Oktober 2004 leto 10 številka 128 CENA 180 SIT / Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ IZHAJA 15.YMESE€U = le Banka Koper Županja Občine Piran Vojka Štular, prof. In odcasipne della Festa del Comune di Pirano porgo a tutt i cittadini le mie piu‘ sincere felicitazioni e auguro a tutti di celebrare la festa con tanta gioia e sr—rss««: si trasformano in grandi vittorie. PIRANSKI LOKACIJSKI NAČRTI NA ČAKANJU Prenova starega hotela Palače pomaknjena v prihodnost. V Istrabenzu precej razočarani. Študije, ki jih je naročil investitor Istrabenz dokazujejo, da se bo zgradba kmalu porušila sama od sebe in da so stara drevesa v parku bolna. STRAN 11 STRAN 16 STE BILI POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI, delovnem mestu ali javnem prostoru? www.poravnava.si 354904 3#r 5JE!* Rajko Hrvatič: »Marinko Babič mi je dolžan milijon evrov!« Uradni rezultati volitev v DZ Republiška volilna komisija je objavila uradne rezultate volitev v DZ 3. oktobra 2004. V državni zbor seje prebilo 7 strank. Volilnih upravičencev v Sloveniji je bilo 1.634.402, volitev pa se je udeležilo 991.263 ali 60,64 %. Prva konstitutivna seja novoizvoljenega državnega zbora bo 22. oktobra. Vodil jo bo najstarejši poslanec Vasja Klavora, prim. dr. med. (DeSUS). Na Slovenski obali so bili izvoljeni: Breda Pečan in Aurelio Juri (ZLSD), dr Marko Pavliha (LDS) in Roberto Battelli (italijanska manjšina). L) Slovenska demokratska stranka (SDS) 281.710 glasov (29,08 %). 2. ) Liberalna demokracija Slovenije (LDS) 220.848 glasov (22,80%). 3. ) Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) 98.527 glasov (10,17%). 4. ) Nova Slovenija-Krščanska ljudska stranka (N.Si) 88.073 glasov (9,09%). 5. ) Slovenska ljudska stranka (SLS) 66.032 glasov (6,82%). 6. ) Slovenska nacionalna stranka (SNS) 60.750 glasov (6,27%). 7. ) Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) 39.150 glasov (4,04%). 10 LET DOVES Stran 13 TEHNIČNI PREGLEDI TUDI V LUCIJI Stran 4 Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 64 00 500 Občina Piran praznuje Letošnje praznovanje občinskega praznika, 15. oktobra, so v občinski upravi popestrili s številnimi prireditvami, od katerih velja omeniti 10. obletnico Društva za okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji- v Marini in Avditoriju Portorož, odkritje spomenika Osamelci v parku Istra v Luciji, balinarski turnir, državno prvenstvo v podvodnem ribolovu, odprtje novih prostorov za tehnične preglede vozil v Obrtni coni v Luciji, spominsko slovesnost na trgu Prekomorskih brigad v Portorožu, otvoritev novega prostora društva Faros, podpis pogodbe o pristopu k projektu UNICEF Piran - otrokom prijazno Unicefovo mesto, sejem Cvetje v jeseni v Fiesi, razstave, športna tekmovanja in druge prireditve. OSREDNJA PRIREDITEV v počastitev občinskega praznika s podelitvijo naj višjega občinskega priznanja - Zlati grb Občine Piran Alenki Aškerc Mikeln in Stasji Mehora bo v soboto, 16. oktobra ob 18.00 uri v portoroškem Avditoriju. OBČIHA PIRAN C O M U M E DI PI RAN O Ob prazniku Občine Piran vsem občankam in občanom iskreno čestitam in želim predvsem obilo sreče, zadovoljstva in prave piranske samozavesti, ki še tako zahtevne naloge spremeni v velika zmagoslavja. Prijetno praznovanje vam želim! porA/nava PE LJUBLJANA Zaloška c. 69 PE CELJE i Ljubljanska 20 PE PTUJ I Vodnikova 2 PE KOPER Vojkovo nabrežje 32 PE VELENJE Efenkova 61 PE MARIBOR Sokolska ul. 46 PE KRANJ Maistrov trg 11 PE MURSKA SOBOTA I Staneta Rozmana 16 [ PE TREBNJE Baragov trg 1 PE KOČEVJE TZ0 64 j ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? | 08013 14_________ Živilska industrija d.d., Industrijska cesta 21, 6310 Izola Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi FOTO C0L0R LABORATORIJ Obala 7 Bernardin 6320 Portorož Tel.:+386 05 674 08 80 .geocities.com/quicklab_fotolaboratorij E-mail: fotoquicklab@siol.net Za prenos fotografije s CD, diskete, Smart Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir OD VSEPOVSOD Trst kandidira za EXPO 2008 Za organizacijo svetovne razstave EXPO 2008 se že nekaj časa potegujejo tri mesta: Trst, grški Solun in španska Zaragoza. Igraje odprta, kajti težko bo dobiti večino od skupno 91 glasov držav članic Mednarodnega urada za razstave. Nedvomno gre za velik projekt, ki bi ga mesto Trst bilo sposobno izvesti. Vodstvo družbe Trieste Expo 2008 Challenge seje pred nedavnim že odločilo kandidaturo nekoliko širše propagirati tudi v Sloveniji in Avstriji. Bilo je že tudi nekaj informativnih srečanj v smislu pridobivanja podpore za kandidaturo Trsta. Tako sta se pred kratkim o tem že tudi pogovarjala tržaški župan Roberto Dipiazza in generalni konzul RS v Trstu Jože Sušmelj. EXPO naj bi se dogajal v starem tržaškem pristanišču. Odločitev kateremu mestu bodo zaupali to veliko svetovno razstavo bo padla 16. decembra 2004. Y/////////////////////////////////////////////////777X Radarski šok v Italiji Milano - V severni Italiji jev petek, 8. oktobra klecnil radarski sistem letalske kontrole zaradi česar je na milanskem letališču Linate in na letališču Malpensa bilo odpovedanih 30 poletov in 50 pristankov letal, tako v domačem kot tudi v mednarodnem prometu. V Marini Portorož so zato zaman čakali predstavnika Fundacije za okoljsko vzgojo Evrope (FEE), ki bi se moral udeležiti proslave 10. obletnice delovanja Društva za okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji (DOVES). V//////////////////////////////////////////////////ZZX Blair obljublja EU-intervencijske skupine za Afriko Adis Abeba - 51 letni britanski premier Tony Blair, Bushev zvesti somišljenik in izvajalec njegove ekstremne politike do Iraka in terorizma, sije doma nakopal kar precej kritik svojih političnih nasprotnikov. Ali gaje to toliko strlo, da seje moral podvreči operaciji srca ni povsem znano. Kaže, da ni bilo nič hujšega, saj je Blair že takoj po operativnem posegu v začetku oktobra obiskal etiopsko prestolnico Adis Abebo. Tamkajšnjim predstavnikom je zagotovil, da bo EU že do leta 2005 usposobila posebne (vojaške) intervencijske skupine za nemirno Afriko. v///////////////////////////////////////////////////Z\ Bodo Nemci pozimi zmrzovali? Hamburg - Bild poroča, daje izjemen skok cen nafte (v Nemčiji 2 evra za liter) začel skrbeti tudi 12 milijonov lastnike stanovanjskih hiš, ki svoje bivalne prostore ogrevajo z nafto. Problem se kaže tudi v tem, da prodajalci zaradi visokih nabavnih stroškov ne držijo omembe vrednih zalog. Severnjake lahko reši tudi mila zima. V///////////////////////////////////////////////////7), Kanibalizem tudi v Evropi! Berlin - Človek bi mislil, da je ljudožerstvo že preteklost, ali pa se morda še dogaja v kakšni džungli daleč od civiliziranega sveta. Pa očitno ni tako. Ljudožerci so tudi v Evropi! Nemški časopis Bild piše o grozovitem umoru v Berlinu, ko je v nekem stanovanju brezposelni 41- letni pleskar ob nekakšni Sadomaso-sex (homoseksualni) igri z izvijačem pokončal svojega 33- letnega znanca, učitelja klavirja. Iz telesa mu je izrezal srce, pljuča in ledvice. To pa še ni bilo dovolj. Vzel je žago in mu odžagal tudi ude. Šele pri pojedini in ob potoku krvi je doživel svoj višek. Košček človeškega mesa si je menda prislužil tudi njegov maček. Ostanke notranjih organov policisti našli kar v hladilniku. Soba je po odkritju izgledala kot klavnica. '{//'/'/77'//////////////////////////////////////////////A Oktobra začetek sojenja Sadamu Huseinu? Pikale kot še nikoli V Nemčiji je bila poleti invazija os Zaradi posledic osjega pika in alergičnega šoka v Nemčiji vsako poletje umre okoli 40 ljudi, okoli 200 pa jih mora vsak vikend po pomoč k zdravniku. Primer: Na sprehodu je otrok z vrtca pomotoma stopil na osje gnezdo. Razdraženi roj os seje v sekundi zakadil malčke, ki so morali po pomoč v bolnišnico. Y/////////////////////////\ Slovensko stalno gledališče v Trstu še vedno v težki finančni krizi Da ne bi prišlo do odpovedi delovnih mest so se uslužbenci odpovedali 6-odstotni plači Po sindikalni skupščini in seji upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča v Trstu že pred dobrim mesecem dni, so le našli začasno rešitev. Uslužbenci gledališča so se, kot je znano, do decembra odpovedali 6-odstotni plači in s tem omogočili, da bodo vsi lahko delali naprej in da ne bo prišlo do odpovedi delovnih mest. Kaj bo prinesel januar prihodnje leto še nihče ne ve. Vaje, ki so bile načrtovane, potem za nekaj časa zamrznjene, so se kljub težavam nemoteno začele. Režiser Sergej Verč je napovedal, da bo gledališče igro Ljubezen premierno predstavilo že do 15. oktobra, kot je sicer bilo sprva načrtovano. V skrbeh j e še vedno tudi Boris Kuret, predsednik Upravnega sveta gledališča, saj gre po eni strani za nevarnost, da gledališče ne bo izpolnilo norme glede ponujenega števila letnih predstav, po drugi strani pa bi to bila vodo na mlin še slabšemu stanju tega slovenskega gledališča v Trstu, kije v finančni krizi, saj gre za približno 2 milijona evrov tekočega primanjkljaja v delovanju. Bagdad - Nekdanjemu iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu (67) naj bi začeli soditi v oktobru in to pod budnim očesom Američanov. Zaprtje na skrbno varovanem mestu nekje v Bagdadu in nima dostopa do časopisov, TV ali kakšnih drugi informacij kaj se v resnici dogaja v Iraku. Kot pišejo mediji naj bi mu (Američani) dovolili le vrtnarjenje. Če bo res prišlo do pravičnega javnega sojenja diktatorju bo svet izvedel še marsikaj. Predvsem tudi to, daje bil anglo-ameriški vojaški poseg na shirano državo nelegitimen. V spopadih j e doslej umrla več kot tisoč ameriških vojakov in nekaj deset tisoč iraških bojevnikov in civilistov. Vsekakor prehud davek za uvajanje proameriške demokracije, ki se v arabskem . _ .. _ i_ o svetu nikoli ne bo prijela in je pripeljala do spodbujanja svetovnega terorizma, v IVOrfV 3l I O US il < Iraku pa skoraj do državljanske vojne. Najbolj žalostne za svet so ugrabitve in + obglavljanja povečini nedolžnih ljudi. Alije tudi to zasluga Amerike za boljši Irak? V////////////////////////* ZDA pred predsedniškimi volitvami Z///////////////////////////////////Z////////////////i Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva primorski uVp Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, e - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.05 6777 140, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000 izvodov Ustanovitelj in izdajatelj: Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, fax: 05 6777 139 Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. ID DDV. SI59225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 2.160,00 SIT Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5%. Lansko vroče poletje in mila zima sta omogočila preživetje in razmnoževanje na milijone raznih insektov, mrčesa, os (kralj i c), sršenov, in tudi nadležnih komarj e v. Ljudi, ki so alergični na osji pik je upravičeno strah, saj bi v skrajnem primeru težko preživeli brez takojšnje zdravniške pomoči, ker bi se preprosto zadušili. Pa še nekaj je. Insekti se vedno bolje počutijo v naseljenih krajih, v mestih, kjer zlasti na smetiščih najdejo veliko hranljivih odpadkov. Nemški časopis Bild je pred kratkim kar dvakrat zapored objavil zanimive podatke o neverjetno agresivnih osah. Piše, daje vsak deseti njihov državljan alergičen na osji pik in da zaradi posledic vsako poletje v tej državi umre do 40 ljudi. Največ primerov se zgodi v vročih poletnih dnevih na piknikih, v gozdu.. .V Sloveniji očitno tako zbranih podatkov še nimamo. Anatomijo ose in njena agresivnost Washington -V vse bolj vroči predvolilni kampanji v ZDA na trenutke vodi demokratski izzivalec John Kerry, ki sedanjemu predsedniku Bushu očita napačno presojo glede nelegitimnega vojaškega napada na Irak, kar pa ameriški vojni industriji po drugi strani prinaša ogromne dobičke, žal na račun zmanjšanja drugih standardov. Toda Kerry tu kot kaže le ni najbolj prepričljiv, čeprav je po anketah na nedavnih t. i. TV volitvah zmagal. Američani so preveč zaverovani v svojega sedanjega