336
Naši dopisi.
Iz Zagreba 15. okt. — Na milijone i milijone so Hrvati po goveji kugi že škode trpeli i na tisoče i tisoče tudi sosedne dežele slovenske — to je bil, kakor se dobro spominjam, mnogokrat obnovljen glas „Novicam", pa tudi v deželnem zboru Kranjskem čule so se
po dr. Bleiweisu poslednja leta pritožbe o nemarnosti nase vlade, da ne zatira grozovite goveje kuge po ostrih zakonih, ki jih ima Cislitava. Sedaj morem gospodarjem Kranjskim i Stajarskim poročati, da je 12. dne t. m. deželna vlada saboru našemu v uvaženje i razpravo predložila osnovo zakona proti goveji kugi s poročilom, v kojem daje črtica zakonodajstva o tej pošasti, ki je bila povod, da so se v Avstriji i drugje ustanovile živmozdravske šole. Osnova ta, ki jo je vlada izročila saboru, da jo stavi kmalu na dnevni red, je izdelana tako, da zakon bo enak Ogerskemu i Avstrijskemu; razdeljen je na 5 poglavij. Nadejati se je, da sabor naš ne bode dolgo odlašal stvariti zakon na korist lastni deželi, pa tudi na zadovoljstvo sosedom slovenskim.
V Gorici 15. okt. — Ne in ne — naši ljudje se nočejo vneti za volitve. K volitvam volilnih mož so prišli v nekaterih krajih samo po 3—4 možje in ti so volili 4 ali še več volilcev! To je potlej izraz občnega menjenja , in poslanci po tacih volilcih izvoljeni so — pooblaščenci vsega ljudstva!! In vendar je taka; zbor — da le postavno izvoljen — je pravi deželni zastop. Glede na to so volitve resne. Jez, ki sem v volitvenih zadevah star praktikus in dobro vem, kako kandidatje rastejo, kako se volitve pripravljajo in izvršujejo, imel sem pravico — v poprejšnjih dopisih — šaliti se s pripravami — misleč na shode politiških bogov „majorum et minorum gentium", na razne vspešne in nev3pešne izlete na kmete, misleč na pisma in časniške „fuhler-je", ki so po zraku Meli, mislec na naši razpuščeni — ne-razpuščeni društvi, misleč na složno društvo, na vsega-mogočno vlado in na mnoge druge reči — imel sem, pravim, nekako pravico — šaliti se; al zdaj, odkar so volitve razpisane, imam stvar za resnobno in želim jej ugoden vspeh. Volitev nočem motiti; zdrževai se bodem vsakorsnega hvalisanja ali grajanja kandidatov. Želijn pa tudi, da ne bi drugi zlorabili potrpežljivega Časniškega papirja. Jako veselilo bi me, ko ne bi se i v nekih listih delal prevelik humbug z domoljubjem, z zgovornostjo in sosebno ne z značajnoatjo in — neodvisnostjo (kandidatov). Po analogiji velja tudi tu znani nemški pregovor: „v hiši obešencevi naj se ne govori o vrvi." In s tem — basta! To modrovanje so mi usilili neki dopisi v nekem časniku in tudi neka uredniška pomota (?) v zadnjih „Novicah". Pridejane so — zdi se — mojemu dopisu 3 vrste (na koncu), ki niso moje. *) V tem pa, ko kukovičje jajce iz svojega gojezda trebim, nimam nič zoper ondi omenjena kandidata. Samo to sera hotel reči, da se konečni slavaklic z mojimi poprejšnjimi dopisi ne vjema, kakor tudi ne se strogo neutralnost j o, katera mi bode kot dopisniku ves čas med volitvami načelo in vodilo. O tej priliki naj še tudi povdarim, da moja dopisniška politika — kolikor se ž njo pečam — je „eine Politik der freien Hand"; jez hodim svojo pot; ne gledam ne na desno ne na levo. In, kar se tiče sedanjih volitev, opazujem jih z mirnega svojega Olimpa brez s trans ko\^in brezstrastno. Marsikaj znabiti vtaknem v svojo~ „torbico", in, če bo treba, spregovorim kaj po volitvah. — Jutre tedaj imamo volitni mee-ting; „Sloga" je napravila „ballo per tutti." — Dne 11. t. m. je bil tukaj ces. namestnik baron Pino in je predsedoval v seji deželnega šolskega sveta. Tržaški „Cittadino" je skoval iz tega namestnikovega prihoda v Gorico važno politiško   notico ,   češ ,   da   se je baron
*) Res je ona notica bila le pristavek dopisu našega g. korespondenta, kar se jasno vidi iz tega, da 8. dne okt. on ni mogel vedeti, kaj bode sklenila „Sloga" 10. oktobra.
