Izhajajo vsako jutro.
Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10’—. Mesečno K 3'50.
Posamezna številka 20 v.
Oglasi po dogovoru.
Št. 67.
Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni“, Dunajska —	cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer.
Leto I.
Jugoslovansko vprašanje pred odločitvijo? Uradni odgovor Amerike na avstrijsko
mirovno noto.
Avstrijsko volno poročilo.
Italijanska ofenziva.
Dunaj, 18. septembra. (K. u.) Uradno.
Italijansko bojišče.
Italijan je nadaljeval svoje napore, da bi osvojil, naše postojanke v ozemlju Monte Pertica.
Cilj njegovih včerajšnjih, s silnim artiljerijskim ognjem in ognjem min spremljanih napadov je bilo sleme Tassona, proti kateremu je petkrat navalil. Sovražnik je bil vsakokrat v silnih pobližnjih bojih odbit.
Na Monte Tomba in na Monte Solarolo so se izjalovili sovražni približevalni poskusi.
Na asiaški visoki planoti od časa do časa težki artiljerijski boji.
Številni sovražni letalci so metali na več krajev zadaj za piavsko fronto in v dolini Adiže bombe, ne da bi napravili znatno škodo.
Albanija.
Delni napad Italijanov vzdo’ž obali je bil zavrnjen.
Na višavskem pobočju jugozahodno Berata, kjer smo pomaknili svoje črte proti jugu, so bili odbiti sovražni protinapadi.
Zahodno bojišče.
Pri c. in kr. četah nič važnega.
Šef. gen. štaba.
Nemško volno poročilo.
Ofenziva zadeva na močno defenzivo. — Bolgari v boju z Grki, Srbi in Francozi.
Večerno poročilo.
Berolin, 16. septembra. (K. u.) Uradno.
Med Ailetto in Aisno so se ponesrečili novi sovražni napadi. — Z drugih front nič novega.
Vojna skupina kraljeviča Ruprechta.
Pri Ypernu so bili zavrnjeni sunki, na obeh straneh kanala La Bassee pa večkrat ponovljeni delni napadi nasprotn ka.
Vojna skupina general, polkovnika von Boehna.
Poskusi sovražnika, prebiti se severno gozda Holnon do naših črt, kakor tudi delni napadi proti Holnonu in Essigny Le Grand so se izjalovili.
Vojna skiipina nemškega cesarjeviča-
Med Ailetto in Aisno je nadaljeval Francoz svoje napade. Dopoldne je napravil sunek med Vauxaillonom in Allemantom, popoldne pa po najmočnejšem ognju na celi fronti z močnimi silami. Sovražnik, ki je bil sprva na Pinsnu in južno ceste Laffaux—Chavignon vdrl v naše črte, je bil v protisunku zopet vržen nazaj.
Proti ostali fronti naperjeni napadi so se zrušili pred našimi črtami.
Vojna skupina generala von Gallwitza.
Nobenega posebnega bojnega delovanja.
Vojna skupina vojvoda Albrechta.
Manjši poizvedovalni spopadi ob lotaringijski fronti in v Vogezih.
Macedonsko bojišče.
Vzhodno Černe stoje Bolgari od 15. septembra ,v boju s Francozi, Srbi in Grki. V zavrnitev sovražnika so bili zastavljeni tudi nemški bataljoni.
Večerno poročilo.
Berolin, 18. septembra. (K. u.) Uradno.
Angleško-francoski napadi na široki fronti od Havrincourta do Somme. Proti sovražniku, ki je vdrl na središče bojišča med Havricourtom in potokom Omignonom, naskakujemo. Sicer so se na fronti izjalovili sovražni napadi. Bojujemo se povsod zapadno naših starih Siegfriedovih postojank.
von Ludendorff.
Podvodna vojska.
Berolin, 18, septembra. V sredozemskem morju smo potopili 9000 ton.
Šef admir. štaba.
* *
•
Letalski napad na Pariz.
Beni, 17. septembra. „Progres de Lyon“ javlja po francoskih listih, da je napravil zadnji
nemški polet nad Pariz v mestu mnogo škode. Nemci so se posluževali nove vrste vžigalnih bomb.
Novo francosko vojno posojilo.
Pariz, 17. septembra. Finančni minister Klotz je predložil zbornici zakonski načrt za vojno posojilo v neomejenem znesku. Papirje bodo obrestovali po 4 odstotke.
Porazdelitev ujetnikov in plena med Francozi in Američani.
Kodanj, 17. septembra. Glasilo ameriških čet na Francoskem „Stars and Stripes“ piše, da si dele Američani in Francozi ujetnike ter plen, ki so ga napravili v skupnih bojih, po sledečem ključu: Porazdelitev se izvede sorazmerno na podlagi števila ameriških in francoskih čet ki se udeleže boja. Če je n. pr. ujelo 800 Francozov in 200 Američanov skupaj 700 mož, tedaj pride 560 na Francoze in 140 jih dobe Američani. Torej tu v razmerju 4:1. Isto velja o vojnem plenu.
Kako je nastalo enotno poveljstvo antantnih armad.
Ženeva, 17. septembra. „Gaulois“ popisuje pot, po kateri so prišli a'iiranci do enotnega poveljstva. Poincare, Milner, Clemenceau, Haig, Foch in Petain so se mudili v Doulensu. Razgo-varjali so se o potrebi, zbrati z ozirom na pričakovano nemško ofenzivo vse francoske rezerve. Pri tej priliki je bila izražena tudi misel o enotnem poveljstvu. Foch se je je oprijel in jo vneto zagovarjal. Slikal je resnost položaja in naglašal, da more prinesti rešitev le absolutno enotno vrhovno poveljstvo. Clemenceau mu je pritrdil, Milner, Haig in Petain, ki so se sprva obotavljali, so jima sledili. Zastopniki Anglije so privolili, da postane kak francoski general generalisimus. Petain, ki je bil do takrat vrhovni poveljnik, je bil pripravljen prevzeti mesto adlata svojega dosedanjega podložnika Focha. Nato je sprejel Foch fukncije generalisima.