predsednika, saj se z njim strinjajo, da so ZDA edina poklicana svetovna velesila (tudi vojaška), ki lahko kjerkoli na svetu intervenira in napravi red. Povprečni George Bush j e po 11. septembru 2001 sprožil boj proti (svetovnemu?) terorizmu, kije po mnenju mnogih (bil) odgovor na ameriško podcenjevanje islamUma___________________________ služijo za plazenje ter oprijemanje svojih žrtev, spredaj pa ima še nekakšni napravici za čiščenje čutila. Njene peruti merijo nekje do 13 milimetrov in v letu zamahne z njimi tudi od 100 do 260 krat v sekundi. V zraku doseže hitrost do 30 kilometrov na uro in se zaleti v človeka kot kakšna raketa. To, česar se mnogi bojijo, ni osja čeljust pač pa njen zadek z želom, s katerim vas lahko hitro useka. Ko osa začuti nevarnost (tudi, če v vas zaleti čisto slučajno) iz zadka izredno hitro izvleče želo in piči. V kožo vbrizgne do 10 mikrogramov strupa.Ta strup pa je izredno nevaren za ljudi, ki so alergični na pik žuželk, saj lahko padejo v nezavest in se zadušijo. Zanimivo je, da imajo želo le samice in ne samci. Pravilo: Ne dražite os po nepotrebnem! V posameznem osjem gnezdu (satju) so zasledili tudi do 5000 mladic, ki trpijo veliko lakoto. Da bi jih ose -delavke vzgojile, morajo nenehno iskati hrano. Najbolj jih privlačijo razne terase, balkoni, zlasti dobro obložene mize na katerih diši po pečenem mesu, pivu, sadjem... Zelo nevarno je, če oso popijemo skupaj s sokom ali pivom, ker nas lahko piči v jezik ali grlo. V trenutku lahko pride do otekline in celo do zadušitve. Ose so zelo neumne živalce, ki trmasto vztrajajo pri svojem cilju zato jih je težko odgnati. Zlasti so nevarne, če jim hočemo uničiti gnezdo. Zgodi se lahko, da se vam v glavo zaleti cel roj os. Nič boljše ni, če je njihova pristajalna steza slučajno naša roka, noga, glava ali lice. Osa ima na glavi poseben izrastek, nekakšno čutilo, tudi za vohanje, brez katerega bi izgubila ravnotežje. Vidi 80 krat slabše od človeka in vid seji zbistri šele v letu. Njene poševne oči so sestavljeno iz okoli 10.000 posamičnih mini vidnih polj. Njena čeljust je močna, s kaveljčkom pa lahko grize celo les, sicer paji služi za sekanje zalogajčkov hrane ter pri gradnji gnezda. Noge ji Ne vznemirjajte os po nepotrebnem, ne mahajte proti njim, ne odganjajte jih na silo. Hrana (še zlasti sladice) jih privlači, zato jo pokrivajte. Pijačo iz pločevink pijte samo s slamico, kajti lahko se zgodi, da se v pločevinko spravi osa. Pustite na miru osja gnezda, zlasti tudi na tleh, ker je tam običajno velik roj napadalnih živalic. Bodite previdni pri zažiganju osjega gnezda. Dobro zaščitite svoj obraz. Uporabite spray za insekte. Kaj storiti če vas piči osa? S čisto pinceto odstranimo želo. Toda pozor! Ne drgniti, ker s tem pospešimo prenos osjega strupa po krvi. Na bolečo točko položimo košček čebule in malce podrgnemo. Ranico speremo s kisom ali vodo, v katero smo stisnili malo limone. Ne sesajte strupa iz ranice in je ne zakrivajte s plastičnim materialom. Na bolečo točko lahko položimo tudi led, ki »hladi« bolečino. V lekarni je mogoče kupiti tudi poseben gel. V primeru, da vas piči osa v grlo, ker ste jo slučajno popili skupaj s pivom ali sokom, takoj poiskati zdravniško pomoč! Občutljivi - alergični - na pik žuželk naj imajo s seboj ustrezna zdravila (po posvetu z zdravnikom). Takoj poiskati zdravniško pomoč! {///////////////////////////////////////////////////771 Javier Solana za Jutarnji list »Nacionalni interes Slovenije je, da podpre Hrvaško« Visoki predstavnik Evropske unije za zunanjepolitične zadeve Javier Solana je tik pred nedavnim obisku v Zagrebu v odmevnem ekskluzivnem intervjuju za Jutarnji list, objavljenem 5. oktobra 2004, komentiral tudi slovensko-hrvaške odnose, ki so se zgodili prav na začetku oktobra zaradi incidentov na morju in tudi neprijetnega dogodka na meji v Sečovljah. V izjavah je bil zelo evropsko diplomatski. »Slovenija ima interes, da podpre Hrvaško pri vstopu v EU. Hrvaška in Slovenija imata (sedaj o.p.) še čas, da razrešita težka vprašanja, kajti v bližnji bodočnosti izbire ne bo. Hrvaška j e v zadnjih nekaj mesecih na svoji poti približevanja EU izjemno dobro napredovala«, lahko razberemo že iz naslova in podnaslova. Solana poziva odgovorne državnike Slovenije in Hrvaške k dialogu, saj je to pravi instrument oziroma način reševanja vseh dvostranskih odprtih vprašanj v EU in je prepričan, da bosta Slovenija in Hrvaška to tudi zmogli. Na isti strani časopisa lahko preberemo, da Bruselj niti ne pomišlja, da bi odložil strategijo do Hrvaške. Naša južna soseda si je zadala nalogo pravnomočno vstopiti v EU že leta 2007, Financial Times pa je objavil novico, da naj bi se to zgodilo šele leta 2001 ali 2012. če bo res tako imata Slovenija in Hrvaška še dovolj časa za razreševanje spornih mejnih vprašanj. Ostaja le še uganka, kaj predvideva schengenski sporazum med Slovenijo in EU, ki začne veljati najkasneje leta 2007. Generalno soočenje Kandidati za poslanska mesta so morali pokazati veliko znanja Na relativno težka vprašanja na generalnem soočenju 1. oktobra 2004 v kongresnem centru Hotelov Morje v Portorožu, ki ga je vodil naš odgovorni urednik, je od kar 10 prisotnih kandidatov za DZ z obalnih volilnih okrajev najbolje odgovarjal dr. Marko Pavliha (LDS), ki je bil na volitvah edini od 10 takrat prisotnih, 3. oktobra 2004 tudi izvoljen v DZ. Na generalno soočenje 1. oktobra 2004 v Hotelu Slovenija v Portorožu, v organizaciji Primorskega utripa in Radia Tartini, je prišlo presenetljivo kar 10 kandidatov za poslanska mesta. Kandidatke in kandidati so 5 minut pred soočenjem prejeli po pet splošnih enakih vprašanj, na katera je bilo treba hitro in točno odgovoriti, poleg tega pa so jim bila postavljena tudi vmesna dodatna vprašanja. Najprej je vsak od kandidatov na kratko predstavil svoj, oziroma program stranke. In prva ugotovitev: Programi strank so si v bistvu precej podobni, odgovori na vprašanja pa nikakor ne. Do tu je še nekako šlo, potem pa seje nekaterim kandidatom začelo zatikati, predvsem tudi zato, ker so bila vprašanja morda le preveč zahtevna , kajti od naših poslancev v DZ se pričakuje širše znanje in to je bilo zahtevano. Kandidatke in kandidati so predstavili svoje poglede na razvojne projekte Slovenske obale oziroma Slovenske Istre, pri tem pa sta naj večje poznavanje problematike pokazala kandidatka Vojka Štular in kandidat dr. Marko Pavliha. Z odgovori sta ugodno presenetila tudi kandidatka Stranke Aktivna Slovenija Nives Bartolič iz Kopra, ki se zavzema za neposredno uveljavljanje ljudske volje z referendumi po vzoru Švice ter za manjšinsko vprašanje, ki ga je treba prilagoditi normativom EU in mag. Janez Jug iz Izole (Junijska lista). Na res morda nekoliko pretežko vprašanje če je povprečna gospodarska rast v razširjeni EU 100, kolikšno stopnjo razvitosti je v tem primeru že dosegla Slovenija in kaj to lahko pomeni za Slovenijo z vidika financiranja regionalnega razvoja in še na vprašanje, ali poznajo podatke o trenutni zadolženosti zasebnih podjetij in države v tujini, je bilo razumljivo tudi težko odgovoriti. Tukaj sta kar precej znanja pokazala kandidat DeSUS Drago Žerjal in kandidat LDS, dr. Marko Pavliha ter mag. Janez Jug. Poslanci se bodo v novem štiriletnem mandatu verjetno srečali tudi z naslednjimi vprašanji: - nov zakon o lokalni samoupravi - sprememba zakona o pokrajini in regionalnem razvoju Slovenije - prevzem evra. -pripravena uveljavitevschengenskega režima na meji s Hrvaško. Kandidatka Vojka Štular je dobro komentirala razlike med razvojnimi in evro regijami ter pokrajinami, Kandidat Franjo Žele SJN pa problematiko turizma. Nekoliko so se razhajali pogledi med dvema strokovnjakoma za pomorsko pravo dr. Markom Pavliho in dr. Dušo Kemel - Umek Kandidatka SLS Ana Hafner Hoj er je na vprašanje, ali bi moral predsednik SLS dr. Janez Podobnik ob nedavnem mejnem incidentu v Sečovljah hrvaškim obmejnim organom pokazati osebno listino, odgovorila z NE - in požela burno neodobravanje publike. Nič kaj lahko vprašanje ni bilo tudi v zvezi s pariteto evra. Slovenija je v »čakalnici« za prevzem evra. Na vprašanje kolikšno v odstotkih je dovoljeno odstopanje od že določene paritete (239,64 tolarja za evro) in kakšni so resnični cilji Banke Slovenije glede odstopanja v povezavi z inflacijskimi cilji, nismo dobili popolnega odgovora kandidatov za poslanska mesta. Zaradi pomanjkanja časa smo izpustili vprašanja ali kandidati znajo našteti maastrichtske konvergenčne kriterije ter kateremu kriteriju Slovenija doslej še ni zadostila. Govorili smo tudi o tem, da so se odnosi z našo sosedo Hrvaško po nedavnih incidentih na še nedoločeni meji spet nekoliko ohladili. Naša soseda razume samo še jezik arbitraže, Slovenija pa kot, da ji arbitraža ne odgovarja. Tudi publika je spraševala kandidate. FOTO: AKV - Udeleženci so predlagali, da bi naslednje generalno soočanje moralo biti nekoliko dni pred volilnim molkom, ker mediji, ki so bili prisotni: Dnevnik, Radio Capris, Primorski utrip..., niso smeli več objavljati rezultatov soočenja. Na generalno soočenje 1. oktobra 2004 v Hotelu Slovenija v Portorožu, v organizaciji Primorskega utripa in Radia Tartini, je prišlo presenetljivo kar 10 kandidatov za poslanska Pisno vprašanje publike obalnim županom Na generalno soočenje je skupina poslušalcev iz publike prinesla pisna vprašanja za vse tri obalne župane, ki so kandidirali za poslanska mesta, ki pa jih žal tam zaradi prevelike množice vprašanj nismo mogli prebrati, zato jih javno objavljamo v današnji številki s pozivom županom, da nanje tudi ogovorijo. »Priča smo čedalje hujšemu pritisku po nakupih zemljišč na območju Slovenske obale, čedalje hujšemu pritisku gradbenega in investitorskega lobija po pozidavi vseh še prostih površin na obali, po nesorazmernih in melagomanskih posegih v ta občutljiv prostor v vseh treh občinah. Ti posegi bodo, v kolikor bodo realizirani, trajnostno spremenili ambient, šarm in privlačnost obalnih mest. Kako in na kakšen način nameravajo sedanji župani, ne glede na to ali bodo izvoljeni v Državni zbor ali ne, poskrbeti za to, da bo v smislu lokalne Agende 21, za vse tri obalne občine zagotovljen trajnostni razvoj, kako bo zagotovljena kakovost življenja vsega lokalnega prebivalstva, kako bo zagotovljen vzdržen prostorski razvoj z racionalno rabo prostora in kako bo onemogočena prevlada interesov posameznih dejavnosti na račun uravnoteženosti razvojnih potreb?