Vred.
Pino pogovarjal z vojaškim poveljnikom Weberjem (recte s fldm. Kuhnom) o poraz3tavi vojaščine po naši Furlaniji tik italijanske meje. To novico so brž uradno preklicali. Res pa je, da je fldm. Kuhn obhodil mejne kraje v Lahih. — Gosp. namestnik je šel obiskat nova imenovanega uda gospojske zbornic© grofa Viljema Pace-ta v Topoljanu. — Naša velika cerkev je zgubila že spet (po rajne. Kumarji) druzega glavnega pevca; preteklo noč je mrtud zadel g. Karola Maj-linga, enega naših prvih muzičnih veščakov, — moža občeznanega v Gorici.
Jz okolice Kostelske na Dolenskem. — Da starost ni
konec norčavosti, doživeli smo nedavno tudi pri nas» Nekemu 601etnemu gospodu vdovcu, ki ga v Banji Loki poznajo, se je staro srce tako vnelo, da se ženi z mlado devojko iz Hrvaškega, s katero je hotel mlad pa siro-mašk ženin že k poroki iti. Starec mu je je vkradei in jo zdaj v sobi zaprto ima, boječ se, da ne bi jo uni vstrelil! Tacih norcev je menda malo na svetu, kakor ovi starec; namesti da bi roženkranc v rokah imel, pa uganja take burke! Pri njem se pač potrjuje pregovor, da starost ni še konec norčavosti.
Iz Vipavskega 13. okt. — Skoro iz vseh krajev se čujejo o letošnji letini le tužni glasovi, in tudi od todi nimamo kaj veselega poročati. Sadje in grozdje nam je silno vkrčila spomladna mrzla mokrota, turšico itd, pa poletna suša. Repa in zelje si sicer zdaj dobro pomagata, a to je le male veljave. — Poleg poljske letine pa nam zdaj, ko slišimo od naših sosedov na Goriškem priprave delati za vobtev deželnih poslancev, tudi na misel prihaja to, kakošna bo pri nas volilna letina prihodnje leto. Stvar je velike važnosti in že zdaj pomislika vredna. Zdaj se po vsi Sloveniji odmeva nekak vesel glas o spravi in ljubezni vseh strank.; pravijo, da zdaj ni ne več „starih" ne „mladih" Slovencev» A vendar bi jaz prav rad vsem volileera na srce položil vodilo: nikar voliti takega, naj je star ali mlad, ki mu je vsaka vera dobra. Kar se prodaja za „liberalno", naj je nemško, slovensko ali laško blag6, po obllih današnjih skušnjah ni nič vredno. Predno nismo poznali „liberalizma", imeli smo manj davka, zdaj ga imamo čedalje več, a tudi druzih dobrot nič. Naj bi noben Slovan ne pozabil, da pred malo leti sov klerikalni Ti-rolci dvignili glas v Beču za zatirane Cehe, liberalni Korošci in drugi pa so mutasti ostali. Pomiselka je tudi vredno to, kdo dandanes bolj psuje naše nesrečne, za svete pravice se bojujoče južne brate: ali klerikalni „Vaterland" ali liberalna „Presse"? Glede na vse to, ni tedaj nobena uganjka, zakaj vlada podpira „liberalce", ne pa one konservativne može, ki jih le zato „klerikalce" psujejo , ker jim vera ni še kupčija postala , katero prodadć za vsak srebernjak! Prezgodaj je — me bo morebiti kdo zavrnil, že zdaj pri nas na Kranjskem govoriti o volitvah za deželni zbor. Jaz nisem tega mnenja, zato priporočam našim rojakom, naj nakupijo prav veliko „prati k", ki je za prihodnje leto prišla v ßlaznikovi tiskarnici na dan, in jo dado okoli, da poduka potrebni ljudje bero, kar piše v „pogovorih pod lipo".                                    Rodoljub.