Angleži so ljubosumni.
Ženeva, 17. septembra. „Temps“ prinaša iz Londona brzojavno poročilo o izmišljenih vesteh, češ da ameriške čete nosijo sedaj številčno glavno breme ofenzive. Brzojavka trdi, da ameriški kontingenti še daleko ne dosegajo števila angleških čet. London je zelo ozlovoljen, ker posamezni francoski listi zdaj tako pišejo, kot da je osvoboditev Francije le delo Francozov in Američanov, ko pa so vendar notorično Angleži najmanj toliko pripomogli do teh uspehov.
Irska ne da vojakov,
Rotterdam, 17. septembra. French je vpoklical 50.000 Ircev. Pozivu pa se je odzvalo le 4000 irskih rekrutov. Tako se poroča iz Dublina.
Dosedanje mirovne ponudbe.
Prvo mirovno ponudbo so stavile centralne sile 12. decembra 1. 1916. To ponuobo je prvi odklonil Briand v francoski zbornici 14. decembra, ko je rekel: „Moja dolžnost je, da varujeni deželo pred zastrupljenjem.“ Noto je imenoval „nedoločno in temno,“ ki hoče „slepiti nevtralce in nemško ljudstvo in manever, da zaseje med ali-irance razdor.“
Istega dne je odklonil ponudbo tudi Sonnino, dva dni pozneje pa tedanji, ruski vnanji minister Pokrowskij. 19. decembra je upostavil Lloyd George kot odgovor svoje pogoje: reduktion, reparation, sanction — idite nazaj za mejo, povrnite škodo in dajte nam garancije, da se kaj tacega ne bo več ponävljslo.
22. decembra 1. 1916. je razposlal Wilson svojo prvo okrožnico, kateri šo se pridružili tudi nevtralci. Centralne vlasti so predlogu pritrdile, „da se naj sestanejo zastopniki vojskujočih se držav na nevtralnih tleh.“ 30. decembra je antanta ta predlog odklonila, na kar sta nemški cesar in naš vladar v svojih armadnih poveljih izjavila, da se mora vojska nadaljevati, čeprav sta pripravljena na mir.
3. februarja so prekinili Amerikanci diplomatske zveze z Nemčijo.
14. julija 1917 je sprejel nemški državni zbor svojo znano mirovno resolucijo, katera je bila sprejeta z 214 proti 116 glasovom.
18. avgusta 1917 je sledila papeževa mirovna nota; Amerika jo je prva odklonila. Nato so začeli poskušati socialisti v Stockholmu, kar se ni obneslo. 2. oktobra je govoril v Budimpešti grof
Černin o sporazumnem miru in o razoroženju. odgovor je bil zopet negativen. 28. novembra so vabili ruski revolucionarci svet na mirovna pogajanja, ki so pa dovedla le do brest-litovskega miru, kateiega antanta ne priznava. Brest-litov-skemu miru je sledila doba velikanske vojne hujskanje, ki še danes ni utihnila.
8. januarja 1918 je predložil Wilson v ameriški zbornici svoj mirovni načrt. Tega so centralne sile priznale le deloma, zato se je mirovno gibanje zopet razblinilo. Tudi Landsdownejev nastop ni prinesel nobene izpremembe in zato moramo samo potrpežlivo čakati, kaj nam bo prinesla bodočnost.
Uradni ameriški odgovor na mirovno noto.
Na konferenco ne pojdejo.
Washington, 17. septembra. Državni tajnik Lansing je izjavil: Pooblaščen sem od prezidenta, da izjavim, da bo odgovor prezidentov na povabilo na konferenco sledeč: Vlada Zedinjenih držav smatra, da je mogoč samo en odgovor na noto avstro-ogrske monarhije. Jaz sem opetovano povedal z vso odkritosrčnostjo pogoje, na podlagi katerih bi se Zedinjene države razgovarjale o miru in Zedinjene države ne bodo šle na nobeno konferenco, ker so svoje stališče že precizirale.
To je prva uradna izjava na mirovno noto. Ker igrajo Amerikanci med našimi nasprotniki prvo vlogo, zato ne bomo razočarani od odgovorov ostalih sovražnih viad.
New York, 17. septembra. Časopisje Zedinje-nik držav odklanja z malimi izjemami mirovno noto, katero imenuje „dvoumen korak avstrijske vlade“, ki je le „del tevtonske goljufije“.
„Sejanje bacilov“.
Chiasso, 18. septembra. Dunajska nota je došla italijanski vladi predvčeraj. — „G i o r n a 1 e d’ 11 a 1 i a“ pravi, da se mora antanta varovati opasnosti, da bi se zapletla v razprave, ki bi jej bile škodljive. — „Tribuna“ ni proti izmeni misli, zamerja pa dunajski vladi, da hoče razrušiti medsebojno zaupanje antantnih držav. — „Corri ere della Sera“ pravi o dunajskem koraku, daje „kultura bacilov“. — „Se col o“ je proti Dunajski vladi, dočim govori „Corriere“ o naraščajoči vojaški pomoči Amerikancev. — „Idea Nazionale“ priporoča boj proti Avstriji.
Berolin, 18. septembra. „Berliner Tagblatt“ poroča, da Vatikan ne bo odgovoril na mirovno noto.	v
AH — ali.