«_ Pomembna bo povprečna gospodarska razvitost Finančna pomoč Evropske unije, ki je namenjena hitrejšemu razvoju gospodarsko manj razvitih regij v obdobju 2007-2013, katerih BDP je pod 75% povprečnega BDP Unije se imenuje CILJ L EU Slovenijo pri izračunavanju strukturne pomoči obravnava kot eno regijo. Po izračunu Evropske komisije, kije čisto svež, (september 2004) naša država v sedanji 25-članski Uniji ne dosega praga 75-odstotnega BDP Unije kot skrajno mejo za možnost dodelitve strukturne pomoči iz Cilja 1 oziroma ga dosega le 73-odstotno. To upravičenost pa bo Slovenija izgubila po razširitvi EU na Bolgarijo in Romunijo, torej na 27 članic, predvidoma leta 2007, ker bo dosegla višji prag. V sedmih letih bi Slovenija tako izgubila ogromna sredstva: 4,1 milijarde evrov pomoči. Zadolženost Slovenije In dodatna vprašanja kandidatom: Kolikšna je bila določena zadnja minimalna bruto plača v Sloveniji in kolikšen zajamčeni OD? (Odg.: 117.500,00 oziroma 54.358,00 SIT). Najmanjše število prebivalcev, ki jih po uredbi EU mora imeti regija? (Odg.: najmanj 800.000). Če je BDP na prebivalca v letu 2003 v 25 državah članicah EU bil 100, kolikšen odstotek dosegajo Luxembourg, kolikšen Slovenija in kolikšen Slovaška? (Odg: Luksemburg 208, Slovenija 75 ali celo 77, Slovaška 51). Trenutno zadolženost države je težko ugotoviti, ker se ta spreminja, vendar velja ocena, da se Slovenija in Slovenci prehitro zadolžujemo, tako doma kot v tujini. Konec leta 2003 je znašal državni dolg 1.679 milijard tolarjev ali 29,5 odstotka BDP. Stanje konec maja pa je bilo približno tako: Zasebni bruto dolg, za katerega država ne jamči, je znašal okoli 10,49 milijarde evrov. Javni in javno zajamčeni dolg je znašal okoli 3,49 milijarde evrov. Skupaj bi torej bila Slovenija trenutno dolžna 13,98 milijarde evrov ali drugače povedano, vsak Slovenec j e v povprečju zadolžen za 707 evrov. Kolikšno je dovoljeno odstopanje od paritete evra? Dovoljeno odstopanje od že določene paritete na dan 28. junija 2004 (239,64 tolarja za evro) je 15% navzgor ali navzdol, ne da bi bila pri tem naša država kaznovana. Dogovorni cilji Banke Slovenije pa so skladni s ciljno inflacijo in odstopanje lahko niha le + - 2,25%. Tečaj evra se trenutno giblje v teh zastavljenih okvirih. Maastrichtski konvergenčni kriteriji Teh je pet in so bili že objavljeni v zadnji številki Primorskega utripa. Slovenija še ni zadostila kriteriju inflacijske stopnje. Na letni ravni znaša 3,7%, kar j e še vedno za dober odstotek preveč za prevzem evra in opustitev naše nacionalne valute tolarja, kar naj bi se zgodilo januarja 2007. Kakšen akt morata sprejeti Slovenija in Hrvaška do bi rešili mejna vprašanja oziroma, da bi dokončno določili mejo? (Odg.: Sporazum oziroma pogodbo o meji). Kolikšno gospodarsko rast v odstotkih BDP je za leto 2004 in 2005 Sloveniji napovedal IMF (Mednarodni denarni sklad)? (Odg.: za leto 2004 3,9, za leto 2005 4,1%). Zaradi pomanjkanja časa j e izpadlo kar nekaj značilnih, nič kaj lahkih, aktualnih vprašanj za bodoče poslanke in poslance, kot na primer ali poznajo premoženjsko bilanco svoje občine, število zaposlenih, brezposelnih in število prebivalcev, kolikšno je bilo v Sloveniji ? Kaj menijo na primer o razmerju 33:67 v korist zaposlenih v Sloveniji, zakaj se poglabljajo socialne razlike in podobno. V Sloveniji je bilo konec julija letos 782.670 delovno aktivnih prebivalcev (+1%). Hkrati je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 90.294 iskalcev zaposlitve (- 6,8%). Razmerje med upokojenci in zaposlenimi se je že drastično zmanjšalo in znaša trenutno 33:67 v korist zaposlenih. Z drugimi besedami dva delavca morata »pridelati« pokojnino za enega upokojenca. - ♦ primorski ufr'p GOSPODAHSTVO 'Transakcija vredna 22,8 milijarde tolarjev ISTRABENZ in OMV sta zaključila transakcijo prodaje Istrabenzovega deleža v družbi OMV ISTRABENZ, d.d. \_________________________________________________________v Holdinška družba Istrabenz d.d. Koper je iz naslova prodaje okrog 100 bencinskih servisov avstrijski družbi OMV Marketing&Refining Gmbh z Dunaja že prejela prvo del kupnine v višini 55 milijonov evrov. Preostanek 40 milijonov evrov pričakujejo v petnajstih dneh. Urad Republike Slovenije za varstvo konkurence je avgusta letos izdal odločbo o skladnosti koncentracije podjetij OMV Marketing&Refining, GmbH, iz Dunaja in OMV ISTRABENZ, d.d., iz Kopra, s pravili konkurence. Holdinška družba ISTRABENZ, d.d., je na osnovi te odločbe in konec junija podpisane kupoprodajne pogodbe predstavnikom družbe OMV Refining&Marketing iz Dunaja izročila nalog za preknjižbo delnic doslej skupne naftne družbe. Trgovina z naftnimi derivati s tem prehaja k avstrijskemu partnerju, partnerja pa sta se dogovorila za nadaljevanje poslovnega sodelovanja zlasti pri oskrbi z utekočinjenim naftnim plinom, skladiščenju naftnih derivatov in informacijskih tehnologijah. SKUPINA ISTRABENZ ostaja dejavna v energetiki, ki bo tudi poslej njena tradicionalna in strateška dejavnost. Uresničuje razvojno strategijo do leta 2007, ki predvideva delovanje v treh strateških dejavnostih - v energetiki, turizmu in naložbeni dejavnosti. V vseh dejavnostih je v fazi dinamičnega razvoja, dogovor z OMV-jem pa ponuja nove možnosti za razvoj, investicije in naložbe v vseh treh strateških stebrih. Spremenjena lastniška struktura ISTRABENZ, d.d., je razvidna iz naslednje tabele: DELNIČAR ŠTEVILO DELNIC NA DAN 30.062004 LASTNIŠTVO NA DAN 30.08.2004 V 1DEKS 066004/ OMV AKTIENGESELLSCHAFT, WIEN 0 0,00 0,00 323.232 6,24 0,00 MAX1MA HOLDING D.D. 217.042 4,19 0,00 PIVOVARNA LAŠKO, D.D. 199.948 3,86 0,00 ACT1VA INVEST, D.D. 199.948 3,86 0,00 GORENJE D.D. 199.948 3,86 0,00 :B INVESTICIJE, D.O.O. 154.882 2,99 0,00 SLOVENSKA ODŠKODNINSKA DRUŽBA, D.D. LJUBLJANA 850.093 16,41 100,00 ŠAPTTALSKA DRUŽBA POKOJNINSKEGA IN INVAUDSKEGA ZAVAROVANJA. D.D. LJUBLJANA »24.6B3 12,06 101.27 fRIGLAV DZU D.O.O., LJUBLJANA 318.234 6.14 91,34 .B MAKSIMA D.O.O., UUBUANA 190.131 3,67 100,00 CD INVESTMENTS, d.d., LJUBLJANA 104.341 2,01 91,27 ZAVAROVALNICA TRIGLAV D.D.. UUBUANA 133.885 2,58 100,00 »RIMORSKI SKLADI D.O.O., KOPER 120.466 2,33 129,45 CBM INFOND DZU D.O.O., MARIBOR 60.457 1,17 89,49 CAPITALSKA DRUŽBA D.D., UUBUANA - PPS 57.51' UJ 100,00 :IZIČNE OSEBE - NOTRANJE 470.19' 9,08 94,96 :IZIČNE OSEBE - ZUNANJE 11,54 OSTALE PRAVNE OSEBE-DOMAČE 353.251 6,82 110,14 OSTALE PRAVNE OSEBE-TUJE 3.788 0,07 18,34 SKUPAJ 5.180.000 100,00 100,00 Sprememba lastniške strukture holdinške družbe ISTRABENZ, d.d. OMV A.G. je holdinško družbo ISTRABENZ, d.d., konec junija 2004 seznanil, daje prek svoje hčerinske družbe OMV Refining&Marketing, GmbH, sklenil pogodbe o prodaji in nakupu skupno 1.295.000 delnic holdinške družbe ISTRABENZ, d.d., kar predstavlja 25-odstotni lastniški delež družbe, v skupni vrednosti 40 milijonov evrov, in sicer z naslednjimi investitorji: LHB, Frankfurt atn Mcin A.G. 6. 24 Holding Maxima d.d. 4,19 Pivovarna Laško, d.d. 3. 86 Activa Invest. d.d. 3. 86 Gorenje d.d. 3.86 FB Investicije, podjetje za inženiring, gradnjo in vodenje investicijskih projektov, d.o.o. 2,99 OMV Refinig&Marketing, GmbH, je navedenim investitorjem danes izročil ustrezne naloge za preknjižbo delnic holdinške družbe ISTRABENZ, d.d. Spremembe lastništva bodo pravnomočne neposredno po poravnavi kupnine; to je v petnajstih delovnih dneh. IMENOVANA NOVA UPRAVA HOLDINŠKE DRUŽBE OMV ISTRABENZ Predsednik uprave je dr. VVolfgang Kraus OMV Istrabenz, holdinška družba, d.d. je od petka, 8. oktobra 2004 tudi formalno v 100-odstotni lasti dunajske družbe OMV Refining & Marketing GmbH, hčerinske družbe OMV AG Na skupščini holdinške družbe OMV ISTRABENZ je bila imenovana nova uprava holdinške družbe, ki prek svojih odvisnih družb upravlja bencinske servise v Sloveniji, Italiji, na Hrvaškem in v BIH. Predsednik uprave je postal dr. Wolfgang Kraus, namestnik predsednika uprave pa mag. Karl Strummer. Po izpolnitvi pogojev iz Pogodbe o prodaji in nakupu 50% deleža v družbi OMV ISTRABENZ, holdinška družba, d.d., je tako OMV Refining & Marketing GmbH postala tudi edina delničarka zgoraj omenjene družbe. Dejavnost avstrijske holdinške družbe in njenih odvisnih družb ostaja trgovina trgovina z nafto in naftnimi derivati, s poudarkom na širjenju maloprodajne mreže v Sloveniji, Italiji, na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini. Kronologija nakupa 50-odstotnega deleža družbe OMV ISTRABENZ, holdinška družba, d.d. OMV z Dunaja in Istrabenz, holdinška družba d.d. sta bila lastnika 50:50 OMV Istrabenz, holdinške družbe,d.d. (predsednik uprave Igor Bavčar) in firma je vse od ustanovitve dalje nosila v svojem imenu naziv obeh lastnikov. 30. junija 2004 sta oba lastnika OMV Refining & Marketing GmbH z Dunaja in Istrabenz, holdinška družba d.d., iz Kopra, podpisali pogodbo o prodaji Istrabenzovega 50-odstotnega lastniškega deleža v družbi OMV ISTRABENZ, d.d. Avgusta 2004 je Urad Republike Slovenije za varstvo konkurence izdal odločbo o skladnosti koncentracije podjetij OMV Refining & Marketing GmbH in OMV ISTRABENZ, d.d., s pravili konkurence. 7. oktobra sta oba pogodbena partnerja že izpolnila svoje pogodbene obveznosti - OMV Refining & Marketing GmbH z Dunaja postane zakoniti lastnik preostalega 50% deleža v družbi OMV ISTRABENZ d.d. in istočasno proda svoj 25% delež v družbi ISTRABENZ, d.d. Istrabenz, holdinška družba d.d. (predsednik uprave Igor Bavčar) po novem ni več lastnik holdinške družbe OMV Istrabenz , d.d. skladno s tem je v upravi OMV Istrabenz, holdinška družba, d.d. prišlo 8. oktobra tudi do imenovanja Organizacijska struktura SKUPINE ISTRABENZ ISTRABENZ, holdinška družba, d.d., Koper INFORMACIJSKA DIVIZIJA DIVIZIJA DIVIZIJA ENERGETIKA NALOŽBE TURIZEM =# =rsr 3E -=F" JUL 'sss? JEL S "SST ’2yK? 1EEg? "Z? ££ S. Holdinška družba ISTRABENZ, d.d., je krovna družba v Skupini ISTRABENZ, ki ima več kot 50-letno tradicijo na področju energetike. Večinske lastniške deleže ima v 21 družbah na petih mednarodnih trgih v Sloveniji, Avstriji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter Srbiji. Njene hčerinske družbe delujejo na področjih energetike (skladiščenja in pretovora naftnih derivatov, trženja utekočinjenega naftnega, zemeljskega in tehničnih plinov, celovitih energetskih storitev); turizma (storitev termalnega, letoviškega, kongresnega in navtičnega turizma); naložb (upravljanja naložb v energetiki in turizmu, v nepovezanih podjetjih in v nepremičninah) in informatike. nove uprave. Kot rečeno j e predsednik uprave postal dr. Wolfgang Kraus, dr. ekonomskih ved z Dunaja, namestnik predsednika uprave pa je postal mag. Karl Strumer z Dunaja, strokovnjak za finance. V roku enega leta bo glede na pogodbo prišlo tudi spremembe imena koprske družbe OMV Istrabenz, holdinška družba, d.d.. in sicer tako, da ne bo več nosila imena OMV. OMV ISTRABENZ, holdinška družba, d.d. Holdinška družba OMV ISTRABENZ, d.d., s sedežem v Kopru j e 100% lastnica družb OMV ISTRABENZ, d.o.o.. Zagreb, OMV ISTRABENZ BiH, d.o.o., ter OMV ITALIA, S.r.L. Družba ima 90% delež v slovenski družbi OMV ISTRABENZ, trgovina z naftnimi derivati, d.o.o., Koper, ostalih 10% pa je v lasti družbe IN A. Letna prodaja Skupine OMV ISTRABENZ znaša približno 900.000 ton naftnih derivatov; zaposluje 298 delavcev in upravlja 228 bencinskih servisov, in sicer 83 v Italiji, 105 v Sloveniji, 30 na Hrvaškem in 10 v Bosni in Hercegovini. Od 7. oktobra 2004 je v 100 % lasti družbe OMV Refining & Marketing GmbH Dunaj, hčerinske družbe OMV AG. OMV AG Družba OMV Aktiengesellschaft je s prodajo, ki na ravni Skupine dosega 7,64 milijard EUR in 6.137 zaposlenimi v letu 2003 ter trenutno tržno kapitalizacijo v vrednosti 4,2 milijarde EUR, naj večja družba, ki kotira na borzi v Avstriji. Družba OMV je kot vodilna plinska in naftna družba v srednji Evropi prisotna v 12 srednjeevropskih državah na področju rafiniranja in trženja. Družba sije za cilj, ki ga namerava uresničiti do leta 2008, zastavila podvojiti tržni delež iz leta 2001 z 9% na 20%. Na področju raziskav in proizvodnje je družba OMV aktivna v 16 državah na petih celinah ter ima namen podvojiti svojo proizvodnjo nafte in plina na 160.000 boe dnevno do leta 2008. Na področju plinov ima družba OMV svoje lastne skladiščne zmogljivosti ter 2.000 km cevovodov, ob tem pa letno prevozi 41 milijard kubičnih metrov plinov v Nemčijo in Italijo. Skupina OMV prav tako upravlja integrirane kemične in petrokemične obrate ter ima 25% delež v družbi Borealis A/S, enem vodilnih proizvajalcev polioleofinskih izdelkov v svetu. Ostali pomembni deleži so: 50% v družbi EconGas GmbH, 45% v družbi BAVERNOIL-Raffinerieverbund, 9% v madžarski naftni družbi MOL in 25,1% delež v Skupini Rompetrol, največji zasebni naftni družbi v Romuniji. Tehnični pregledi tudi v Luciji Avtoplus Koper bo v okviru praznika Občine Piran 15. oktobra 2004 ob 12.00 uri v Obrtni coni v Luciji tudi uradno odprl že svoj tretji prodajno- servisni center. i s Nov večnamenski objekt v Luciji v skupni izmeri 600 m2 obratuje že od 1. 10. 