Z Blejske okolice 8. okt. —r. {Poduk o umnem sirarstvu; nova sirarska družba; potreba pašnega reda$ zahvala g. Mesarju.) Ker si. kmetijska družba spoznava veliko korist sirarskih družeb, je naprosila prečastitega gosp. župnika Mesarja, da je prišel 2. dan t. m» v tukajšnjo Podhomsko sosesko podučevat o umnem planinstvu in sirarstvu. Zbralo se nas je precejšnje Število tukajšnjih posestnikov, kateri smo za blagor kmetijstva tolikanj vnetega gosp. župnika pazljivo poslušali, ko nas je o umnem planinstvu in sirarstvu cele 3 ure s tako prepričavno besedo podučeval, da nam je
337
vs-em prehitro Čas minul, in da tudi taki, katerim poprej nič ni šlo v glavo, kaj je umno sirarstvo, so spoznali, da nam je mogoče veliko veče dohodke iz naših planin dobiti, če ne bomo zmirom le po starem kopitu delali. Naši predniki so s tem sicer lahko izhajali, a velikih davkov in drugih potreb še po imenu niso poznali , s katerimi se moramo zdaj boriti; zdaj pa je druga. Prepričavne besede gospoda govornika so zato pričujočim tako globoko segle v srce, da za trdno upam, da pomladi že eno precej močno sirarsko družbo na novo napravimo in na naših planinah v Meji dolini in Kleku začnemo masten sir napravljati. Al vsak začetek je težak , in tako je tudi pri sirarskih družbah , kajti one so prekuc vsega dosedanjega planinskega gospodarstva, in od začetka tudi kotel in druga naprava veliko stane, kmet pa se vsake nove reči s strahom poprime, posebno če je treba se precej denarja v roke vzeti. Zato se pa tudi zanašamo, da nam bo si. družba kmetijska, katera taka podvzetja blagovoljno podpira , prihodnje leto kaj pripomogla, ker za letos bi že prepozno prišli s svojo prošnjo. — Tudi je na naših pašnikih velika napaka ta, da se ovce in goveda vse navskriž pasejo, in sploh ovce še po lepših krajih pred govejo živino. Tako vse pašnike pokončajo, zato pa ima vsa okolica zavoljo nekaterih termastih gospodarjev in lenih pastirjev veliko škodo. Al kaj, ker srenje same ne morejo takim svojeglavnežem v okom priti. Želeti bi bilo, da bi si. deželni zbor to reč v roke vzel in da bi se napravil pašni red, kar bi mnogim krajem naše dežele koristno bilo. *) — Konečno pa se javno izrekam srčno hvalo za trud in izvrsten poduk prečast. gospodu Mesarju, katerega bi le še to prosili, naj bi nas tudi pri napravi sirarakega društva blagovoljno podpiral.
