki fari napravili že letos ali vsaj prihodnjo spomlad čisto nov, kakih 40 centov težak zvon; pri drugi fari bi radi stare zvonove prelili v nove in teže; enako tudi pri prvi fari unkraj goriške meje to storiti želijo. Bodite toraj tako dobre, blage in postrežljive „Novice", naznanite nam, kje bi zunaj Ljubljane dobili umetnega zvonarja, ki bi nam, se ve, da dobro vbrane zvonove, in kar se da, po nizki ceni vlil in prelil.   Srčno hvaležni Vam bomo za to.
Odgovor vrednistva. Zunaj Ljubljane so menda zvonarji v Gradcu, v Celovcu in še drugod. Poskusite pa najpred poprašati v dunajskem Novem mestu (Wiener-Neustadt). Ondotni zvonar ima namreč častno ime „c. k. dvornega zvonarja", in to spričuje, da more gotovo biti izvrsten umetnik v zvonarstvu. Vožnina iz „Wiener-Neustadta" do Ljubljane bi sicer precej vzela al obrtniki, kjer je upati mnogo zaslužka, so dandanes radi postrežni. Najbolje storite, da se v tej zadevi kar sami naravnost pismeno obrnete do onega zvonarja, čegar napis je: „Franz Hilzer, kais. k on. Hof-glockengiesser in Wiener-Neustadt."
Iz sredine Gorenske 19. julija. O — Obhodil sem ta mesec velik del gorenske strani in z veseljem sem slišal, da je ljudstvo z našimi poslanci zadovoljno, le Kljuna so djaliiz spomina. Nad vse pa veseli in to ne le duhovščino, temuč tudi druge le nekoliko dobro pod-učene proste rodoljube, da so se Slovenci pri verskih postavah prav in pametno obnašali. Kdor bi pri nas zoper vero le količkaj potegnil, zgubljen je. Zatoraj pustimo drugim tisti ,;liberalizem", ki dan danes v nemških časnikih zvonec nosi, saj je naposled v vsaki deželi vendar le narod, kteremu gre sodba o tem, kaj mu je prav, kaj ne. Zato naj vam med drugim le samo to naznanim, da so se ljubljanskim nemškim turnarjem, ki so — in to še prav zoper svoje statute — zoper papežev nagovor protestovali, cel6 bohinske krave smejale. — Kodar sem hodil, resnico vam povem, vse je hvalilo dr. To man a in sicer zato, ker je se svojo železno voljo tako hitro železnico gorensko pribojeval in že spet dalje proti južnim bratom gleda, posebno pa tudi zato, ker se je zoper povišanje davkov na vso moč bojeval; al tudi govora njegovega zoper kupčijsko zavezo s colno združbo ljudstvo ni pozabilo. Gorenec dobro v6, Če fužine revščino klepljejo, da tudi on mora sline požirati. Fužine Gorencem mošnjice rede. Do-linci so se z vlado porazumeli in pogodili, da je konec nesrečni sekvestraciji. 13 let jih je mučila, najbolj krivično pa Dovžane. Tudi posestniki Jelovice bi se morda pogodili, ako bi jih kak pameten človek k temu nagovarjal. — Naj vam še eno povem zavoljo pod-družnice družbe kmetijske, ktera bi se imela v Bohinju vpeljati. Vsa bohinska duhovščina je pripravljena
pristopiti,   tudi učitelji in drugi,  da bi svojo poddruž-nico   imeli.    Naj   se   slavna   kmetijska   družba  zastraD tega obrne do gosp. Jan. Mesarja, fajmoštra na Bistrici in gosp. Luka Porenta,   fajmoštra  v Srednji  vasi ? ter naj jima  to  delo izroči.    Grospodje  Mesar,   Porenta in Sodnik,   fajmošter   na  Koprivniku,   so  vsi  trije veliki čbelarji in pridni živinorejci,   pa tudi sadjerejci.   Prav všeč je bilo ljudem tudi,   da   so  pozvedeli iz „Novie", da družba kmetijska se je potegnila za to, da se ljudem pomaga v zdrževanji plemenskih bikov.   Na gornjaških planinah,   kjer se steka 2000 do 3000 krav poleti, nimajo  ne  enega  poštenega  bika,    pa  sploh    desetkral premalo bikov.   