2004, uradno pa ga bodo odprli 15. oktobra. V njem opravljajo tehnične preglede za osebna vozila do 3,5 tone in priklopna vozila, motoma kolesa in kolesa z motorjem. V objektu je uporabnikom na voljo tudi modema ročna avtopralnica (na žetone), kot zanimivost pa tudi hitri servis za odpravo manjših pomanjkljivosti na vašem vozilu, zaradi katerih morda ne bi mogli še isti dan opraviti tehničnega pregleda. V novem objektu Avtoplusa v Luciji boste lahko opravili tudi vse dmge formalnosti glede registracije in zavarovanja vašega vozila. Objekt za tehnične preglede vozil v Luciji, ki se nahaja nedaleč od Tuša, so začeli graditi decembra 2003. Gradbena delaje izvajal koprski Stavbenik, zaključna pa Metalcheramica iz Sečovelj. FOTO: BK-Primorski utrip. Piran Stanovanja nad garažno hišo Javnemu podjetju OKOLJE Piran ni uspelo prodati pritličnih prostorov prve javne garažne hiše, ki so bili sprva namenjeni trgovinski dejavnosti. Občina Piran bo sedaj tam zgradila 25 stanovanj in s prodajo poskušala zakrpati finančno luknjo. Dobre namere Občine Piran, da bi z izgradnjo prve javne garažne hiše nad mestom v Arzah pri pokopališču vsaj deloma rešila zagate s parkiranji v samem mestu, se niso uresničile. Izjemno draga, okoli 700 milijonov tolarjev vredna gražna hiša s sedminmi vkopanimi etažami, v katerih je 223 parkirnih mest, je tudi izjemno slabo zasedena, čeprav je pol ure prosto, ura parkiranja stane le 150 SIT oziroma dnevno največ 1800 SIT, mesečni abonma pa 2000 SIT. Prometni režim, ki so ga ob tem uvedli, takorekoč prisiljuje voznike v garažno hišo, zato seveda ni povšeči okoliškim krajanom in predvsem tistim krajanom, ki na grobove prinašajo cvetje pa so se pripeljali z vozilom. Z vrhnje garažne ploščade že od svečanega odprtja dalje štrlijo v zrak betonski stebri, ki opozarjajo na to, da bi garažno hišo vendarle kazalo dokončati. Piranskemu JP Okolju namreč ni uspelo prodati pritličnih prostorov nad garažnimi boksi za trgovsko dejavnost, s čimer so si obetali lep izkupiček od prodaje poslovnih prostorov, nastal pa je izpad dobrih 300 milijonov SIT in javno podjetje je moralo najeti posojilo. Sicerpaje celotna finančna konstrukcija že na samem začetku bila docela nejasna. Nič kaj dobro se ni končalo tudi za izvajalca podjetje Pluton d.o.o, kije imelo na koncu tudi nekaj deset milijonov tolarjev izgube, vendar je to sedaj dobilo že poplačano. Zakaj je gražno hišo gradila občina in tega finančnega zalogaja ni prepustila zasebnikom, saj bi si s tem prihranila velike izdatke, investicijska sredstva pa bi lahko uporabila za gradnjo prepotrebne garaže pred mestom, ni povsem jasno. Da bi le nekako zakrpali negativno stanje je županja Vojka Štular Občinskemu svetu za sejo 14. oktobra poslala v proceduro spremembo odloka o lokacijskem načrtu in predlaga spremembo namembnosti pritličnega dela garažne hiše iz poslovne v stanovanjsko in sicer tako, da bi nad garažno hišo zgradili (in prodali) 25 stanovanskih enot, poleg tega pa sprememba predvideva tudi rušitev stanovanske hiše v neposredni bližini garaže, razširitev pokopališča ter ureditev 129 enojnih grobov, 41 žarnih grobov in 92 žarnih niš. BK .e primorski u¥p GOSPODARSTVO 50 let Tomosa Koprska legenda Tomos je bila spočeta daljnega leta 1954, v času, ko sta Jugoslavija in Italija z Londonskim memorandumum vsaj za silo odpravili napete medsebojne (prostorske) odnose. Bilo je ukinjeno Svobodno tržaško ozemlje (STO), Jugoslavija je dokončno izgubila Trst in Gorico, Koper seje moral že zaradi zahoda gospodarsko izkazati. Tomos je ena od znanih tovarn mopedov, kije dolga leta zaposlovala, dajala kruh in socialno varnost tisočim delavcem in posredno njihovim družinam. Danes je tovarna, ki sodi v korporacijo Hidria, predvsem zazrta v prihodnost. Predsednik Hidrie je Edvard Svetlik, glavni direktor Tomosa Renato Krajnc. Več o zgodovini in načrtih Tomosa bodo povedali na novinarski konferenci 21. oktobra ob 11.00 uri. Slavnostni dogodek, proslava 50-letnice Tomosa, bo ob 12.00 uri pred prenovljeno Tomosovo proizvodno halo v Kopru. Neenotni novinarski molk Novinarski sindikat se je odločil za stavko novinarjev z zahtevo za spremembe kolektivne novinarske pogodbe prav na volilno nedeljo, 3. oktobra 2004, ko so vsi kandidati, ki so želeli priti v parlament, zvečer vneto čakali na prve neuradne volilne rezultate. Zadetek v polno bi rekli. Seveda, če bi se stavki pridružili vsi poklicni novinarji. Pa ni bilo tako. Informacije o prvih volilnih rezultatih so kljub stavki tekle nemoteno, po drugih kanalih. Mediji, zlasti tiskani, katerih novinarji člani sindikata so se spustili v stavko, so med nujne informacije, ki smo jih lahko prebrali v Delu, Večeru, Primorskih novicah in v nekaterih drugih tiskanih medijih, kajpak uvrstili tudi volilne rezultate in ocene, kar dokazuje, da so (vsaj nekateri) novinarje tudi med tako imenovano stavko trdo garali. Stavka novinarjev (ali bolje rečeno novinarski molk), je trajala tri dni; od nedelje 3. oktobra do vključno torka, 5. oktobra 2004 in je bila necelovita in nepopolna! Stavki se uradno niso pridružili novinarji POP TV in časnik Finance, neuradno pa še številni drugi mali zasebni mediji, ki sicer v glavnem nimajo poklicnih novinarjev. Časopisa Delo in Primorske novice sta naslednji dan, 4. oktobra, ko je bila stavka že zapovedana (mimogrede, direktorica Primorskih novic je podpredsednica UO Združenja za tisk in medije pri GZ), izšla sicer v okrnjeni obliki in vsebini. Pa vendar, med najbolj zanimivimi in branimi zadevami (poleg stavkovnih sporočil) so bili podatki o strankarskih uspehih na volitvah 3. oktobra. Tednikom, štirinajstdnevnikom in mesečnikom pa sploh ni bilo treba stavkati, ker takrat niso niti izšli. Stavka poklicnih novinarjev v Sloveniji je pokazala na številne vrzeli in paradokse, saj novinarski ceh niti danes točno ne ve s kom naj se pravzaprav pogaja za staro pravdo - poklicno kolektivno pogodbo. V Združenju za tisk in medije pri GZ Slovenije v bistvu ni dovolj kompetentnih sogovornikov, ni lastnikov medijskih hiš, ki bi novinarjem lahko priznavali status, kot jim v resnici gre! Sedaj nekaterim stavkajočim grozi celo 70-odstotna plača. Franc Krajnc Kemiplas na Madžarsko? Pogovor ministra za okolje, prostor in energijo z vodstvom Kemiplasa 13. oktobra v Ljubljani tudi glede državne pomoči podjetju očitno ni rodil sadov. Proizvodnja anhidrid ftalne kisline (AFK) povzroča prekomerno onesnaževanje okolja. Tamkajšnji krajani to govorijo že vrsto let, zaupanje v tovarno (in državo) je omajano do te mere, da poslovodstvo oziroma lastniki sedaj razmišljajo o selitvi proizvodnje na Madžarsko. Okolje bo rešeno, nastal pa bo nov problem iskanja oblik državne pomoči za prezaposlitev delavcev. Le kakšne razvojne načrte na obstoječi lokaciji ob vsem tem ima direktor Muharem Kadič? VLADA SPREJELA SKLEP O PODALJŠANJU CESTNINSKE CESTE PROTI KOPRU Vlada je na svoji seji 9. septembra sprejela Sklep o spremembi sklepa o določitvi cestninskih cest in višini cestnine, s katerim j e določena prevozna razdalja za cestninski avtocestni odsek Klanec - Črni Kal - Srmin. Prvi del tega odseka - od sedanjega konca avtoceste v Klancu do Črnega Kala v dolžini 7,9 km - bo predan prometu 23. septembra, predvidoma konec oktobra pa še 5,9 kilometra dolg odsek med Črnim Kalom in Srminom. Sedanja avtocesta Ljubljana - Klanec se bo tako s predajo prometu navedenih avtocestnih odsekov podaljšala do Črnega Kala (23. septembra 2004) oz. do Srmina (predvidoma konec oktobra letos). Zaradi spremembe prevozne razdalje (namesto sedanje Ljubljana - Klanec v novo razdaljo Ljubljana -Črni Kal oz. Ljubljana - Srmin) bo tudi cestnina za celotno, podaljšano prevozno razdaljo, med Ljubljano in Črnim Kalom oz. Srminom, višja za dolžino novo predanih odsekov v promet. Višina cestnine za kilometer prevozne razdalje ostaja nespremenjena in še naprej znaša 11,09735 tolarja vključno z DDV. Cenik cestnine na podlagi sklepa vlade določi Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji tako, da pomnoži višino cestnine za prvi cestninski razred za kilometer prevozne razdalje z novo prevozno razdaljo. S predajo prometu novozgrajenih avtocestnih odsekov ostaja nespremenjen zaprti cestninski sistem med cestninskima postajama Ljubljana Zahod in Videž, med Videžem in Črnim Kalom (oz. Srminom predvidoma oktobra letos) pa bo promet potekal v odprtem cestninskem sistemu. Sklep bo začel veljati dan po objavi v uradnem listu, uporabljatijja se bo začel z dnem predaje avtocestnih odsekov Klanec - Črni Kal in Črni Kal -Srmin prometu. Kadrovski premiki v turističnem Portorožu Antolovič iz Istrabenza v Hotele Bernardin V sredo, 6. oktobra 2004 je bila v prostorih Hotelov Bernardin 15. seja nadzornega sveta družbe Hoteli Bernardin d. d., na kateri je NS najprej razrešil staro dvočlansko upravo in imenoval novo tričlansko upravo. Sestavljajo jo dosedanja dva - predsednik uprave mag. Čedomil Vojnič in Radovan Mikuletič, član uprave za finance in računovodstvo, imenovan pa je bil nov tretji član uprave za trženje in prodajo, Marino Antolovič. Z njegovim imenovanjem prične novi upravi Hotelov Bernardin d.d. 4-letni mandat. Marino Antolovič, nekdanji direktor in predsednik uprave Hotelov Morje Portorož d.d., ki gaje na tem mestu zamenjal Istrabenzov človek Niko Trošt, kot kaže ni dolgo vzdržal v diviziji Istrabenz. Pred meseci je namreč postal direktor novoustanovljene družbe Istrabenz Hoteli Portorož d.o.o, zadolžene za izgradnjo oziroma prenovo starega hotela Palače. Pisarno so mu dodelili v prostorih Splošne plovbe Portorožu. Po najnovejših informacijah bodo stari hotel Palače začeli prenavljati šele januarja ali februarja prihodnje leto, vendar ne po njegovi krivdi. Iz Hotelov Palače je odšel tudi generalni direktor Danilo Daneu, ki ga je v tej družbi zamenjal prav tako Istrabenzov človek, mag. Edvard Lesnik. Daneu je sedaj svetovalec predsednika družbe Hoteli Morje d.d. Portorož. Turizem I - VII 2004 Za odstotek manj skupnih prenočitev Podatki Statističnega urada RS, ki že leta zapored veliko zamujajo, kažejo, da je Slovenijo do konca julija 2004 obiskalo 7 % več tujih in 5 % manj domačih turistov kot v lanskih sedmih mesecih leta 2003. Tuji turisti so ustvarili 2.375.632 prenočitev (+2%), medtem ko je slika glede obiska in prenočitev domačih gostov kar precej slabša. Namreč zabeležili smo za 5% manj prihodov domačih turistov in prav tako 5% maj prenočitev. Seštevek kaže, da smo v Sloveniji v sedmih mesecih 2004 zabeležili 4.245.172 prenočitev domačih in tujih gostov, kar je odstotek manj kot v primerljivem času 2003. Najbolj se je zmanjšalo število prenočitev gostov iz Nemčije (-7%) in Avstrije (-3%), razveseljivo pa narašča število prenočitev gostov iz Italije (+ 8%), Velike Britanije (+26%), ZDA (+26%), SČG (+23%), kar 18% manj prenočitev pa smo zabeležili iz Ruske Federacije. Po številu prenočitev tujih gostov še vedno vodi Nemčija (407.452), kar predstavlja 19,25% vseh tujskih prenočitev. Struktura prenočitev 1-7 2004: 66% tujci, 44% domači. Podatki, ki jih zbirajo lokalne turistične organizacije (LTO) za svoja ožja turistična območja, so običajno neceloviti, nepopolni in se ne ujemajo z uradnimi statističnimi. Vaje za kuharsko olimpijado V Restavraciji Mediteran v GH Palače v Portorožu je slovenska kuharska reprezentanca pripravila nekaj odličnih jedi oziroma menu, s katerim bodo tekmovali na kuharski olimpijadi v Erfurtu (Nemčija), ki bo tam od 18. do 20. oktobra 2004. Slovenska kuharska reprezentanca, ki potuje na olimpijado v Erfurt Člani slovenske kuharske reprezentance so v štiriletnem obdobju na kuharskih tekmovanjih v Salzburgu leta 2001, na Expogastu v Luksemburgu 2002, Gast 2003 v Celovcu in leta 2004 v Stuttgartu - Intergast, osvojili posamezno 6 zlatih kolajn in 4 srebrne, ekipno pa 1 zlato kolajno, 2 srebrni, 2 bronasti in pokal dneva. Predsednik sekcije kuharjev in slaščičarjev je Iztok Legat, direktor hrane in pijače v Hotelih Palače d.d. Portorož, sekretar sekcije je Srečko Koklič, GZS, Združenje za gostinstvo in turizem. Člani slovenske kuharske reprezentance, ki bodo tekmovali na olimpijadi v Erfurtu: Matija Pozderac, Kulinarika s.p., Ljubljana, vodja ekipe. Janez Dolšak, vodja kuhinje, Grand hotel Union, Ljubljana. Danijel Kozar, vodja kuhinje hotela Ajda Terme 3000, Moravske Toplice. Borut Jakič, vodja kuhinje HIT ZC Perla, Nova Gorica. Matjaž Cotič, vodja kuhinje HIT Gostilna Pri hrastu, Nova Gorica. Alenka Kodele , vodja slaščičarne HIT ZC Perla, Nova Gorica. Sicer pa so na tekmovanjih sodelovali tudi drugi kuharski in slaščičarski mojstri. Kuharski mojstri so 22. septembra v restavraciji Mediteran GHP Portorož številnim povabljenim gostom pripravili menu, s katerim bo ekipa tekmovala na olimpijadi v Erfurtu. Goste sta pozdravila predsednik Sekcije kuharjev in slaščičarjev Slovenije Iztok Legat in sekretar sekcije Srečko Koklič. Iztok Legat nam je povedal, da mora 6-članska ekipa v štirih urah pripraviti menu s tremi vhodi z 20 - 22 različnimi sestavinami za 110 oseb. Da bi lahko uspeli so potrebne predvsem tudi vaje. Imeli sojih v Hotelu Ajda v Moravskih Toplicah, 22. 