Iz Ljubljane. (V sejah deželnega odbora 10. in 14. oktobra) so se med drugim obravnavale sledeče reči: ISkienilo se je, da se programa deželne sadje- in vinorejske šole na Slapu natisne 500 eksemplarov ter da se razpošlje tudi Kranjski kmetijski družbi v razdelitev med kmetijske podružnice in pa župništvom v vino-rejskih krajih; — h konecletni preskušnji 30. dne t. m. na Slapu pošlje dež. odbor svojega zastopnika; — poročilo vodstva te šole o udeležbi pri vinorejski razstavi v Mariboru, pri kateri je šola za vinske pridelke, vinorejsko orodje i. t. d. prejela sreberno državno svetinjo in poleg nje tudi vinorejski atlas v dar, vzelo se je zadovoljno na znanje. — Županstvu v Podrečah se na njeno prošnjo za sprejem neke hirave ženske v novo hiralnico, povč, da hiralnica Ljubljanska ni deželna naprava, da toraj deželni odbor tej prošnji ne more zadostiti. — Sklenilo se je, ponoviti pismo na Ogersko ministerstvo, naj učini, da se deželnemu odboru pošiljajo od Ogerskih uradov pisma v nemškem ali v kakem slovanskem jeziku, ker Magjarskih dopisov ne more sprejemati. — Predlogu krajnega in okrajnega šolskega sveta je deželni odbor pritrdil, da se služba nadučitelja v Višnjigori podeli sedanjemu nad-učitelju Janezu Skrbi neu v Šent-Vidu pri Zatičini, kakor tudi temu, da se plača šolskega učitelja v Krašnji povikša od 400 gold. na 450 gold. na leto , ter da se postavi v proračun normalno-šolskega zaklada za leto 1877. in 1878. po 700 gold. podpore za zidanje šolske hiše na Sušici.   —   V okrajni   šolski  svet  za  Ljub-
*) Ker deželni zbor sam po sebi brez kake dtuge inicijative ne more te res važne stvari pričeti , zato bilo bi prav , da g. Mesarja naprosite, naj bi on prihodnjemu občnemu zboiu družbe kmetijske, ki bode okoli 20. novembra, predlog stavil, da diužba kmetijska za pridobitev zaželene postave potrebne korake stori. Gosp. Mesarju, kateremu so razmere planiustva tudi druzih dežel znane, ne bilo bi težko, tudi Eacit pašnega reda osnovati.                             Vred.
ljansko okolico na triletno dobo od 1877. leta naprej je deželni odbor imenoval sedanja šolska svetnika g. Fr. Kotnika iz Vrda pri Vrhniki in g. Jož. Fridr. Seuniga, posestnika na Bokalcah , — grofa K*rola Pačeta pa za svojega zastopnika v novovoljeni okrajni cestni odbor v Litiji. — Sekundariju v deželni bolnici dr. Andr. Lisjaku se je služba podaljšala še za 2 leti. — Oddalo se je 7 izpraznjenih sirotinskih štipendij po 50 gold. na leto, za katere se je oglasilo 283 prošnjikov, izmed katerih so bili najbolj potrebni in vredni spoznani: Gašpar Ravnikar iz Vrha pri Krašnji, Franc Pavlic iz Kranja, Franc Rus iz Rečice pri Bledu, in Jožef Kurent, Marija J ager, Leopold Kraljic in Johana Vehovec iz Ljubljane. — Mestnemu magistratu v Trstu se je poslal izkaz sod-niJ8kih obravnav zarad detomora in popuščenja otrok za dobo od leta 1867. pa do 1. 1875. , poleg katerega je bilo na Kranjskem od leta 1867. pa do leta 1870. v sodnijski preiskavi 21 nezakonskih mater zarad detomora, 8 pa zarad popuščenja otrok, — od leta 1871. pa do I. 1875, ko ni bilo več najdenišnice v Ljubljani, pa 13 mater zard detomora, in 11 mater zarad popuščenja otrok. Po tem izkazu je jasno, da najdenišnice ne odvračajo detomorov, kajti detomorov je na Kranjskem manj bilo ta leta, kar je najdenišnica v Ljubljani odpravljena; zato bilo bi posebno za našo deželo želeti, da bi se tudi Tržaška najdenišnica odpravila, kateri je treba toliko denarja za Kranjske naj-dence plačevati; ravno zdaj ima Kranjski deželni zaklad nad 30.000 gold. odrajtati Tržaški najdenišnici.