London, 18. septembra. Večerni londonski in pokrajinski listi obravnavajo noto grofa Buri-ana s kritično previdnostjo. „Westminster Gazette“ poudarja, da vabi nota vojujoče države, da bi šle ribarit za temeljem, na katerem bi se dalo razpravljati. — „S te ar“ izjavlja, Nemčija mora ven iz svojega vojaškega brloga in javno povedati, je-li pripravljena odpovedati se svojemu vojaškemu častihlepju v Rusiji, Romuniji, Belgiji in povsod drugod. — „Pall Mali Gazette“ pravi: Naš glavni pogoj za mir je, da se ne razpravlja, ampak da se ali sprejmejo ali odklonijo naši predlogi.
Madrid, 18. septembra. Ministrski predsednik Dato je v včerajšnjem ministrskem svetu poročal o Burianovi noti. On je tudi poudaril, da je antanta Španiji prijazno naklonjena.
Ženeva, 18. septembra. „Popolaire“ pravi glede Burianove note, da je vsakemu Francozu bilo nad polno srce, ko je izvedel, da je avstrijska vlada povabila vlade antante, da bi se sestale in pogovorile o načrtih zä mir.
Ženeva, 18. septembra. Francoski listi zavračajo Burianovo noto, vendar pa pišejo socija-iistovski iisti precej znier.no. On; so za stvaren odgovor. — „L’heure“ piše, na to mirovno ofenzivo treba odgovoriti z objavo lastnih minimalnih pogojev.
Berolin, 18. septembra. Glasom „Tages-blatta“ pride po londonskih poročilih odgovor na Burianovo noto že čez par dnij. Antanta pa bo baje prej zahtevala od osrednjih držav, da se izjavijo sporazumne za odškodnino Belgiji in Srbiji.
Jugoslovansko vpra-i	Sanje.
Jugoslovansko vprašanje stoji neposredno * pred svojo odločitvijo, to je najsenzacijonelnejša j vest, katero nam prinašajo najnovejša poročila. ; Eden najbolj zamotanih problemov, kar jih pozna
monarhija, se bo odločil v malo dneh ali k večjemu tednih.
Da se nekaj pripravlja v Avstriji, to je bilo mogoče posneti iz poročil nemških listov o federalizaciji Avstrije. Te vesti so izšle, kakor se naši bralci gotovo še spominjajo, skoro istočasno v vseh velikih nemških listih in ta istočasnost je nam bila dokaz, da gre za reformo v Avstriji najmanj v sporazumu z nemško vlado, da ne rečemo več.
Tem vestem je sledil sestanek vladarjev v nemškem glavnem stanu, temu je sledil Hintzejev obisk na Dunaju, vicekancler je imel svoj govor in grof Burian je predložil svojo mirovno noto. To stoji vse v tesni zvezi med seboj.
Da se niso razgovarjali v nemškem glavnem stanu samo o poljskem vprašanju, ampak tudi o drugih stvareh, nam dokazuje navzočnost nemškega „referenta za avstrijske zadeve“ v nemškem vnanjem uradu. Mi smo ta fakt svoj čas podčrtali. Govorili so gotovo tudi o miru. Če pa spojimo ta dva pojma: mir in reforme v monarhiji — v celoto, ali ne razume vsak, da obstoji med obema tesna zveza? Najbistrejše glave so že zdavnaj poudarjale, da je najboljša podlaga za svetovni mir notranji mir v monarhiji, do katerega pa pridemo samo potom korenitih reform.
Temu spoznanju se tudi odločilni krogi niso mogli dolgo ustavljati. Dolgo so se upirali, a enkrat je bilo treba napraviti odločilen korak.
Tak korak je napravil naš vladar. On sam se je zavzel za to, da se morajo razmere v monarhiji urediti, da se pripravijo ugodna tla za vnanji mir.
Sedaj je odvisno od tega, kako bodo ljudje, katerim je poverjena ta težavna in kočljiva naloga, isto izpolnili. Gre se za tri velevažna vprašanja : za češko, poljsko in jugoslovansko. Češko vprašanje bi bilo najložje rešljivo, ker je notranja zadeva monarhije; poljsko in jugoslovansko vprašanje pa segata na mednarodno polje in tega značaja ne moreta izgubiti po svojem bistvu.
Če bodo znali ogrski državniki najti pravo pot do rešitve, jugoslovanski problem pač lahko omilijo, čisto vzeti pa mednarodnega značaja jugoslovanskemu problemu ne bodo mogli, ker se zadeva tudi držav, do katerih njihova oblast ne sega. Ravno v takih slučajih je pa treba največje liberalnosti; vsaka tesnosrčnost bi bila samo škodljiva. Kolikor radodarnejši bodo, toliko bolj bodo sledili intencijam vladarjevim za dosego ne le notranjega, ampak tudi vnanjega miru. Politika „močne roke“, ki se obeta na Hrvaškem, bo pa težko kaj dosegla.
* *
Budimpešta, 17. septembra. „ANap“ poroča: Jugoslovanska kriza se približuje svojemu rešenju in to vsled izrecne volje vladarjeve. Na ta način se izogne monarhija, da bi se o stvari razpravljalo pri mirovnih pogajanjih. Projekt pa ni še popolnoma izdelan, Najtežji del projekta je dalmatinsko vprašanje. Dalmacijo bodo odcepili od Avstrije. Toda neverjetno je, da bi avstrijski državni zbor to odobril, akoravno Dalmatinci žele(l?) ujedinjenje z Ogrsko, oziroma Hrvatsko. Zato je treba, da avstrijska vlada sfvar dobro pripravi in doseže od Ogrske rekompenzacije. Te bi bile v prvi vrsti materijalne. Glede Bosne je avstrijska vlada pripravljena, se pogajati na podlagi, da naj pripadejo anektirane dežele Ogrski, ki plača tudj za to posebno odškodnino. Ogrska vlada meni, da se naj reši ta zadeva v čim večje zadovoljstvo hrvatskega javnega mnenja. V ta namen bi bilo najboje, da postane Bosna poleg Hrvatske posebna banovina. Pričakovati je, da bo kralj pred odločitvijo zaslišal razne madžarske politike.