9. v Grand hotelu Palače v Portorožu in nato tudi v Hotelu Perla (HIT) v Novi GoricLOiganizatDtju tekmovanja v Erfurtu morajo poslati zahtevek za živila, ki jih potrebujejo za sestavo predlaganega menuja, vendar s pogojem, da materialni stroški živil za sestavo enega menuja ne smejo presegati 10 evrov. Na olimpijadi, kije ekskluzivno vsake 4 leta v Erfurtu, pričakujejo 40 kuharskih reprezentanc, bodisi državnih reprezentance ali tudi regijskih. Na primer na zadnji olimpijadi v Luxembourgu pred štirimi leti je bilo kar 12 regijskih reprezentanc iz Italije. Uspešna kulinarika Kulinarika v Hotelih Palače Portorož je napredovala, je povedal Iztok Legat, saj so kuharji samo na dveh Gostinsko turističnih zborih Slovenije (GTZ) leta 2002 in 2003 osvojili kar 12 zlatih kolajn. Če bodo nadaljevali s trendom strokovne rasti, lahko v Hoteli Palače pričakujejo, da bodo imeli tudi olimpijskega kuharja! Iztok Legat nam je povedal, da odhaja iz Hotelov Palače na novo dolžnost v Hitov hotel v Budvo. FOTO: FK-Primorski utrip Soline tudi turistična atrakcija Po bogati prireditvi ob zaključku letošnjega II. solinarskega festivala v Sečoveljskih solinah, ki je bila letos bolje obiskana, so piranski solinarji pospravili zadnje kupe soli - letos okoli 1500 ton. Služiti domovini Slovenska vojska na območju Uprave za obrambo Postojna letos prvič izvaja seznanitev vojaških obveznikov, ki so vpisani v vojaško evidenco, z obveznostmi in vojaškimi dolžnostmi. Na različnih mestih na obali se je predstavilo več enot; 10. motorizirani bataljon, vojaška policija, Center za usposabljanje Vipava, Skupina za pridobivanje nabora Postojna in 430. mornariški odred Ankaran z vojaško ladjo Ankaran SHHHI Župani in povabljeni gostje, tudi minister dr. Marko Pavliha, so se preizkusili v pobiranju soli na zakupljenem solnem fondu Občine Izola. V piranskih solinah veje nov veter, saj klasičnemu vsakoletnemu pobiranju soli dajejo pridih turizma, od česar naj bi nekaj imeli tako turisti kot tudi domačini. V soboto 28. avgusta, ob uradnem zaključku solne sezone, je bilo na Tartinijevem trgu žigosanje platen, na katerih so potem nastala odlična dela avtorjev oziroma udeležencev 39. Mednarodnega slikarskega Ex-tempora, sledile so otroške ustvarjalne delavnice, ogledati pa si je bilo mogoče tudi etnološko tržnico in ponudbo keramike. V krajinskem parku Sečoveljske soline so se na solnih fondih pomerili župani iz treh držav in nagrabili nekaj soli. Resda za vzorec, kar pa ni toliko pomembno. Pomembna je pripadnost našim piranskim naravnim vrednotam, zlasti letos ob stoti obletnici Lere, sicer pa soline obstajajo že več kot 700 let. Na dvorišču pred sedežem Mobitelovega podjetja Soline, pridelava soli d.o.o. so najprej razglasili najboljše solinarje, nakar je županja Občine Piran Vojka Štular direktorju Solin d.o.o. Alojzu Jurjecu izročila visoko občinsko priznanje -plaketo Občine Piran. Alojz Jurjec je ob tem dejal, da gre zasluga za napredek solin vsem solinarjem. Patrik Greblo, v. d. direktorja Avditorija Portorož je številnim, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji prireditve, podelil lesene solinarske taperine, s katerimi se sme v solne bazene, da ne bi poškodovali petole - posebne naravne zaščitne plasti na dnu solnih bazenov. Nives Marvin in Anton Biloslav iz Obalnih galerij Piran sta predstavila kiparje Toneta Lapajneta, Mirsada Begiča in Jakova Brdarja, avtorja fotografij Borisa Gaberščika in avtorja dokumentarnega filma Matjaža Žbontarja, ki so v času solinarskega festivala, v okviru delavnice Genius Loči Lera 2004, v solinah ustvarjali ambientalne skulpture - instalacije iz solinarskega blata in soli. Ogledali smo si lahko tudi slikarsko razstavo, nato pa so veselo zaplesali in zapeli člani folklorne skupine Val Piran. Soline bodo kot le kaže postale tudi prava turistična atrakcija, saj lahko na prste ene roke naštejemo podobno še ohranjeno naravno zanimivost (mokrišče), ki je tudi zaščitena z Ramsarsko konvencijo. Zanimivo je tudi to kako znajo tržiti. Namreč sol lahko prodajate grobem neočiščenem stanju poceni za ceste, lahko pa tudi skrbno pakirano kot posebno blagovno znamko po nekajkrat višji ceni, kar v Solinah d.o.o. že nekaj časa uspešno uresničujejo. Nadvse zanimivo je bilo tudi na Tartinijevem trgu, kjer je nastopil Zupanov klicar in napovedal dogodke. Belgijske skupina ZIRK je s posebnimi skeči odlično zabavala obiskovalce, županja pa ni skoparila z delitvijo soli, saj te nekaterim res primanjkuje. Igral je ansambel Ne me jugat. Umetniki, kiparji in slikarji, ki so v okviru kiparske delavnice Genius Loči Lera 2004 pripravili in razstavili svoja dela. 21. Direktorat za obrambne zadeve in Uprava za obrambo Postojna sta 12. oktobra dopoldne na pomolu v Piranu, 13. oktobra na carinskem pomolu v Izoli in 15. oktobra v Ilirski Bistrici predstavila vojaška vozila in opremo, s katero razpolaga Slovenska vojska. Tako so slovenski vojaki in oficirji mlade vojaške obveznike, ki so ali bodo letos dopolnili 18 let, seznanili z dolžnostmi in s pravicami služiti domovini ter poslanstvom Slovenske vojske. Predstavili so tudi informacije v zvezi s prostovoljnim služenjem vojaškega roka, pogodbenim opravljanjem vojaške službe v rezervni sestavi in možnosti redne zaposlitve v Slovenski vojski. Mladi, prišli tudi iz OŠ Lucija, so si z zanimanjem ogledali vojaško ladjo Ankaran 21, bojna vozila Valuke, vojaško in potapljaško opremo, vozilo vojaške policije, pridno pa so tudi posegali po informativnem gradivu. Podobne predstavitve Slovenske vojske bodo tudi 19. in 20. oktobra v Kopru. TEHNIČNI ZBOR SLOVENSKE VOJSKE IN SEZNANITEV Z MOŽNOSTMI SODELOVANJA V SLOVENSKI VOJSKI Uprava za obrambo Postojna skladno z Zakonom o vojaški dolžnosti seznanja vojaške obveznike z obveznostmi, kijih po novem prinaša vojaška dolžnost, in sicer vse, ki v koledarskem letu dopolnijo 18 let. V sodelovanju s Slovensko vojsko je uprava pripravila tehnični zbor, na katerem si bo mogoče ogledati osebno opremo bojevnika 21. stoletja, bojna vozila in nekaj druge opreme enot Slovenske vojske ter vojaško ladjo Ankaran. Ob tej priložnosti boste lahko dobili pomembne informacije o prostovoljnem služenju vojaškega roka, pogojih za pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske in pogojih za poklicno zaposlitev v Slovenski vojski. Predstavitve bodo potekale: - v Piranu na pomolu v torek, 12. oktobra, od 9. do 13. ure, - v Izoli na pomolu v sredo, 13. oktobra, od 9. do 13. ure, - v Kopru na pomolu v torek, 19., in sredo, 20. oktobra, od 9. do 13. ure. Pridite, veseli bomo vašega obiska! Uprava za obrambo Postojna POSTANITE POGODBENI PRIPADNIKI REZERVNE SESTAVE 460. ARTILERIJSKEGA BATALJONA SLOVENSKE VOJSKE V POSTOJNI Ministrstvo za obrambo - Uprava za obrambo Postojna in Slovenska vojska vabita državljane, ki bi želeli postati pogodbeni pripadniki rezervne sestave 460. artilerijskega bataljona Slovenske vojske v Postojni, da pridejo v izpostave za obrambo Koper, Postojna ali Sežana oziroma njihove pisarne v Cerknici, Ilirski Bistrici, Izoli ali Piranu. Z izbranimi kandidati bo Ministrstvo za obrambo sklenilo pogodbo za pet let z možnostjo podaljšanja. Enota se bo prednostno popolnjevala z območja Uprave za obrambo Postojna, vendar se bodo sprejemali tudi kandidati z drugih območij. Več informacij lahko dobite v izpostavah za obrambo in njihovih pisarnah v kraju vašega stalnega bivališča. Izjava Območne organizacije ZLSD proti oživljanju fašizma Na zboru članov OO ZLSD Izola, 26. 8. 2004, kjer smo podprli našo kandidatko Bredo Pečan, ki je bila 3. oktobra 2004 izvoljena za poslanko v državnem zboru, smo sprejeli tudi posebno izjavo: »Močno smo zaskrbljeni zaradi oživljanja fašizma, zlasti v Tržaški pokrajini. Ta spreobrača zgodovinsko resnico z uveljavljanjem nesmiselne teze genocida Slovencev nad italijanskim narodom med drugo svetovno vojno in po njej. S tem opravičujejo preprečevanje uveljavljanja pravic Slovencev v Italiji. V veliko podporo jim je delovanje slovenske desnice, ki v nasprotju z evropsko priznanimi dejstvi spreobrača vlogo udeležencev v drugi svetovni vojni tudi v Sloveniji. Apeliramo na to in novo slovensko vlado, da se tega zave, zavzame jasno stališče in temu primemo reagira v imenu resnice in pravic slovenske manjšine v Italiji.« OO ZLSD Izola Protest krajanov Liminjana je zalegel OKOLJE Piran je odpravilo odlagališče kosovnih odpadkov v dolini Liminjana. Krajani Liminjana so nam, tako kot tudi drugim medijem, poslali kopijo pisma, ki so ga naslovili na županjo Pirana Vojko Štular, medijem in političnim strankam, v katerem so ostro protestirali proti »odločitvam Občine Piran«, čaš da bi iz do pred kratkim lepe dolinice Liminjana, v neposredni bližini najimenitnejšega turističnega krajav Sloveniji, hotela narediti smetišče. Skoraj neverjeten je ignorantski odnos Občine do okolice, v kateri živimo krajani Liminjana, so med dmgim zapisali. »Večkrat smo vas že opozorili na probleme, ki so nastali zaradi vaših odločitev sprejetih z Odlokom o spremembi zazidalnega načrta obrtne cone v Luciji. S tem odlokom ste v neposredni bližini stanovanjskih objektov, otroškega in športnega igrišča (kare 6) predvideli: betonarno, avtoodpad, odpad za zbiranje kosovnega materiala, odpad za zapuščena, nepravilno parkirana in zaplenjena vozila, plovila itd. (kare 7). Navedene objekte v obeh karejih loči le ozka cesta. Še večji absurd pa je, da želite v Občini Piran jeseni na javni dražbi prodajati parcele za gradnjo hiš v kareju 6. Mislimo, da komentar zgoraj navedenemu ni potreben«, so med drugim zapisali krajani Liminjana. Problem jev glavnem nastal zaradi neurejenega - divjega odlagališča kosovnih odpadkov, ki je sčasoma postalo pravo odlagališče najrazličnejših smeti. Član uprave Okolja Piran Sebastjan Jeretič je povedal, da so bili na tabli ob odlagališču točno navedeni pogoji, pod katerimi se smejo odlagati kosovni odpadki. Žal to ni zaleglo, kot tudi ne v mnogih drugih podobnih primerih, ker ni nadzora in tudi ne kazni. Namreč podobno se je dogajalo tudi na prejšnji lokaciji nekaj metrov proč ob odlagališču odpeljanih vozil, kjer je celo dvakrat zagorelo. Vsi občani morda niti ne vedo, da lahko kosovne odpadke brezplačno oddajo na deponiji v Dragonji. PREJELI SMO Športna infrastruktura v Luciji? V preteklosti se je načrtovalo športno dvorano na nasutju pred Marino, atletski stadion na kartingu, omenjalo možnost ureditve športnih površin vzhodno od Športne dvorane v Luciji Sedaj se naenkrat o športni infrastrukturi niti, se ni govorilo v predvolilnem času?! Leta 2001 je občinski svet občine Piran sprejel Vizijo razvoja športne infrastrukture, ki je med drugim na področju Lucije predvidevala: izgradnjo atletskega stadiona z nogometnim igriščem, pokritje balinišča, trim stezo, manjši teniški center za klubske namene, skate park in hitrostno rolanje... Ali občani, še posebej mladina na področju Lucije potrebujejo športne objekte sploh ne bi smelo biti vprašanje: v obsegu in kakovosti, kije primerljiva s slovenskimi športno razvitimi področji. Ob tem pa se ne sme prezreti stališča Fahdtete za šport, ki utemeljuje gimnastiko, atletiko in plavanj e kot temelj ne športne panoge, ki naj bi bile dosegljive vsakomur. Pri nas bi temu dodali še jadranje in veslanje (ne v Luciji) . Sedaj imamo dobre pogoje samo za gimnastiko, vse ostalo je bogo ali pa sploh ni. In če ni v načrtovanju, ne bo niti v realizaciji! Športni delavci že leta poskušamo turizem zainteresirati za sodelovanje na področju načrtovanja, rabe in trženja športih produktov. Prav turizem povdarja trend aktivnih počitnic. A na žalost vse gradbene širitve