Tu bi bil lep bik na svojem mestu, da nikjer tako. — In tako z Bogom! Pa se drugikrat kaj, Vagensberg na Dolenskem  7. julija. B-c.   (Dvi nesreči; letošnje vreme; Valvazorjeva grajŠČina.) (Konec.l Marsikteremu bralcu  „Novic"  ni  Vagensberg more biti še po  imenu znan;   hočem toraj   nekoliko  besed c njem napisati.    Vagensberg,   kterega  naši ljudje po navadi „Bogenšperg" imenujejo,  je lepa,   v starin skem slogu  zidana grajščina,   uro  hoda   od  Litijskegs trga.    Prijazen,  še precej visok hrib,  na  kterem  stoj; Vagensberg,  je  krog  in  krog obraščen z drevjem kar grajščino še bolj prijazno in romantično dela.   Akc od grajščine še nekaj stopinj  dalje korakaš,   prideš de vrha.    Pogleda,   kteri  se  od tod tvojemu očesu odpre pero opisati ne more:   pogled ta je v resnici prekraser in veličasten. Velik del dolenske strani je kot zemljevid pred tabo  razprostrt.    Brez števila gričev  se  drug pr drugemu, kot na morji val pri valu, v daljave steguje dokler ti na eni strani sive kamniške planine, na drugi pa kočevske gore pogleda ne zaprejo.   V dolinah in na vrhih gričev je pa brez števila vasi, gradieev in cerkva ki tvoje ok6 na-se obračajo, med njimi posebno Litija Šmartno, Vače, Sv. gora itd. — Vse to skupaj, prijazni lega namreč,  krasen  pogled,   zdrav zrak,   dobra vod* dela grad Vagensberg v resnici prijeten  in ga človeki prikupi, da se ne more kmalo od njega ločiti.  Ni tedaj čuda,   da   si  ga je   neumrli  naš   Valvazor izbral za stanovanje in da je tu zbiral umetnike in učenjake krog sebe, ter napisal knjigo,   ktera je v diko in ponos naši deželi, — knjigo, kakoršno ima malo kaka dežela. Vagensberg je bil pred 200 leti Valvazorjeva lastnina, Tu je bila bogata, več tisuč vezkov obsegajoča bukvar-nica, — tu krasna zbirka rud, rastlin in umetnih podob3 — tu so bile shranjena Valvazorjeva zvezdoznanstvena, matematične in fizikalne orodja.    Tu in pa v hiši, kjer beneficiat Smartenski prebiva, se je na tisuče in tisuče lepih podob za  Valvazorjeve bukve v baker in v jeklo urezalo. Ni toraj čuda, da so takrat Vagensberg imenovali sedež umetnosti („einen vvahren Musensitz"). — Pa Valvazor je ubožal; prodati je moral svoje bogate zbirke, prodati svojo bukvarnico, prodati je  moral  tudi svojo drago grajščino ter stužnimsrcem zapustiti prijazni Vagensberg.   Osoda starih grajščin je, da so bile malo po malo zapuščene  in  da so se,   ker  jih   lastniki niso hotli ali niso mogli v dobrem  stanu  ohraniti,   malo po malem podirati  in  zapuščati jele.    Taka   se je   tudi z omenjeno grajščino godila. Ker je bila prevelika, so jo lastniki le deloma popravljali, kolikor so za svojo družino   stanovanja   potrebovali   in   ostalo  je  bilo   čedalje slabeje,   dokler se ni  začelo podirati.    Vagensberg bi bil sedaj stara,   umazana,   na pol podrta zidina,  da ga ni knez   Windischgratz  kupil.    Omenjenemu knezu se je kraj brzo  priljubil,   kupil je   staro   Valvazorjevo grajščino,   popravil jo,   in jo tako olepšal,   da je sedaj od znotraj zares   kraljevemu  stanovanju podobna.    Kapelica ,   kjer   počiva   ranjka  knezova žena,   vojvodinja Meklenburška;   kapelica,   kjer  se  vsak  dan  sv. maša bere, bogata bukvarnica;   soba,   kjer je Valvazor po
------   241------
navadi stanoval, imenovana „Valvazorjeva izba"; zve-rinjak, v kterem je mnogo jelenov in srn, in še marsikaj druzega mikavnega je na Vagensbergu.