Dnevna politika.
Antanta In avstro-ogrski Slovani. Vprašanje bodočnosti avstro-ogrskih narodov je sedaj predmet razpravi v francoskih političnih krogih. Antanta odloči baje njihovo usodo po svojem. V „Echo de Paris“ piše diplomat Pertina: Gotovi ljudje nam pravijo, da pripade, če razbijemo avstro-ogrsko državo, 12 milijonov Nemcev k 70 milijonom Nemcev v državi. Pa tudi, ako bi prišlo res do tega, bi bilo to boljše nego je sedaj, kajti sedaj vlada 12 milijonov Nemcev in 10 milijonov Mad arov nad veliko večino, ki je slovanska.
Unkelhäusser — ban? V dunajskih poučenih krogih se govori, da bo imenovan za bana na Hrvatskem dosedanji minister za Hrvatsko dr. Unkelhäuser.
Čehoslovaška država od Šumave do Tatre. Poslanec Udržal je imel dne 8. t. m. velik mani-
festacijski shod, na katerem je povdarjal, da bo češka delegacija vedno delala za velki cilj: Za združenje Ceho-Slovakov v samostojni češki državi, ki bo segala od Šumave do Tatre. Čehi pa hočejo tudi zvesto pobratski podpirati Jugoslovane in Poljake, da se uresniči velika slovanska deviza: Od Gdanskega do Trsta!
Nov katoliški avstrijski tednik. Koncem septembra bo začel izhajati na Dunaju krščanski tednik za kulturo, politiko in narodno gospodarstvo „Die Monarchie“ (Monarhija). Glavni urednik lista bo znani katoliški pisatelj dr. Jos. Eberle. Kot avtor slovitih del „Velemoč tiska“, „Lepša bodočnost“, „Zdrobite malike!“ in „Zmaga nad plutokracijo“ bo jamčil čitateljem „Monarhije“, da bo list urejevan v pravem krščanskem kulturnem duhu. Sourednika dr. O. Katann in dr. M. Maresch sta se udejstvovala kot znamenita pisatelja in bosta z ostalim uredniškim osobjem posvečevala tedniku vse svoje moči, da bo list krščansko glasilo in tako v čast krščanski publicistiki v Avstro-Ogrski. — Kako pa glede narodnostnega vprašanja.
Irci za Nemčijo. Curih, 18. septembra. Glasom londonskega poročila je prišlo povodom agitacijskega govora za armado, ki ga je govoril neki angleški letalski stotnik v Dubjinu, do pravcatih demonstracij sinnfeinarjev za Nemčijo.
Mihael Karolyi proti noti. Budimpešta, 18. septembra.! Grof Mihael Karolyi je sprejel deputacijo svojih volilcev iz Czegleda in je napram njim v govoru silno napadal postopanje vlade in novi mirovni korak.
Madjarskigrofikonferirajo. Budimpešta, 18. septembra. Grofje Julij Andrassy, Albert Ap-ponyi in Moric Erzterhazy se mude od včeraj v Budimpešti. Danes so konferirali o zunanjih zadevah države.
Nemški in italijanski parlament. Berolin, 18. septembra. Državni zbor se sestane najbrže 23. oktobra.
Lugano, 18. septembra. „Stampa“ javlja, da bo zbornica sklicana na 1. oktobra.
V Romuniji vre. Berolin, 18. septembra. „Norddeutsche Allgem. Zeitung“ piše o gonji v Romuniji, da vse kaže, da se hoče Romunija zopet priklopiti antanti in začeti novo vojno. Seveda se niti ne govori, da bi bukareški mir ne bil veljaven ali pa, da bi morala Bolgarija Dobrudžo vračati. Nemčija je čisto na strani zaveznikov.
Burian o svoji noti. Dunaj, 18. septembra. Grof Burian se je glede sklicanja delegacij izrazil napram nemškim politikom, da je njegova nota le nadaljevanje mirovnih stremljenj države. On misli, da uspeh ne bo neposreden.
Iz domačih listov.
„Slovenec“ prinaša članek iz ogrskega „A Nap-a“, iz katerega posnemamo sledeče:
„Iz izvrstno informiranih političnih krogov izvemo, da se jugoslovanska kriza vedno bolj približuje rešitvi. Izrečna želja kralja je, da se reši to vprašanje še dokler traja vojska v popolno za-dovoljsvo vseh interesentov, tako da ne bo to vprašanje predmet razpravljanja na mirovni kon-/ferenci. Gre se za to, da se stara sporna vprašanja Bosne, Hercegovine in Dalmacije hitro rešijo. Kralj je glede teh vprašanj zaslišal mnenje številnih faktorjev, a v kratkem se v zvezi s tem vprašanjem nadaljuje nadaljnja zaslišanja. Sam kralj se trudi, da se to vprašanje hitro -reši, da more odstraniti nasprotja in da more prinesti rešitev v zadovoljstvo in umirenje interesiranih narodov. Takega načrta, ki bi interesirane kroge vsaj malo zadovoljil in ki bi tvoril temelj pogodbe še ni.“	/
Na drugem mestu ima članek o aferi real-čnega ravnatelja Gora.
„Slovenskemu Narodu“ poroča zagrebški dopisnik o zadnjih posetih nemških žurnalistov in ogrskih državnikov Zagrebu. Ton je precej hud.