hotelskih kapacitet ne predvidevajo nič športnega. Kar j e še posebej zaskrbljujoče pa o športu ne govori niti študija o razvoju turizma do 2025. Ustvarjanje dodane vrednosti na posteljah, morju in soncu, samo ob kogresni dejavnosti, je razvojno gledano pomankljivo. Ali pa občani ne vemo kakšen je ciljni gost Portoroža. Odločujoča pri načrtovanju v prostoru je lokalna skupnost: ta ima pravico odločati kaj vse za življenje svojih občanov potrebuje z ozirom na ekonomske možnosti, trajno dobro, zadovoljevanje potreb občanov po kulturi, športu, stanovanjih in možnostih za gospodarski razvoj, ki ni potrebno, da je zasnovan na tekmovalnosti za super profiti. Če sedaj nimamo denarja za investicije v šport, potem je najmanj kar lahko storimo, da trajno rezerviramo prostor za predlagane športne objekte.In še nekaj se lahko naredi brez denarja. Preko lokalne skupnosti ustvari dialog s turističnim gospodarstvom in številnimi klubi, ki že leta delajo tudi v dobro turizma, da se skupaj zasnuje tudi športna ponudba. Občani lahko naše predloge zagovarjamo ob javnih razgrnitvah, odločajo pa občinski svetniki in županja. Ko prostora ne bo več, ker bo pozidan, bo vsaka razprava in izgovor odveč. Zdenko Vozlič ^ 10 » Več kot čistilnica « • kemična čistilnica • šiviljska popravila • vse za šivanje • nogavice k/mmk in MURA —- okrasni trakovi ,, hord ure Jpljils— modni gumbi ^ 77 nogavice 1 Liminjcmska 78 - Športna dvorana Lucija tel.: 05/677-97-90 Mesec požarne varnosti tudi v Izoli V skladu s Programom za izvedbo akcije »Mesec požarne varnosti »je bilo v Izoli v petek 15. oktobra 2004 na Carinskem pomolu v Izoli prikazno - reševalna vaja enot v sestavu sistema zaščite in reševanja občine Izola. Vaja je imela namen prikazati usposobljenost poklicnih in prostovoljnih enot v sistemu zaščite in reševanja občine Izola. Tako so se predstavili potapljači Manta Cluba Izola, Radio kluba Izola, taborniki Roda jadranskih stražarjev Izola, prostovoljni gasilci iz Kort in Izole in seveda pokoicni gasilci iz gasilske brigade Koper. Kot atrakcija na vaji je bila predvidena vključitev luškega vlačilca v sistem gašenja na morju. Na pomolu so se pod šotorom predstavili vsi omenjeni akterji. Po vaji je bil slovesen krst novega gasilskega vozila izolskih prostovoljcev. Tomarkova (in še kakšna)! pr ijazna pisma tudi zavajajo? Kaže daje ljubljanska trgovska družba TOMARK d.o.o. v septembru na več naslovov poslala Uradno obvestilo s povsem isto vsebino. To pa ni edini primer, ko ljudje dobivajo razna mična obvestila o dobitkih. Pred nedavnim sta najmanj dve osebi v Luciji od neke španske goljufive združbe iz Madrida, ki uporablja žig uradne državne zavarovalnice, dobili obvestilo, da sta prejeli dobitek več kot 300.000 evrov. Zahtevajo naj izpolnita obrazce, zapišeta svoje podatke, številko TRR in tako naprej. Seveda ne pozabijo čestitati! Potem sledi novo obvestilo, daje pred nakazilom dobitka pač treba plačati takso. ..Najmanj kar se lahko zgodi je, da ostaneta brez poslane takse. Zato ne bodite naivni, saj je nemogoče, da bi vam kdo kar tako iz tujine podaril 75 milijonov tolarjev! Primer Tomarka zagotovo ni goljufive narave, lahko pa bi se vprašali ali s svojimi fantastično sestavljenimi pismi le morda nekoliko ne zavajajo kupcev? V njihovih pismih namreč piše: »Uradno obvestilo - podelitev dobitka pod kontrolo direktorja. Ob izpolnjevanju pogojev imate ga. ali g. XY zagotovljeno podelitev Vašega dobitka, kajti resnično ste dobili! Maksimalni dobitek: 1.000.000,00 SIT. ISKRENE ČESTITKE GOSPA XY! Zahvaljujoč Vaši številki za podelitev dobitka , ste obvezno dobili. MAKSIMALNI DOBITEK: 1.000.000,00 SIT. To je uradno in dokončno! Da ne bo pomote, takšna pisma prejemajo običajno tisti, ki so že pri tej firmi kupili kakšno stvar. Naiven kupec, ki ne prebere natančno teh stavkov, je seveda lahko prepričan, daje nagrado tudi zares dobil, saj je že iz naslova kuverte mogoče sklepati (v obliki štampiljke namreč piše: Podelitev potrjena) poleg pa napis Še enkrat bravo!, da gre zares za nekakšen dobitek. Nesporno gre v tem primeru za trdilno obliko Tomarka! Seveda pa se spretni podjetniki zavarujejo z vsemi mogočimi vidnimi in manj vidnimi varovali. Na primer v kvadratu na vrhu pred imenom piše »Ob izpolnjevanju pogojev« gospod ali gospa imate... Seveda pa podjetje takoj na drugi strani razodene tudi svoje zahteve in sicer v navodilih za izročitev maksimalnega dobitka.. »Imate zagotovljeno, da boste prejeli dobitek, do katerega ste upravičeni, zato nam morate v 10 dneh vrniti Vašo »Naročilnico in zahtevek za dobitek, z upoštevanjem naslednjih navodil in na kocu navodil še pripis PODELITEV ZAJAMČENA Nujno! Naročilnica seveda pomeni naročilo enega ali več izdelkov iz njihove kataloške ponudbe. Izdelkov, kijih najdete tudi v vsakem večjem supermarketu, pa še morda nekoliko ceneje, saj je treba prišteti stroške pakiranja in poštnine. Ce ste dovolj iznajdljivi boste na notranji strani kuverte formata A5 odkrili droben tisk z navodili, ki jih zahtevajo predpisi. Ostaja le še vprašanje, ali Tomark s tako spretno »marketinško« sestavljenimi besedili in nedvomno tudi trdilnimi oblikami kot na primer »ISKRENE ČESTTITKE, DOBILI STE ...«, potrošnike tudi malce zavaja? Sečovlje Kako čez most? Da smo vozniki res včasih malce preveč egoistični in bi se najraje pripeljali do praga, prikazuje tudi ta fotografija izpred mostu v Sečovljah, po katerem lahko pridete do trgovine Mercator. Seveda, če se lahko prerinete med železnimi konjički. Na mostu pa vas bodo tako ali tako pričakali klošarji, ki prosjačijo denar za kruh, da si lahko kuniio vino. e fujifilm Canon oumpos pentax -Izdelava fotografij iz vseh klasičnih in digitalnih medijev -Fotografiranje prireditev, svečanosti in porok -Prodaja ročnih ur priznanih znamk: IISSS e^u. TISSOT ZZERO FBOVCVP mkam In občanom piranske obilne, lorabnikem naših storitev in poslovnim partnerje ČESTITAMO občinskem prašniku Občine Piran, 15. oktobru no veliko delovnih uspehov. marina portoroi portorose MARINA PORTOROŽ d. d. je sodobno pristanišče za jahte s tehničnim servisom Tel.: 05 6761 100, 6761 200 Fax: 05 6761 510, 6761 210 E-mail: marina.portoroz@marinap.si AflUj1, RESTAVRACIJA MARINA 4, Nudi prvovrstne kulinarične specialitete •I Tel.: 05 6761 317, 6761 300 Fax: 05 6761 502 E-mail: restaurant@marinap.si | v ŠPORTNA PONUDBA z / m ' -M |w. Tel.: 05 6761 232 ......Fax: 05 6761 233 Vsem občanom piranske občine, delničarjem, gostom in poslovnim partnerjem ČESTITAMO D OBČINE PIRAN Q- Z''' / jira DeSUS praznoval 10-letnico Občinska organizacija DeSUS Piran je 27. septembra v gostišču na Kartingu v Luciji proslavila 10. obletnico nastanka in uspešnega političnega delovanja. Ob tej priložnosti je predsednik Občinske organizacije DeSUS Piran Pavel Godnič ustanoviteljem in prvemu predsedniku Albinu Faturju podelil zahvale s priznanji. V petek, 17. septembra je v hotelu Delfin v Izoli praznovala deseti jubilej tudi izolska Občinska organizacija DeSUS, kjer je priznanja podelil predsednik Občinske organizacije DeSUS Branko Simonovič. Na fotografiji Primorskega utripa: Albin Fatur prvi predsednik DeSUS Piran prejema priznanje. Delegacija iz Bjugna obiskala Piran V teh dneh so se v pobratenem Piranu mudili mladi prijatelji z županom iz Bjugna.Obiskali so tudi nekatere prireditve in si ogledali okoliške kraje. Kiparstvo V Piranu bo podelitev nagrade Zlata paleta Zveza likovnih društev Slovenije in Center za kulturo in šport Izola sta 7. oktobra v Galeriji Alga v Izoli odprla kiparsko razstavo male plastike, ki je odprta vse do 6. novembra. V imenu strokovne žirije je spregovoril Dejan Mehmedovič, priznanja posameznim umetniškim ustvarjalcem pa je podelil Ljubo Zidar, mag. umetnosti, akademski kipar in restavrator. Podobnih kiparskih razstav v Sloveniji, ki jih organizirajo posamezna likovna društva, je več. Posebnost teh pa je pridobivanje certifikatov, ki so najverjetnejša podlaga tudi za prestižno nagrado - Zlato paleto. V Izoli je razstavljal dvoje svojih kiparskih del - Jadrnica III (marmor) in Solinarska hiša (peščenjak) tudi član Likovnega kluba Solinar Piran Atilio Radojkoviči, ki je prejel dva certifikata. Zaključna prireditev s podelitvijo Zlatih palet bo 12. novembra v Tartinijevem gledališču v Piranu, razstava kiparskih izdelkov pa v Galeriji Gasspar. SPLOŠNA PLOVBA, podjetje za mednarodne pomorske prevoze in storitve v pomorskem prometu d.o.o. se ob 50. obletnici zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli prispevali k njenemu razvoju. JAVNO PODJETJE OKOUE PIRAN d.o.o. Fornače 33, 6330 Piran TEHNIČNI PREGLEDI, ZAVAROVANJE IN REGISTRACIJA VOZIL HITRI SERVIS, VULKANIZERSTVO,NASTAVITEV OPTIKE ROČNA AVTOPRALNICA PO SISTEMU “SELF SERVICE" ¥ obrtni coni v LUCIJI Odprto vsak dan od 8:00 do 18:00, pe Lucija v soboto od 8:00 do 12:00. NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO!\ Slovenska turistična borza 2004 21 .-24. oktober V Portorožu v Grand Hotelu Palače bodo na letošnjem najpomembnejšem srečanju turistične ponudbe in tujega povpraševanja gostili do sedaj največje število organizatorjev potovanj in agentov. Pogumno dejanje Primorskih novic Od 27. septembra 2004 prvi regionalni dnevnik v Sloveniji Na svečanosti ob izidu prve številke sta številne prisotne pozdravila direktorica Primorskih novic Barbara Verdnik in odgovorni urednik Bojan Gluhak. Direktorica Barbara Vernik in odgovorni urednik Primorskih novic Bojan Gluhak pozdravljata goste in bralce na srečanju ob izidu prve številke primorskega regionalnega dnevnika. Tomaž Bizajl, dolgoletni uspešni direktor in glavni urednik Primorskih novic. z oglasi, bodisi z Za ta odločilni korak so se pripravljali kar nekaj časa, čeprav se med poznavalci medijskega trga, ki je dobesedno zasičen, porajajo dvomi o ekonomskem uspehu, kajti stroški izdajanja se znajo Primorskim novicam povečati za najmanj 1,5 krat. To pa pomeni, da si mora družba, ki nima omembe vrednih kapitalskih rezerv, zagotoviti dodatne vire prihodkov tudi s strani družbenikov, povečati naklado in prodajo Prireditev ob prvi številki regionalnega dnevnika Primorske novice v Kopru je popestril Mefov ansambel NOB. oglasnega prostora, kar pa ni tako preprosto. Sedaj podjetjem ponujajo tako imenovane sponzorske pogodbe s precejšnjimi komercialnimi popusti za oglaševanja. Najmanj kar se lahko zgodi, da podjetja, ki finančno podpirajo medij, zahtevajo tudi lojalnost, s tem pa se lahko hitro pojavi nevarnost omejevanja neodvisnosti medija. Akcija Primorske novice dnevnik je zelo pogumno dejanje, zlasti v času, ko se v primorskem prostoru pojavljata dva močna (po nakladi) brezplačna medija; Žumal in Dobro jutro. Ljudje v resnici manj berejo (močna konkurenca postajajo elektronski mediji), neradi se vežejo z naročnino, na prste pa lahko preštejemo tukajšnja, sicer močna podjetja, ki so pripravljena bolj pogosto (ali sploh) oglaševati v lokalnih in regionalnih medijih. Nekaj zapletov je nastalo, ker je družbenik in 12-odstotni solastnik Dnevnik d.d., ki je hkrati konkurenčno podjetje, na koprskem sodišču vložil izpodbojno tožbo, vendar je direktorica Barbara Verdnik že pred dnevnim izhajanjem Primorskih novic povedala, da to nanje ne bo vplivalo. Večji lastniki Primorskih novic so Banka Koper, Luka Koper, Intereuropa, HIT Nova Gorica in Primorje Ajdovščina, ki bodo vsekakor vsaj moralno dolžni pomagati v primeru izgube, bodisi dokapitalizacijo. Kolektiv (notranji lastniki), ki je imel v začetku lastninjenja večinski delež, ima v lasti le še okoli 14% premoženja Primorskih novic, kar poznavalci štejejo kot napako, saj je znano, da o politiki razvoja medija kot kapitalske družbe odločajo predvsem lastniki. Prva številka (predhodnica Primorskih novic) Nova Gorica j e kot glasilo OF izšla 8. novembra 1947, sprva kot 14-dnevnik, nato kot tednik. Čeprav so si novinarji takrat morali celo sposoditi pisalni stroj, je časopis že leta 1950 izhajal v zavidljivi nakladi 10.000 izvodov Na Koprskem je od 5. 3. 