Ig 13. julija. — Ze smo mislili, da naš Krim, ki
nas je spomlad  skozi  2 meseca vedno  strašil s potresi in podzemeljskim bobnenjem, se je poboljšal.   Pa zmotili smo se.   Počival je res kakih 5 tednov — to pa le zato, da zdaj  toliko nujše razsaja.   Ker zdaj vidim, da se nepokojnež noče poboljšati in svojih nerodnosti opustiti, zato me je trdna volja   vsako njegovo nerodnost po »Novicah"  naznaniti   svetu. *)    - Že smo v petek zvečer mimo spali,   kar nas zbudi strašen potres,   kakor-šnega še do zdaj nismo imeli.    Bilo je ravno  10 minut Čez 10. uro.    Strašno se je zemlja  tresla.    Ako bi bilo to le 5 ali 6 sekund trpelo,   moralo  bi  se vse podreti. Skoraj pri vsaki hiši blizo Krima je  počil   kak zid ali pa je omet (frajh) padel od stropa;   posebno strašen je bil potres vStrahomeru, vVrbljenji, vTomišlji. V teh vaseh,   ki so prav v podnožji Krima,   so padale celo  podobe  s  sten  na  tla.    Ženice,   ki  so o žetvi iz druzih krajev prišle v te vasi žet,   so   se tako prestrašile, da so jo kar potegnile in na prigovarjanje kmetov odgovarjale,   da za  noben denar ne ostanejo več v teh krajih.    Cel6   v naši  grajšČini  so  popokale  stene  in v več sobah je padel omet od stropa na tla.    Prvi potres je bil 10 minut čez 10. uro,   drugi   pa 3  ali 4 minute pozneje —   zemlja  se je  sicer  malo  tresla,   ali  toliko glasneje je bilo bobnenje; tretji potres je bil */4 na 12. nekoliko  močneji  od  druzega;  —  četrti  potres je  bil y2 na 12. uro — tudi ta je bil precej hud. Ljudje pripovedujejo, da je bila do polnoči zemlja nemirna in da se je vedno  slišalo  neko  dolgočasno  bobnenje.    V soboto, to je,  11. dne  t. m. so bili potresi 12 minut čez 10. uro, 3/4 na 11. in % na 12. uro dopoldne, 10 minut čez 11. uro pa zvečer.    V nedeljo je   bil  potres % na 5. zjutraj tako močan, da so ga ljudjč skoraj vsi Čutili. Prav dobro sem čutil v petek zvečer in razločil,   kako seje bobnenje bližalo od Krima čez grajščino na Studenec. Tako vidite, da smo mi tukaj res kakor na kakem vulkanu. Človek res ne more brez skrbi zvečer oči za-tisniti, ker vsak hip se mu je bati, da bo treba skočiti s postlje.   Sam Bog vedi, kaj bo sčasoma iz tega!   Povejte nam „Novice",  ali  se tudi v Ljubljani**) ali kje drugod kakov   potres   čuti,   in  ali  smo sami mi okrog Krima tako nesrečni, da moramo v vednem strahu živeti? Bog daj kmalu boljše!
Iz Zalega Loga 20. julija. Drag. Podg. — V naši dolini se je lepo delo dokončalo, naredil se je namreč nov spodnji in zgornji žagrad, ki se prav lepo vjema s cerkvijo. Čeravno je bil začetek zdaj storjenega dela zel6 težaven, ga je srčnost prečastitega gosp. župnika kmalu dognala. V treh mesecih se je stari žagrad podrl in nov naredil. Kaj ko bi vrli Železnikarji se ozrli na Zaloško faro, da bi pri njih se posvetila nova cerkev.
Iz Ljubljane. KupČijske in obrtnijske zbornice, kterih je v neogerskih deželah 29, se bodo do konca letošnjega leta vsled nove postave od 29. dne u. m. na novo uravnavale. V novi postavi se je oziralo tudi na posebne razmere obrtnijstva in kupčijstva posamesnih dežel, ktere so po zbornicah svoje želje ministerstvu naznanile. Zbornica v Ljubljani bode imela 24 odbornikov in pa 2 oddelka, to je, kupčijskega in obrt-nijskega; volili bodo trgovci 8, obrtniki pa 16 zastopnikov; najmanj 12 jih bode moralo v Ljubljani stanovati.   Volitve se   bodo vršile po razdelkih (kategorijah)
*) Prosimo.                                                                           Vred.
**) Tudi v Ljubljani je bil v petek zvečer   % čez 10. uro enkraten lahak potres, pozneje pa, in to 10. t, m.  v Borovnici, kakor so „Novice" povedale v 232. listu.                                           Vred.
a ne skupno. Trgovci bodo volili 8, fužinarji 4, in drugi obrtniki 12 zastopnikov.
—   Včeraj so se Št. Jakobške mestne šole končale z očitnimi preskušnjami. Veselo je bilo viditi vrlo dobro napredovanje učencev v tej šoli; žalostno pa je bilo to, da se malim dečkom ne privošijo več šolske premije!
—  Danes je očitna preskušnja v dekliški šoli gospe Julie Moosove, rojene Orlove.