V „Naprej-u“ se peča I. K., strojnik v Trbovljah, z Narodnim Svetom. Pravi: Proletarci celega sveta se skupno z malimi narodi osvobodimo ali skupno propademo. Zato ne odnehajmo, ne dajmo se zavesti v tabor tistih, ki so povzročili toliko gorja, da ga zgodovina še ne pomni in ga tudi podpisati ne bo mogla. Ako bo zmagal v tej svetovno organizirani revoluciji nacionalizem, potem bo proletariat kakor mali narodi hlapčevali tudi še v bodoče. Če bi naša stranka definitivno vstopila v Narodni svet, bi že s tem samo sebe izdala in prodala, ter bi se obsodila, kakor da bi bila grešila že pred vojno.
Proletarci smo vedno ogoljufani, zato na obljube ne damo nič, mi zaupamo samo v svojo lastno moč, ki jo bomo porabili o pravem času v dosego pravic nam in našemu narodu.
Po domovini.
Afera Gora. O odstavljenju realčnega ravnatelja Karola Gora nam je došel velezanimiv članek, ki opisuje zgodovino te afere. Zaradi pomanjkanja prostora priobčimo članek jutri.
Pri nas pomanjkanje — na Hrvatskem blagostanje. V Zagrebu n. pr. dobiš še vsega na trgu kakor v mirovnem času. Razlika je le v cenah. Pa tudi te so še vedno nižje nego pri nas. Dalje dobiš lahko brez nakaznic v Brodu ob Savi krompirja, kolikor ga hočeš, sir in maslo po 5 K, ozir. 36 K kilogram. 1 kg češpelj stane 50 vin. V kavarnah piješ lahko najboljšo belo kavo s pecivom, košček 50 vin., in ravnotako kolikor si poželiš. Poleg tega so mesnice in prekajevalnice, kjer moreš kupiti razno suho meso in salami, v poljubni množini brez kart in poceni. In na slavonski ravnini vidiš po travnikih in polju govedo, prašiče, ovce, teleta in konje. Po krčmah imajo dovolj vina in piva. Torej vse kakor pred vojno.
Pravico do državne podpore po zakonu z dne 17. avgusta 1917, št. 376 drž. zak., imajo po besedilu zakona le svojci tistih avstrijskih državljanov in državljank, ki so bili vsled vojne šiloma pridržani v sovražnem inozemstvu. Glede Amerike je pa c. kr. notranje ministrstvo odredilo,
naj se ne daje državne podpore seveda le, če so vsi drugi zakoniki predpogoji podani — le svojcem tistih avstrijskih državljanov in državljank, ki so pridržani v Združenih državah v Severni Ameriki ali v drugih sovražnih državah Amerike, s katerimi je avstroogrska monarhija v vojnem stanju, temveč tudi svojcem tistih avstrijskih državljanov in državljank, ki se vsled vojne ne morejo vrniti domov iz nevtralnih držav Amerike, s katerimi avstroogrska monarhija ni v vojnem stanju.
„Narodna galerija“. Sinoči se je vršil občni zbor „Narodne galerije“ v mestni posvetovalnici. Predsedoval mu je ces. svetnik Franke. Udeležilo se je zborovanja 57 gospodov in dam. Dr. Regali je utemeljeval ustanovitev, na kar so se sprejela od vlade potrjena pravila soglasno. Po daljši debati se je sprejela predlagana lista odbornikov z malo izpremembo. In sicer je izvoljen predsednikom z absolutno večino glasov g. Ivan Zorman, v odbor pa gg.: Ces. svetnik Iv. Franke, V. Steska, knezoškof. kancelar, Ivana Kobilca, akad. slikarica, I. Praprotnik, ravn. Jadranske banke, dr. Mantuani. muz. ravn., dr. M. Zarnik, akad. slikar Jakopič, dr. Ign. Cankar, urednik v Ljubljani, dr. Janko Kersnik, ravnatelj „Kmetske“, dr. Iv. Prijatelj, I. Krofta, ravn. Kreditne banke v Ljubljani, dr. Kimovec, kanonik v Ljubljani, prefesor Kobal v Ljubljani, Avgust Bukovec, dr. Regali, E. Legat, ravn. „Zadr. Zveze“, I. Katnik v Trstu, dr. Kalan, odv. v Celju, dr. Schreiner, Maribor. V umetniško komisijo so se izvolili gg. Zorman, Vesel Ferdo, Sternen, Tratnik, Vavpotič, Smrekar, Bernekar, Dolinar in Jakopič. Ob pol 9. zvečer je zaključil predsednik zborovanje.
Naši ujetniki v Sibiriji. Ker so antantne čete in Čehoslovaki popolnoma zaprli azijska ozemlja Rusije, ovira to naše ujetniške komisije v varstvu nad vojnimi ujetniki v Sibiriji. Za Sibirijo nameravane avstrijske in nemške komisije se ne morejo ustanoviti v posameznih krajih, več njihovih članov je zaprtih ali pa sploh ni od njih nikakih poročil. Naša vlada je naprosila dansko vlado, da obdrži varstvo nad ujetniki in civilnimi interniranci v Sibiriji. Danska vlada je prošnji ugodila in poslala svojega kapitana Cranerja kot ministrskega rezidenta v Irkutsk. Uspešno delovanje danskega kapitana Cranerja za vojne ujetnike v Rusiji je splošno priznano. Dansko poslaništvo v Petrogradu je o tej zadevi interveniralo pri sibirskih vladah v Omsku, Tomsku in Har-binu in obvestila antantna poslaništva v Arhangelsku. Skrbela bo, da se uveljavijo sklenjeni dogovori glede ravnanja z vojnimi ujetniki; dalje, da se izmenjajo, oziroma pošljejo v zdravilišča invalidi, bolni in slabotni ujetniki, posebno oni, ki so že dalje časa v ujetništvu. V ostali Rusiji pa bodo naše komisije delovale še nadalje za avstroogrske ujetnike.