1950 za kratek čas izhajal Istrski tednik, ki se je že po dveh letih »zlil« s Slovenskim Jadranom. Časopis z današnjim imenom Primorske novice, kot naslednik časopisa Nova Gorica, j e prvič izšel leta 1953. Slovenski Jadran, ki je imel posebno vlogo »ozaveščanja« ljudi na tej strani takratne železne zavese, je ob Primorskih novicah izhajal dobrih deset let. Leta 1963 je najprej prišlo do združitve koprskega in goriškega okraja s sedežem v Kopru. Okrajni plenum SZDL je 13. aprila 1963 ukinil Slovenski Jadran in nastalo je enotno glasilo tega okraja - združeno glasilo ZLSD z nespremenjenim imenom Primorske novice. Primorske novice danes dosežejo povprečno tiskano naklado 27.000 izvodov, prodajo pa, kot je na novinarski konferenci povedala direktorica, okoli 23.000 izvodov. Leta 1990je bila naklada petkove številke Primorskih novic 28.700 izvodov. V podjetju upajo, da bodo v doglednem času dosegli naklado 30.000 izvodov. FOT: BK-Primorski utrip. DeSUS Demokratična stranka upokojencev Slovenije Občinska organizacija Piran VSEM ČLANOM IN SIMPATIZERJEM NAŠE STRANKE DeSUS, OBČANKAM IN OBČANOM PIRANSKE OBČINE ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE PIRAN, 15. OKTOBER. St. BERNARDIN ADRIA! K Rt SORI i\ C ON VENI ION (IN UR PORTOROŽ - SLOVE NI JA Nova dimenzija odličnosti Hoteli Bernardin d.d.. Obala 2, 6320 Portorož tel.: 05 695 00 00, faks: 05 674 64 to, e-pošta: ho tel i. Bernardi n@siol.nct • www.h-bernardin.si Hotel Vile Park -e, Kongresni center Laguna Bernardin Grand hotel Bernardin Hotel Hi str ion BITERMO d.0.0., Liminjanska cesta 115,Lucija, 6320 Portorož Tel.: +386(0)5 67 10 605, fax: +386 (0)5 67 10 601 Že 15 let pomagamo ustvarjati prijetno okolje [■pni I ri J&m — Človek si že od nekdaj želi postavljati prostore, v katerih bo lahko udobno živel in delal. V Bitermu aktivno sodelujemo pri izdelavi projektov, pomagamo graditi vasi in mesta, različne gospodarske objekte, opremljamo in obnavljamo prostore z namenom, da bi ti postali lepši, sodobnejši in prijetnejši in bolj funkcionalni za bivanje in delo. Veseli smo, da so z našimi delom zadovoljni naročniki in kupci wm ...-.v. Ob prazniku občine Piran, 15. oktobru, čestitamo vsem občankam in občanom, sodelavcem in poslovnim partnerjem Portorož Velika proslava ob 60. obletnici ustanovitve mornariškega odreda Z igranjem slovenske himne Mladinskega pihalnega orkestra Piran seje v soboto, 9. oktobra 2004 ob 11.00 uri dopoldne na Trgu prekomorskih brigad v Portorožu začela slavnostna prireditev ob 60. obletnici ustanovitve mornariškega odreda partizanske vojske naše nekdanje skupne domovine Jugoslavije. Prireditev je povezovala Irena Dolinšek Avditorij Portorož, ki je nato predala besedo slavnostnim govornikom županji Občine Piran Vojki Stular, članu Odbora partizanskih pomorščakov Slovenije Miru Kocjanu in Brunu Koreliču, glavnemu direktorju Luke Koper. Vsi trije so osvetlili zgodovinski lik naših slavnih partizanov pomorščakov, ki so v najbolj mračnih dneh naše zgodovine, v boju zoper nacizem in fašizem, tvegali največ kar so lahko, svoja življenja. Bruno Korelič pa je še posebej poudaril pomen in vlogo Luke Koper v slovenskem gospodarstvu ter težnje trenutnih neodgovornih političnih dejavnikov v Kopru, ki bi, če bi jih lahko uresničili, bile v škodo zastavljeni strategiji razvoja koprskega pristanišča in gradnje II. železniškega tira Koper-Divača, kar je nacionalnega in kajpak tudi evropskega pomena. Srebrna plaketa Marku Šetincu Zveza združenj borcev NOB Slovenije je na predlog Združenja borcev NOB Občine Piran podelila srebrno plaketo ZZB NOB Slovenije Marku Šetincu za dolgoletno predano in uspešno delo v krajevni organizaciji Združenja borcev NOB Portorož. Plaketo muje izročil Jože Božič, predsednik glavnega odbora Zveze združenj borcev NOB, ki je nato pripel prapor na drog zastave Slovenske vojske, 430. divizijona momaijev Ankaran. Letošnja priznanja partizanskih pomorščakov so prejeli: Vojka Štular, županja Občine Piran; Ciril Kobal in Miro Kocjan, člana odbora partizanskih pomorščakov; Združenju borcev in udeležencev NOB Piran, v imenu katerega je priznanje prevzel predsednik Riccardo Giacuzzo. Priznanja jim je podelil Jože Race, predsednik partizanskih pomorščakov. V kulturnem programu so nastopali tudi Vokalna skupina Portorož, Danijel Golenač, Senada Talič in Cesarina Smrekar. Med številnimi prisotnimi je bila tudi delegacija iz pobratenega mesta Bjugn FOTO: FK- Primorski utrip. Ob igranju žalostinke so vence k spomeniku padlih partizanov pomorščakov položile delegacije: Delegacija 430. divizij ona Slovenske vojske Ankaran; Delegacija Splošne plovbe Piran; Delegacija Občine Piran; Delegacija LDS Piran; Delegacija borcev NOV iz pobratenega Ogleja; Delegacija borcev NOV iz Buzeta Pred spomenikom seje poklonil tudi Alojz Zorn, dr. med., član SDS in svetnik Občine Piran. Jana Kandare DANES JE UTONIL SVET, VOLNENA SVILA JE ZLILA MORJE Z OBALO IN IZBRISALA OBZORJE. ZDAJ LAHKO STOPAM BREZ STRAHU IN ZABREDEM V VODO, V KOPNO, V NEBO. POVSOD MEHKOBA. Za park Istra 8,5 milijona tolarjev V piranski občini so v dneh 50. obletnice londonskega memoranduma dogodek obeležili z novim dosežkom. V prisotnosti nekdanjega predsednika republike Milana Kučana in Brede Pečan so 5. oktobra 2004 v Luciji, v neposredni bližini semaforiziranega križišča, svečano predali namenu park Istra. Za ureditev zapuščenega zemljišča in odkup istrskega kamna ter avtorska umetniška dela je Občina Piran namenila 8,5 milijona tolarjev. Že 30. Dnevi Slovenskih pravnikov V GH Bernardinu, v dvorani Europa, so od 14. do 16. oktobra 2004 potekali jubilejni 30. Dnevi slovenskih pravnikov 2004. Tokrat v organizaciji Zveze društev pravnikov Slovenije, Zveze društev za gospodarsko pravo Slovenije in GV Založbe. Prof.dr. France Bučar in prof. dr. Ljubo Bavcon sta prejela priznanje za življenjsko delo. Foto Quicklab Bernardin Kot vsako leto se je tudi letos zbralo skupaj s predavatelji in gosti okoli 1000 udeležencev. V treh dneh je s svojimi prispevki v 12 sekcijah in na dveh okroglih mizah sodelovalo 78 domačih in tujih predavateljev. Po slovesni otvoritvi in uvodnem nagovoru dr. Marka Ilešiča in Francija Gerbca so slovesno razglasili dobitnike priznanj, ki jih Zveza društev pravnikov Slovenije podeljuje za pomembne dosežke na področju pravne znanosti, pravne literature in pravne teorije. Podeljena so bila za življenjsko delo, ki stajo letos prejela dva pravnika in sicer prof. dr. France Bučar in prof. dr. Ljubo Bavcon. Pravnik leta sta postala doc.dr. Nina Plavšak in prof.dr. Miha Juhart, priznanje za delo v Zvezi društev pravnikov Slovenije si je prislužil Andrej Vovšek. Priznanje za mladega pravnika sta letos prejeli Katja Plauštajner in Metka Potočnik. Vsebinsko zasnovo letošnjih srečanj so narekovale zlasti aktualne zadeve v povezavi z vključitvijo Slovenije v Evropsko unijo. Program je bil evropsko naravnan. Z evropskim pravom so se posebej ukvarjale posamezne sekcije, v skoraj vseh sekcijah pa so teme obravnavane tudi v luči razmerja med slovenskim in evropskim pravom. Program je pokrival tudi druga pravna področja -civilno, gospodarsko, kazensko, ustavno, upravno in delovno pravo. Breda Krajnc Luka Koper bo organizirala konferenco Management in logistika Luka Koper v sodelovanju z visokošolskimi izobraževalnimi in znanstveno raziskovalnimi institucijami pripravlja 3-dnevno konferenco(25.-27.10.2004)z naslovom: Pristaniški mamagament in logistika-pravna ureditev, liberizacija in okoljski vidiki.Na konferenci bo sodelovalo okrog 140 strokonjakov. I© » Več kot čistilnica « Enes Loj o, direktor Marine Portorož Strah pred onesnaženjem morja je odveč Med lokacijskimi načrti, ki se težko prebijajo skozi različne procedure sprejemanja in doživljajo odpor, po načelu novega nas je strah, se je znašel tudi predlog LN Marina Portorož. Občinski svet Občine Piran je na predlog županje na seji 14. oktobra tudi ta načrt umaknil z dnevnega reda in sprejel sklep o izvedbi javnih natečajev za usmeritve o prostorskih ureditvah, s tem pa se bo vsa zadeva precej podaljšala, nastali bodo večji stroški. Obrazložitev lokacijskega načrta za razširitev marine in gradnjo novih nastanitvenih , športnih oziroma rekreacijskih objektov, ki bi precejšen del Lucije spremenili v živahno turistično mesto, je bila s strani občinskega Urada za okolje in prostor kar dobra, vendar so krajani Lucije, deloma pa tudi Portoroža, imeli precej pripomb. Dr. Zorn j e bil mnenja, daje marina lahko velika ekološka obremenitev. Študije in meritve pa, kot nam je povedal Enes Lojo, tega ne potrjujejo. Meni, da je strah pred onesnaženjem morja odveč, saj bodo v marini namestili najmodernejša zaščitna sredstva t.i. »Pump-out sistem«, na katerega bodo jahte lahko priključene neposredno. »V 25 letih ni v marini prišlo do nobenih onesnaževanj. Imamo vgrajeno baražo (vodno zaporo), ki onemogoča izhod morebitne polucije iz marine. Kakovost vode preverja zavod za zdravstveno varstvo Koper. Ne nazadnje neoporečnost in ekološko skrb za morje v predelu marine dokazuje tudi že deseto leto zapored modra zastava, ki jo lahko dobijo marine ob strogem izpolnjevanju posebnih kriterijev. V Marini se zavedamo ekološkega odnosa do našega okolja in sledimo vsem novim trendom na tem področju in smo prejeli že tudi številna priznanja.« Na vprašanje, ali potrebujemo marino je odgovor DA. »Marina je pomemben del turistične ponudbe, potrošnjo hoteli, pokritimi in odprtimi vodnimi površinami. Na koncu marine v smeri morja bo nov akvatorij za priveze nekaj večjih modernih plovil. V srednjem delu obstoječega avtokampa je predvideno 5 apartmajskih objektov, ki ne bodo zastirali pogleda. Predvidena je tudi garažna hiša, kino, več manjših trgovinic. Investicija naj bi bila dokončana v petih letih. Franc Krajnc navtičnih gostov pa lahko uvrstimo v najvišji razred.« Kaj dobijo občani? »Vsekakor veliko. Trudimo se, da bi v Lucijo pripeljali novo kakovost življenja. Skratka, da postane živahno turistično mestece. Občani precej pridobijo, predvsem pa nič ne izgubijo. Zagotavljamo prost dostop do Seče, do novih kopalnih površin.« Pred Taverno bo 200 komunalnih privezov za domačine. Marina ni zaprt sistem. Predvidena j e rušitev obstoječega objekta kegljišča in restavracije Taverna, zaradi gradnje novega hotela z apartmaji. To je območje Metropol Group. Na sedanjem neizkoriščenem platoju (do leta 1964 lucijske soline) bo na 8000 m2 zraslo Marina mesto, z dvemi Luka Koper zapustila 7. pomol V Luki Koper, d.d so 14.oktobra 2004 sklicali novinarsko konferenco, na kateri so poleg dosedanjega poslovanja in spremenjene strategije razvoja do leta 2015, ki jo bo obravnaval Nadzorni svet Luke svetu 27. oktobra, novinarjem sporočili pričakovano novico o umiku Luke Koper s 7. pomola v Trstu. Družba Luka Koper, d.d. je 14. oktobra 2004 po končanih pogajanjih o predčasni izpolnitvi opcijskega sporazuma prodala večinski 70 odstotni paket delnic v dražbi Triste International Container Terminal Spa (700.000 lotov delnic nominalne vrednosti 1 Evro) dosedanjemu manjšinskemu delničarju, družbi T.O. Delta Spa, Livorno. Kupec (T.O.Delta) je ob nakupu delnic prevzel tudi vsa izdanajamstva in posojila dražbe Luke Koper d.d., dana družbi T.I.C.T. oziroma njenim upnikom. Upoštevajoč že izvedene popravke vrednosti naložbe v T.I.C.T. se bo neto učinek odprodaje delnic v bilanci poslovnega izida Luke Koper, d.d. za letošnje leto izkazal pozitivno. Ko je družba T.O. Delta postala edini lastnik družbe T.I.C.T., ji je družba Luka Koper, d.d. prodala tudi 50-odstotni lastniški delež v družbi z omejeno odgovornostjo Adria Distripark Srl. Družbo Adria Distripark Srl. sta Luka Koper, d.d. ter družba Auta Marocchi Spa iz Trsta ustanovili leta 2001. Njen registerski kapital znaša 258.000 Evrov, ukvarja pa se z distribucijo proizvodov zabavne elektronike, ki prihajajo na tržaški VII pomol v kontejnerjih. Družba deluje v najetih skladiščnih prostorih, s katerimi upravlja družba T.I.C.T. Spa. Finančni učinek prodaje tudi tega poslovnega deleža bo v izkazu letošnjega poslovnega izida pozitiven, toda glede na višino zneska zanemarljiv. »To je bila strateška poslovna odločitev, za katero smo spoznali, da je sedaj ugoden trenutek. Ocenili smo, da ni smotrno več čakati, predvsem iz razloga, ker se nam promet kontejnerjev v Kopru povečuje in smo bili s pogodbo, ki smo jo sklenili ob prevzemu koncesije s tržaškim pristaniščem obvezani koncentrirati tovore v Trstu in ne graditi novih kapacitet v Kopru, smo se seveda dogovorili, da se to predčasno realizira tudi zato, da bomo lahko prispevali k realizaciji III pomola. Projekt III pomola je vreden 100 milijonov Evrov. Novi terminal bo imel 14.5 m vgreza, kar zadostuje za ladje, ki prevažajo 7.000-8.000 TEU (Twenty foot eguivalent units),« je dejal Brano Korelič, glavni direktor Luke Koper, d.d. Tako se s 15. oktobrom štirje delavci s Trsta vračajo v Koper in kot pravi Korelič imajo že vsi štirje zagotovljeno delo v Luki Koper. Novinarje je zanimalo predvsem za koliko so prodali delnice? Tega nam seveda direktor ni povedal, saj naj bi to bila poslovna tajna. Dejal je le to, da, če izračunajo vse kar so vložili in vse kar so dobili, niso nič zgubili. »V Trstu smo imeli vseskozi politične težave prav zaradi tega, ker smo iz Slovenije in ker nam je bilo nedolgo od tega povedano, da Slovenci ne morejo upravljati srce tržaškega pristanišča. Premalo smo ocenjevali politično težo zunanjih dejavnikov pri upravljanju tržaškega pristanišča. »Naša izkušnja je bila vredna tega napora, ki smo ga naredili. Našim partnerjem pa želimo veliko več sreče kot smo jo imeli mi, v teh dobrih treh letih.