—  Gospod Anton Nedved, c. k. učenik godbe, ie zložil osem cerkvenih spevov, in sicer: „Hvala božja" Strel-ove besede; „Bogu", besede Flegerič-eve; „Cešena si Marija!" »Gospodov dan"; „Zaupanje v Boga"; „ Upanje"; „Vera, upanje in ljubezen"; „Prošnja". Zadnjim peterim pesmam je zložil besede Hr. Prne. Zraven tega so priložene tudi še tri „Tantum ergo." Cena vseh pesem bode segla do enega goldinarja 20 kr., kterega naj naročniki precej po prejetji naročenih iz-tisov na pošti (Post-Nachnahme) izgotoviti blagovolijo. Oblika bode taka, da bode služila posebno pevcem in orglavcem po deželi. Gosp. Nedved razpošilja ravnokar po deželi vabila na naročevanje teh pesem, ktere so posvečene gospej Josipini Trpinčevi; in želi naročila do 1. avgusta.
—  Iz Planine nam je došla žalostna novica, da je 19. dne t. m. gosp. Aleksander Vilhar, posestnik v Planini, v 55. letu svoje starosti umrl,
—  Nov odbor dramatičnega društva se je razdelil 16. dne t. m. v svoji prvi seji pod predsedništvom g. Fr. Levstika v 3 oddelke. V znanstvenem oddelku so gg.: dr. K. Bleiweis, Bole, Cegnar, Jurčič, dr. Lavrič, Levstik, Kandernal, Kozina, Murnik, dr. Papež, dr. Po-klukar in Stritar; v igralnem so gg.: Drahslar, Graseli, Noli, Valenta in Zabukovec; v gospodarskem so gg.: Gutman (knjigovodja društva), Pour in Žagar (blagajnik društva). Za tajnika je bil izvoljen g. Kozina, za prvo-sednika namestnika pa Jan. Murnik. — Sklenilo se je, da znanstveni oddelek pregleda rokopise in poroča o teh v prihodnji seji in da igralni oddelek izbere igre, ktere se bodo predstavljale. — Predsedništvu se je naročilo, da napravi vse, kar se je sklenilo v občnem zboru.
—  Dunajski časnik „Diana" našteva jedila in pijače, ki so namenjene veliki slovesnosti, ki jo bojo konec tega meseca in prihodnji mesec na Dunaji imeli „nemški strelci". Iz Bukovine — pravi — pride 80.000 funtov govejega mesa, 100 telet in 100 svinj; iz Oger-skega 20.000 piščet, iz Eipeldau-a 3000 gosi in 200C rac, iz Prage 100 centov gnjat in 20 centov vestfalskih, salami dobo 10 centov, 25 centov švajcarskega sira: solate se bo potrebovalo 100.000 glav, — tako našteva „Diana" jedi brez konca in kraja. Gotovo se 40 nemškim strelcem, ki tudi iz Ljubljane grejo na Dunaj, že zdaj sline cede po vestfalskih gnjatih, Eipeldavskih goskah itd. itd. Oj streljanje, da bo kaj ! Predvčerajninj je bil nalašč obed za poskušnjo (Probe-Essen)!
— ,,Triglav" je v svojem poslednjem listu is „Koln. Zeitg." prinesel zanimiv sestavek pod naslovom „vlaemische Sprache" v Belgiji, kteri kaže, koliko rav nopraven je ta jezik s francoskim v Belgiji. Kakor j< jajce podobno jajcu, tako je podobna dosedanja ravno pravnost slovenskega jezika v šolah in uradnijah rav nopravnosti vlemskega jezika v Belgiji. Vreden je — pravi „Triglav" — da bero ta sestavek naši „Nemci ir njih pridružniki."
—  Dunajski časniki imajo pač prav, da neprene homa razglašajo željo, naj bi vojaki, kadar niso v službi ne imeli orožja pri sebi. To so skusili v pondeljel zvečer tudi stanovalci Karlovškega predmestja, kjer se je pijankorporal ogerskega polka klatil z golo sabljo
------   242    ------
na desno in levo mahaj e? da je v velikem strahu vse bežalo v hiše, koder je šel, dokler se ni stegnel na kup cestne šute, in ondi obležal!
— Tisti g. Val. Tambornino, okoli kterega se je sukala lanska sokolska homatija, zavoljo ktere je cel6 naš župan mnogo bridkega strpeti moral, je ravnokar zaprt v Novem mestu, kjer je poslednji Čas šta-cunar bil. Sodnija ga je djala v preiskavni zapor, ker je sumljiv hudodelstva goljufije. ,/Triesterica" ga je takrat častila z imenom „der ehrenvverthe deutsehe Btlrger."