— (Iz obravnav c. k. deželnega zdravstvenega sveta) 9. dne u. m. se je razvidelo, da je na Kranjskem lansko leto 40 zdravnikov na 396 krajih 13.492 otrokom koze cepilo, stariši 2244 otrok pa so se branili otrokom koze cepiti dati. Ker je dokazano, da cepljene koze odvrnejo zelo nevarne prave koze, ali, če se vendar primeri , da se tacega otroka prave koze primejo, so vendar veliko manj hudobne, zato je čudno, da se nekateri stariši upirajo tej dobroti, in zdravstveni svet je nasvetoval deželni vladi, naj skrbi za deželno postavo, ki bo silila stariše, da dado otrokom koze cepiti.
—    (V zadnjem obenem zboru banke „Slovenije") sklenjena doplačila po 30 gold. na vsako delnico so se za 1. obrok po 15 gold. zadnje dni unega tedna zdatno vplačavati začela, tako, da je v pondeljek vplačano bilo 8080 gold. Ker je 1. obrok za doplačilo 14. dne t. nu pretekel, naj hitijo zaostali delničarji, da likvidacijski odbor ne bo prisiljen, neljube tožbine poti nastopiti in da se samim delničarjem na korist brž ko brž izmota likvidacija.
—   (Prodaja Muriskih goved), ki Jih je družba kmetijska z državno podporo kupila na Stajarskem , se je v soboto v Ljubljani prav živahno vršila. Odbornik gosp. Jos. Seunig, kateremu je centralni odbor nakup-živine izročil, je pripeljal 7 juncev in 33 junic. Le en glas vseh pričujočih je bil, da je gosp. Seunig izbral prav lepo živino čistega Muriškega plemena. Junci, po različni starosti, so se prodali od 42 do 102 gold., junice pa, tudi po različni starosti, od 22 do 74 gld* Vsi kupci smejo reči, da so lepo živino prav dober kup dobili. Junci so šli v Kolovec, Sturijo, Šrajbarjev turn, Mirno, Lesičjek, Godovič in Kravjek, junice pa križam po deželi, največ na Dolensko, nekaj tudi na Notranjsko in Gorensko, le 3 ostanete v Ljubljani.
—    (Preskusnje v tukajšnji podkovski in živino-zdravski soli), h katerim sme vsak poslušat priti, bodo 23. dne t. m. dopoldne iz teoretičnega podkovstva, popoldne iz živinoreje, porodoslovja, sodniškega ži-vinoznanstva in mesogledstva, — 24. dne t. m. d opol»
338
dne iz anatomije in fiziologije demače živine, popoldne iz ozdravljanja notranjih in vnanjih bolezin, — 25. dne t. m. dopoldne iz praktičnega podkovstva, popoldne pa iz botanike za živiuozdravnike.
—    (Iz pisarne Matične.) Trije zemljevidi, ki jih letos dobijo udje, so nam ravnokar došli iz Dunaja. „Letopis" je natisnjen do ,,imenika" udov, o katerem se še od nekaterih poverjenikov pričakujejo poprave, da bode kolikor mogoče korekten. Prihodnji mesec po takem odbor razpošlje gosp. udom vse, kar Matica letos izda. Kedaj tudi v prihodnjem mesecu bode občni zbor, to bode določil odbor še ta mesec v prvi svoji seji.
—   Kaj se je do zdaj našlo v Ljubljanskem močvirji tam, kjer so nekdaj bile stavbe na kole h, to je pokazal v sabotnem shodu muzejnih udov kustos gosp. Dežman in o teh najdbah poročal. Čeravno so letošnje povodnje na močvirji tako zelo ovirale preiskavo zgodovinskega močvirnega sveta, da se je kopanje ondi moglo začeti še le avgusta meseca, se je vendar iznova na beli dan spravilo prav veliko stvari iz različnih stavbenih dob in nekaterih res tako zanimivih in deloma ličnih, da so po vse zastavica tudi učenjakom na tem znanstvenem polji. Nekatere lončene posode so res tako krasno in okusno opisane, da človek vpraša: kako li je mogoče, da ljudje, ki so pred tisoč in tisoč leti na tej samoti živeli, v tako prvotnem stanji, so znali take lepotičije stvariti? Zbrani udje so radovedno ogledovali na novo na dan spravljene starine in pazljivo poslušali poročilo o njih.