Oprostitev Invalidnega moštva. Vojno ministrstvo je odredilo, da se razširijo določbe odloke z dne 1. aprila 1918, po katerih dobi moštvo iz zdravstvenih ozirov do trimesečni odpust iz kake vojaške bolnišnice, tudi na invalidno moštvo, ki dobiva preskrbnino in ki je bilo pred odhodom v bolnišnico v aktivni službi. Takim vojakom je nakazati poleg preskrbnine tudi prehranjevalni znesek, dnevno 3 K.
Beda Invalidov. Graški listi pišejo: Neki invalid, ki ima pet reber prestreljenih in stisnjeno srce, je bil zadnje dni spuščen iz bolnišnice. Svoje invalidske pokojnine letnih 160 K(!) ne more dobiti kljub vsem prošnjam na vse oblasti. Siromak mora skrbeti še za dva otroka. — To je en sam slučaj. Po Ljufiljani hodijo ranjenci; noge jim ne služijo. Nositi bi morali bergle, a še teh nimajo. Opirati se morajo na slabe kratke palice, da jim je hoja še bolj mučna. Vsaj bergle jim dajte na pot v življenje!
Vojna odlikovanja. Odlikovani so z vojaškim zaslužnim križem tretjega razreda z vojno dekoracijo in meči so odlikovani: rezervni nadporočnik Ciril Šubic 2. bos.-herc p., rezervni poročnik Josip Kolšek 87. p. in vsled ran umrli rezervni poročnik Josip Zorko 87. p. Enako je odlikovan tudi vsled ran umrli črnovojniški poročnik dr. Fran Pompe črn. p. 27. in pred sovražnikom padli poročnik v evidenci Josip Hude črn. p. 27., nadalje črnov. poročnik Ivan Muha gor. str. p. 2.
Iz državne gozdarske službe. Gozdarski asistent inženir Jakob Kosjek je imenovan za upravitelja gozdov in domen.
Smrt. Umrl je^ Jožef Dolenc, cerkovnik pri Sv. Tomažu nad Škofjo Loko, star 59 let. — Umrl je 17. t. m. v Petrovčah šolski ravnatelj g. Ernest Slane, star 56 let. Včeraj smo poročali o smrti njegove soproge.
Narodno gledališče. Čujemo, da se otvori slovensko gledališče v soboto, dne 28. t. m. s predstavo „Divji lovec“. V nedeljo, dne 29. t. m, pa bodo peli Smetanovo opero „Prodana nevesta“.
V „Društvenem domu“ v Sostrem priredi prihodnjo nedeljo, dne 22. septembra popoldne ob 3. uri ondotno katoliško slovensko izobraževalno društvo Sardenkovo štiridejanko: „Skrivnostna zaroka“. Na sporedu je tudi proizvajanje narodnih pesmi, katere zapoje domači pevski zbor. Vabite se prijatelji poštenega razvedrila!
Brezmesen teden v mesecu. Kakor smo že poročali, namerava vlada uvesti en brezmesen teden v mesecu. Najprvo se bo skušala uvesti ta praksa na Moravskem, in sicer v oktobru. Kasneje se nameravata uvesti dva brezmesna tedna na nissec.
Graščina Krupa na Dolenjskem je zopet prodana. Kupila jo je Pozemkova banka v Ljubljani.
Razpečevalnica konj v Ljubljani rabi večjo pašo za konje, ki se nahaja v bližini Ljubljane, in hoče isto vzeti v najem za celo leto. Posestniki, ki imajo take paše in so pripravljeni iste dati v najem, naj to sporoče razpečevalnici konj v Ljubljani.
Nesreča na železnici. Dne 12. t. m. se je pripetila železniška nesreča v Brežicah, ki je zahtevala 3 človeške žrtve. Omenjenega dne je zavozil vlak 503 (vlak za dopustnike) v neki tovorni avto. Omenjeni vlak prihaja v Brežice ob 2. uri
6 min. popoldne iz Zagreba. Ko je vozil v postajo, pridrvi predenj na tir avto, ki ga rine lokomotiva še 100 metrov naprej. Na avtu je bilo več otrok in 5 vojakov. Življenje so izgubili 13 letni dijak Miran Gala iz Brežic, neki narednik in neki praporščak kot šofer, 2 vojaka se nahajata težko ranjena v Brežicah v bolnišnici. Avtomobil je popolnoma razbit.
Iz Celja. Po Celju so te dni raznašali novico, da je župan Jabornegg odstopil zaradi diferenc z mesarji in gostilničarji. V čem so te diference obstojale, ni znano. Gotovo pa niso pravi vzrok za Jabomeggovo demisijo. Vzroki so v dejstvu, da Jabornegg sluti neprijetnosi ogromne mizerije v aprovizaciji in bližajočo se zimo. Ne bo premoga, ne bo druge kurjave ne moke. — Pri tej priliki je zanimivo omeniti, da je izvoljen milijonarski mesar in hotelir Rebeuschegg za načelnika mesarske zadruge.
„Schulverein“ na delu. „Schulverein“ je sklenil ustanoviti na Pesnici in v Svečini nad Mariborom nemško šolo, ki naj bi bila posvečena nemškemu štajerskemu pesniku župniku Otokarju Kernstocku. Z zidavo bi začeli takoj po vojni.
Ogenj je švignil v pondeljek dne 16, sept. okoli 1. ure pop. iz Mravljinčevega kozolca v Za-dvoru sostrške župnije. Sumi se, da bi ga bil zanetil kak otrok. Pogoreli so proseni otepi, semenska detelja in fižol. Sreča v nesreči je bilo mirno vreme.
Griža v novomeškem in metliškem okraju. Z Dolenjskega se nam poroča, da je v Novem mestu in okolici Metlike več oseb obolelo na griži. Dozdaj je že 8 smrtnih slučajev.
Sadje na Primorskem. Od Krmina pa do Trsti, v vsem tem ozemlju stane kilogram jabolk, hrušk, češpelj 8 K, grozdja celo 9 do 10 K, pa ne izbrano namizno blago, temveč „tutti frutti“. Taka draginja je neznosna.
Prevejan tat. Gruča po kolodvorih žepnim tatovom vedno prav pride. Vsak dan je kakšna tatvina. Tako tudi v Mariboru in na Pragerskem, kjer je velik promet. Pred kratkim je zasačil neki desetnik v vlaku 21 letnega mesarskega pomočnika Breleija z Reke, ko je vlekel nekemu potniku denarnico iz žepa. Ker je brzovlak že vozil* s Pragerskega proti Mariboru, so ga šele tu prijeli. Tatu so vzeli denarnico s 1670 K 36 v že prej in jo vrnili lastniku.
Alkohol in zločin. Že nekaj dni so pogrešali Čermeljev! v Ajdovščini svojega očeta čevljarja. Sedaj pa so ga dobili ljudje utopljenega v reki Vipavi blizu Ustja. Dne 29. avgusta je bil šel pozno ponoči domov iz gostilne. Srečali so ga vojaki, mu vzeli denar in ga vrgli v narasli potok Hubelj, ki se steka v Vipavo. Preiskava je dognala, da ni imel nobene druge rane. Žalostne posledice vojske in alkohola. Za zločinci ni nobenega sledu.
Razpis službe. Deželni odbor kranjski razpisuje 12 službenih mest za provizorne strežnike moškega spola v deželni blaznici na Studencu. S to službo je spojena pravica do prostega stanovanja (brez družine), hrane, službene obleke in nagrade mesečno 60 K v prvem letu, 80 K v drugem letu. Deželni odbor bo predlagal deželnemu zboru, da se smejo strežniki po dveletnem zadovoljivem poskusnem službovanju in po prestanem strežniškem izpitu stalno namestiti s pravico do . časovnega napredovanja in starostne preskrbe. Začetna plača po definitivnem imenovanju znaša 1200 K; od 6. leta naprej imajo definitivni strežniki pravico do 8 v pokojnino vštevnih tri-letnic po 150 K, tako, da bi znašala polna pokojnina po 30 letih definitivnega službovanja letno 2400 K; naturalni užitki ostanejo kakor v prvih letih nespremenjeni. Za časa provizornega službovanja v prvih dveh letih velja za obojestransko odpoved I4dnevni rok. V smislu službenih do-• ločil za provizorne strežnike prosilci ne smejo biti stari manj kot 25 in n« več kot 35 let. Prošnje, katerim je priložiti dokazilo telesne sposobnosti, rojstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo ter spričevalo o nravnosti kakor tudi izkaz o dosedanjem službovanju, je vlagati osebno pri vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani do 10. oktobra 1918. Tam se dobivajo tudi podrobnejša pojasnila.	n—3.
Prostovoljna prodaja postelj, slamnic, žimnic, odej, blazin, kocev, stolov, miz, omar, klavirjev, biljardov, opreme za kopalne sobe, šolskih miz, klopi, tabel, blagovne zbirke, telovadnega orodja itd. se vrši 20. in 21. septembra, eventualno tudi 23. in naslednjega dne od 9. do 12. in od 2. do 5. ure v hiši na Cesarja Jožefa trgu št- 10 v Ljubljani.	n—2.
Krojaške pomočnike in šivilje Išče za svojo delavnico mojster Feliks Potočnik, Šelen-burgova ulica 6/1. v Ljubljani. Tedenska mezda za pomočnike 100—120 kron, za šivilje 70—80 kron.	n—4.
Narodno gospodarstvo.
Proti tihotapski kupčiji z žitom in moko.
Vojno ministrstvo je vojaškim poveljstvom znova zabičalo, da se je treba najstrožje držati vseh zakonitih odredb glede žita in moke samoumevno tudi vsem vojaškim osebam. Kdor krši te odredbe, posebno vojaške osebe, in se zasači pri tihotapski kupčiji z žitom in moko, bo brez pri-zanašanja kaznovan.
Poučno potovanje za trgovce v Rumu-nijo In Ukrajino. C. in kr. vojaška oblast namerava prirediti začetkom oktobra poučno potovanje v zasedene pokrajine Romunije in Ukrajine. Za potno črto, vodstvo in oskrbo skrbi vojaška uprava. Oni člani gremija trgovcev v Ljubljani, ki se žele tega potovanja udeležiti, naj to čim-preje sporoče na naslov „K. u. k. Kriegspresse-Quartier“.
Kdo naj nosi v bodoče stroške zdravilišča za bolne na pljučih? „Grazer Volksblatt* piše pod tem naslovom: Končno se bodo tudi pri nas zganili in začeli ustanavljati v večjem številu zdravilišča za bolne na pljučih; država prispeva k temu znatne svote. Kdo pa naj nosi
oskrbninske stroške onih, ki bodo oskrbovani v teh zdraviliščih? Danes pokrivajo izdatke za oskrbnino bolnikov v zdraviliščih, ki jih je malo, deloma bolniki sami — to so seve le premožni, ki to lahko'^tore —, deloma pa deželni odbori in bolniške blagajne. Vprašanje pa je, da li bodo te korporacije hotele in mogle nositi oskrbninske stroške za več kot desetkrat tako veliko število bolnikov — in podesetorjenje obstoječih zdravi-liščnih postelj je potrebno, če naj se zadosti tudi le najmanjši potrebi. V Nemčiji nosi oskrbne stroške za 80 odstotkov na pljučih bolnih bolnikov, oskrbovanih v zdraviliščih, invalidna zavarovalnica, na koje stroške se sprejme vsako leto blizu 50 000 tuberkuloznih oseb v zdravilišče. Na Danskem n. pr. pa plačuje država dnevno 2 K 25 vin. k oskrbnim stroškom na posamezno osebo. Tudi v Avstriji bo treba kreniti po eni teh poti. Ker pa bo država vedno hotela prevzeti le en del oskrbnih stroškov, tedaj je potrebno, da se uvede pri nas invalidno zavarovanje že z ozirom na boj proti jetiki potom ljudskin zdravilišč kakor tudi sploh s stališča uspešnega zatiranja tuberkuloze sploh.