— Gospod dr. Tänzer, nam dobro zoani zobni zdravnik iz Gradca in naš rojak, je prišel te dni zopet v Ljubljano, kjer ostane do konca tega meseca, bivajoč v gostilnici ,,pri slonu". S zaupanjem se vsak, kdor je na zobeh bolan , more obrniti do njega , ki tudi ima mnogo  priviligiraoih zdravilnih preparatov.
—  Za c. k. notarja v Kostanjevici je imenovan dr. vitez G š p a n.
—   {Vprašanje do si. vrednistva „Novic''.) Mi mesarji Ljubljanskega mesta imamo večkrat, posebno pa letos priložnost, telice in mlade voliče do dveh leti stare kupiti in jih za mesnico pobiti; ta živinica ima navadno lf/2 do 2 centov mesä. Ljubljanski dacarji pa hočejo imeti ravno takošen dac od takih mladih živinčet, kakor od velicih volov, to je, namesti 1 gold. 50 kr., kakor jim od teleta grč, zahtevajo 7 gld. 63 kr., kakor je dac od vola. Zato imamo z našimi dacarji vedno piepir in moramo velikokrat od teleta ravno toliko plačati kakor od velicega vola. Ca mi čez šrango živino v mesto peljemo in dacarju naznanimo, da je tele, noče on nič slišati od tega; ko pa pri mesnici dacar-skemu davkarju od teleta daco plačati hočemo, nam pa žuga s kaznijo, češ, da to se mora na šrangi naznaniti, in tako nas sučejo, da ne vemo, ali je v Ljubljani druga postava, kakor je v drugih deželah, ali kaj? — Zato prosimo si. vrednistvo „Novic", naj nam blagovoljno razodene, do kedaj da je govedo tele in imamo potem niži dac od teleta plačati in od kedaj da goveda postane vol ali krava, in imamo potem viši dac odrajtati?
Več mesarjev v Ljubljani. Odgovor vrednistva. Na to za kmetijstvo in za obrtnijstvo res važno vprašanje damo sledeči odgovor: „Dokler ima goveja živina še vse mlečne zobe, je tele brez razločka njene teže, zato je tudi mesar le dac za teleta dolžan plačati. Kedar pa govedu mlečni zobje začno izpadati in stopajo na njih mesto tako imenovani stanovitni zobje, takrat ni več tele in mora se dac za vola ali kravo odločeni plačati. Mlečne in stanovitne zobe nekoliko skusen človek lahko razloči.    Da se   pa o kakem  prepiru  za  gotovo
izve, kakošne zobe da ima živina, je potreba spri-čala živinozdravnikovega ali pa mesoglednikovega; to 8pričalo stori konec pravdi. Sicer bi pa tudi prav bilo, ko bi dacarji, ki imajo s živino opraviti, imeli bukve dr. J. Bleiweisa pri rokah, ki jih je družba kmetijska izdala pod imenom „Nauk o umni živinoreji", in ki v jasnih podobah kažejo po zobeh starost živine.
—  (Zadnje „Novice" so bile zasežene) zarad članka o Turških homatijah. Ker so konfiskacije slovenskih časnikov zadnji čas na dnevnem redu, res ni čuda, da si vrednistva želijo cenzure, kajti še celo taeih člankov (kakor se je zadnjemu našemu listu zgodilo) državna pravdnija ne pusti med slovenski svet, ki so brez ovire v „Obzoru" prišli na Hrvaškem, v „Politik" in „Vaterl." na svetlo. Po takem bi cenzura časopisom bila  le  dobrotljiva mati „im freien Oesterreich".
—  (Slovensko gledišče) se bo pričelo 1. novembra. Kegljanje, ki ga je napravil nek „odbor" pri „kroni", res ni bilo na korist dramatičnega društva, kajti čeravno je bilo precej čistega dohodka, „odbor" dramatičnemu društvu ni odra j tal ne kraicaria. Ali ni to „svindelj"r
339