Draženje cementa je tako narastlo, da so se na posredovanje državne zveze trgovcev s cementom pristojne oblasti odločile za odredbo v odpravo teh neprilik. Ustanovila se je zadruga „Ein- und Verkaufsvereinigung österreichischer Zementhändler, reg. G. m. b. H.“ na Dunaju, ki se ji je priznala pravica, da je edina upravičena za uvoz, torej za nakup in nadaljnjo prodajo inozemskega cementa. Zategadelj se mora vsakdo, ki namerava kupiti inozemski cement, bodisi nemški, ruski ali ruskopoljski, obrniti na zadrugo, ako se neče izpostaviti nevarnosti, da bi bil smatran za verižnega trgovca. Samo po sebi se ume, da se more prodaja izvršiti samo na trgovce, ki so trgovali že pred vojno.
Hrvatska centrala za Izvoz vina začne poslovati v Zagrebu.
Vinska trgatev v Dalmaciji. Dočim je Dalmacija pridelala ob srednjih letinah okoli 1 milijon hi vina, se more letos računati le na polovico.
Promet z divjim kostanjem In želodom prenareja urad za ljudsko prehrano. Zbira ga glavna zbiralnica pri tem uradu na Dunaju, prevzemajo pa v posameznih okrajih obstoječe na-kupovalnice. Od nabrane množine divjega kostanja in želoda sme lastnik le toliko obdržati, kolikor rabi za lastno krmljenje. Občine morajo do 5. vsakega meseca predložiti izkaz prejšnjega meseca o nabrani množini teh krmil glavni zbiralnici na Dunaj. Pošiljati se morejo le proti transportnemu dovoljenju, ki ga izda glavna zbiralnica. Kar pa pride tega blaga iz drugih krajev, se mora ponuditi v nakup uradu za krmila (Futtermittelstelle des Amtes für Volksernährung, Wien, I. Trattnerhof Nr. 1).
Ceneni čevlji v Nemčiji. Vojna gospodarska poslovalnica v Berolinu bo razdeljevala gorko zimsko obutev z usnjenimi podplati. Dala je izdelati 100.000 parov čevljev. Cena jim bo le 6 do 8 mark. Oskrbeli bodo z obuvalom tudi otroke. Otroci do treh let imajo pravico do dveh izkaznic na leto. — Irr pri nas? Dele zadnji čas drago vojno obutev. Za mokrino bo zanič!
Drobiž.
Lloyd George.
London, 18. septembra. Lloydu Georgu je boljše, a iz postelje še ne more.
Sovjetske čete se umikajo.
Kodanj, 18. septembra. Po uradnih antantnih vojnih poročilih so se morale sovjetske čete na več mestih južnega odseka in na severni fronti umakniti v smeri proti Arhangelsku pred močnim sovražnim pritiskom. Poročilo iz Samare pravi, da več Čehov ni hotelo na fronto,
Petrograd, 17. septembra. Na arhangelski fronti so se spopadle boljševiške čete z angleško-francosko ameriškimi oddelki. Boljševiki so bili sprva zmagoviti. Kasneje pa so se spustile ruske čete v paničen beg, ker je prišlo znatno angleško ojačenje.
Suhomlinov ustreljen.
ßerolin, 18. septembra. Francoski listi poročajo, da je bil začetkom septembra pri nemirih ustreljen bivši ruski vojni minister Suhomlinov.
Orlando potuje v Pariz.
Chiasso, 17. septembra. Iz Turina javljajo, da je odšel Orlando na Francosko.
Širom sveta.
Nesreča v Wöllersdorfu. V tovarni ia municijo v Wöllersdorfu se je vnel smodnik za topove. Uradno poročilo o dogodku omenja, da je nesreča zahtevala med delavstvom mnogo žrtev.
Volkovi v Dalmaciji. Iz več krajev v dal-matinsko-bosenskem obmejnem gorovju poročajo, da se klatijo tam okoli volkovi v velikih tropah, ki napravljajo ogromno škodo. Treba varnostnih odredeb.
Anglija gradi nove tanke. Angleški muni-cijski minister je na nekem delavskem zborovanju naznanil, da se sedaj gradi na Angleškem več tisoč tankov. Po splošnem naziranju vojaških kritikov je mogoče izvojevati zmago zaveznikov le na podlagi industrijske premoči.
Vojni invalidi. Ogrski listi javljajo, da znaša število vojni invalidov na Ogrskem 1 milijon.
Smrt znanih mož. V Kodanju je umrl bivši danski državni arhivar Secher, v starosti 67 let, odličen zgodovinoslovec svoje domovine. — V Kristijaniji je pobrala smrt 86 let starega profesorja P. L. Sylowa, izvrstnega matematika sedanjosti- Njegova odkritja o teoriji algebraičnih enačb se nazivlajo „Sylowski teorem“. — V Švici je umrl znameniti ruski skladatelj Cesar Eui v starosti 83 let.
Razširjajte „Novice“.