« je še dejal Korelič. BK Piranski lokacijski načrti na čakanju Prenova starega hotela Palače pomaknjena v prihodnost. V Istrabenzu precej razočarani. Študije, ki jih je naročil investitor Istrabenz dokazujejo, da se bo zgradba kmalu porušila sama od sebe in da so stara drevesa v parku bolna. Piranski občinski svet je na 16. redni seji, 14. oktobra 2004, na predlog županje Vojke Štular, umaknil z dnevnega reda kar štiri predloge odlokov o lokacijskih načrtih (LN); Park Cvetje, Hoteli Motje, Center Portoroža in Marina Portorož. Za te projekte bo Občina razpisala arhitektonsko urbanistične načrte. Pri točki LN Hoteli Palače - za prenovo starega hotela Palače - pa so okoli 15. ure svetniki prekinili sejo in jo bodo nadaljevali prihodnjič. Ne strinjajo se s prizidkom, češ da bi iznakazil staro arhitektonsko podobo hotela. »Toliko praznih floskul in neumnosti, ki ste jih povedali na seji v zvezi s tem projektom nisem že dolgo slišal«, je vidno razočaran dejal mag. Edvard Lesnik, predstavnik uprave Istrabenza in generalni direktor Hotelov Palače, ki so ga s skupino arhitektov povabili na sejo občinskega sveta. Povedal je, da bodo za prenovo starega Palače hotela namenili več kot 30 milijonov evrov in da bo v hotelu verjetno tudi igralnica. Objekte pred hotelom, ki zapirajo pogled na morje, bodo umaknili, štiripasovnice pa ne bodo vkopali. V Hotelu najvišje kategorije bo 200 do 220 sob. Zaposlili bodo od 120 do 130 delavcev. Županja pravočasno zaslutila, da ne bo šlo gladko Že dan ali dva pred sejo občinskega sveta je županja Občine Piran Vojka Štular na koaliciji zaslutila, da v zvezi s predlaganimi odloki LN ne bo šlo vse gladko oziroma, da bodo zavrnjeni, zato je štiri umaknila in predlagala svetnikom sklep o izvedbi javnih arhitektonskih urbanističnih načrtov. Meni, da je zelo pomembno, da so v občini Piran vse postopke spremembe prostorskih načrtov pripeljali do točke, ko jih je bilo mogoče uvrstiti na dnevni red. Sam postopek je bil zelo zahteven in kot kaže tudi koristen za vse. Občinske strokovne službe so zbrale različna stališča in pripombe krajanov, ki pa so dobili občutek, da jih hoče kapital pripeljati žejne čez vodo. Skratka, bojijo se pretirane pozidave Portoroža in Lucije, kar kaže tudi na velika nasprotja med javnim in zasebnim interesom. Zlasti močno seje angažirala portoroška Krajevna skupnost, ki nasprotuje predstavljeni različici prenove Palače hotela in je imenovala celo svojo strokovno komisijo arhitektov. Sklepe KS Portorož je na seji OS prečital arhitekt Tihomir Stepanov. Predlog Istrabenza za obnovo starega hotela Palače sicer ni bil umaknjen z dnevnega reda, zanj tudi ni predviden javni arhitektonsko urbanistični načrt. Občinski svet Piran je sejo pri tej točki preprosto prekinil ni jo bo nadaljeval 21. oktobra. Največji paradoks je tudi v tem, daje objekt, ki postaja vse večja turistična sramota, že 10 let v lasti prav te občine. Zainteresirana javnost premalo obveščena o podrobnostih Boris Kočevar, predstojnik urada za okolje in prostorje povedal, daje bil za stari Palače hotel v preteklosti že sprejet ureditveni načrt, kakor tudi njegove spremembe. Zadnja sprememba j e bila leta 1997 na pobudo družbe Toncity Pacific investicije oziroma Imperial Palače. Načrt za zgradbo hotel Palače se ni bistveno spremenil. Pripombe so bile na višinske gabarite ter tudi, da ni potrebno vkopavanje štiripasovnice ter glede urejanja plaže in posegov v morje, kar je, kot so na javnih obravnavah opozarjali Portorožani, treba temeljito premisliti. Mag. Edvard Lesnik: »Istrabenz je resen partner. V bančni garanciji, ki jo je zahtevala Občina Piran imamo vezanih 2 milijona evrov. V prenovo namenjamo več kot 30 milijonov evrov. S tolikšnim denarjem se ne igra niti Amerika. Svetnice in svetnike prosim naj investitorju določijo meje projektov in volumne, ne pa da razpravljajo o tem kakšna naj bo na primer fasada. To je delo strokovnjakov. Najprej potrebujemo Lokacijski načrt...« Ivan Dekleva: »Zgradba j e v obupnem stanju, streha pušča, strope zamaka. Kriv je tisti, ki je hotel zaprl. Nekdo je kot kaže iz hotela pobral vse, tudi opremo, stroje in aparate. Glede projekta: sporna je južna linija-prizidek, v katerem želi Istrabenz imeti 200 sob. Če bi hoteli uresničiti predstavljeni projekt bi morali podreti 52 dreves.« Bogdan Lulik: »Ne vem zakaj sem tukaj - o čem se pogovarjamo«. Andrej Babnik: »Kritična javnost je povedala svoje. Ce ne bi bilo revolta krajanov, danes ne bi zasedali. Predlagam, da Tihomir Stepanov predstavi sklepe Sveta KS Piran«. Sebastjan Jeretič: »Prepričan sem, da se vsi strinjamo, da je treba stari Palače hotel čimprej prenoviti. Vsi vemo kako težko je bilo najti investitorja, sedaj pa grozi nevarnost, da bo zbežal. A kljub temu rešitve, ki bi okrnila podobo stare zgradbe, ne morem sprejeti. Gašpar Gašpar Mišič: »Pozabili smo, da v naši občini obstajajo prebivalci. Aroganca je pripeljala do revolta. V tem projektu sicer ne vidim nič tako strašnega, saj gre v primeru prizidka le za nadzidavo bazena in bivšega diska Gianni.« Marko Gorenje: »Glede javnega razpisa sprašujem, ali bomo dobili predloge, ki bodo imeli rep in glavo. Kdo dobi pravico uporabe, občina ali investitor? Sicer pa javni natečaj pove, da smo bili prehitri, zaletavi.« Patrick Vlačič. »Urejanje prostora je naloga lokalne skupnosti. O tem, kaj je javni interes bomo morali presoditi mi v Občinskem svetu.« Jože Maver: » Javni natečaj ni hec. Pred nami je zelo težka naloga in bojim se, da bomo izgubili manevrski prostor. Kdo bo sestavljal komisijo, kakšni bodo strokovnjaki? Natečaj bo nudil 1., 2. in 3. nagrado. Rešitev, kije nagrajena s strani komisije je obvezujoča! Bolje bi bilo najti rešitve brez natečaja.« Alojz Zorn, dr. med.: »Smo predstavniki kapitala in občanov. Naša naloga je, da poskušamo interese uravnotežiti.« Oktober 2004 stran 12 KI M P L ETI KOS, jadralka JK Pirat iz Portoroža je zmagala na Young Barcolani V nedeljo, 3. oktobra 2004 se je v Trstu končala množična regata »Young Barcolana«. Jadrali so 403 optimisti, 121 v skupini kadetov (rojenih leta 1994,1995). Množica mladih jadralk in jadralcev je prišla iz Slovenije, hrvaške, Nizozemske, Avstrije, Češke, Nemčije, Poljske in Italije. Organizatorji so imeli velike težave z vetrom, zaradi česar so izpeljali le eno regato. Med 121 mlajšimi jadralkami in jadralci je zmagala Slovenka KimPletikos iz JK Pirat iz Portoroža. Na drugo mesto seje uvrstil Italijan Luca Taglialegne, na tretje pa Lara Vadlav iz Avstrije. Prvo mesto mlade jadralke v tako množični konkurenci pomeni gotovo velik uspeh. Med 282 mladinci je prvi prijadral v cilj Prybysek Jukasz iz Poljske. JADRALCI JADRALNEGA KLUBA PIRAT IZ PORTOROŽA OSVOJILI CRES Na tradicionalni regati v razredu optimist so slavili jadralci iz JK Pirat Portorož. Organizatorji so v dveh dneh, 9. in 10.oktobra 2004 izpeljali 5 predvidenih regat. Prvi dan so v zelo šibkem vetru izpeljali 4 regate, v nedeljo pa v močnem jugo še eno. Na regati je sodelovalo 66 jadralcev, zmagovalec regate je postal Nik Pletikos, na drugo mesto seje zavihtela Kim Pletikos, na tretje pa David Necmeskal, vsi iz JK Pirat. Dobre uvrstive je dopolnil še Matej Stanič z 12. mestom. Organizatorjem so vse nagrade odnesli jadralci iz Pirata, za prva tri mesta absolutno, za prvo deklico (Kim Pletikos),za prvo kadetinjo (Kim Pletikos) in za prvega kadeta(David Necmeskal). Prva Slovenca z avtom okoli sveta Zakonca Uroš in Kristina Ravbar želita biti prva Slovenca, ki bosta obkrožila svet z avtomobilom. Na pot sta se odpravila marca letos in po 15 državah in 21.000 prevoženih kilometrih sta prispela do Katmanduja, glavnega mesta Nepala. Na poti sta že na samem začetku doživela hudo prometno nesrečo v Latviji, kjer sta zletela iz poledenele ceste in se večkrat prevrnila. V rekordnih dveh tednih sta z latvijskimi mehaniki usposobila avto Toyoto 4 Runner za nadaljevanje poti. Naslednjo nesrečo sta imela v Pakistanu med prečenjem narasle reke, kije odnesla avto. Kljub temu, daje voda prišla tudi v motor sta s pomočjo tokrat pakistanskih mehanikov spravila avto v vozno stanje. V Iranu sta prečila puščave, na severu Indije pa sta prevozila najvišji prelaz na sveto Kardung (5.602 m). Med potjo snemata za RTV Slovenija (oddaja Tistega lepega popoldneva), pišeta knjigo ter urejata spletno stran vvww.ravbar.t-media.si. kjer lahko podrobneje spremljate njune podvige. Glavni cilji projekta Ravbar Rally so promocija Slovenije, pokroviteljev -slovenskih podjetij ter združevanje Slovencev po svetu. Svet nameravata obkrožiti v dveh letih po cca 100.000 prevoženih kilometrih. PRVENSTVO V TRNKARJENJU Dne, 13.11. in 14.11.2004 se bo odvijalo v piranskem zalivu 14. državno prvenstvo v trnkarjenju s palico iz zasidranega čolna. Organizatorje Zveza za športni ribolov na morju, prireditelj prvenstva je ŠRD Aero Celje. Barcolano predstavili tudi v Kopru Na pobudo župana Borisa Popoviča so organizatorji največjega jadralskega spektakla v severnem Jadranu, tradicionalno Barcolano, ki je v nedeljo 10. oktobra na tekmovanje pritegnila 2000 jadrnic in okoli 250.000 gledalcev, predstavili tudi v Kopru. Ob tej priložnosti je koprski župan svojega tržaškega kolega Roberta Dipiazzo , predsednika Tržaške pokrajine Scoccimara ter predsednika dežele FJK Riccarda Illyja izzval na dvoboj. Sedaj ne vemo, ali je do športnega dvoboja na morju res tudi prišlo. Kot je povedal predsednik društva Barcola Grignano Mauro j e bila slovesnka udeležba jadralcev po množičnosti takoj za italijansko. Zmagala je nizozemska jadrnica Alfa Romeo. SPOHT Emmen en Omstreken : Cimos Koper 23:35 (12:19) Koprski rokometaši na Nizozemskem odlično zmagali Rometaši Cimosa Koper so v soboto, 9. oktobra v Emmenu na Nizozemskem na prvi tekmi drugega kroga pokala EHF kar za 12 golov premagali nizozemski klub Emmen en Omstreken. Koprčani so z zmago dokazali, da je nanje treba računati in trdno upajo, da jo bodo ponovili v koprski Bonifiki 17. oktobra, ko se bodo tam pomerili z isto ekipo. Zmagovalna ekipa rumeno modrih - Rokometaši RK Cimos Koper ter ekipa, ki jih je spremljala na Nizozemsko. Rokometaši RK Cimos Koper so se jim je obrestovalo, saj je prvi gol pristali na Schipholskem letališču padel že v prvi minuti. Dal ga je 8.oktobra in se nastanili v hotelu Tulip Tomislav Brož, desni zunanji igralec. Inn, kjer so nestrpno pričakovali Koprski rokometaši so vseskozi igrali sobotno tekmo. Nasprotnika niso kolektivno in zelo zavzeto. Nizozemci Razigrana igra v napadu, fantastična borba v obrambi in odlična vratarja Vončina in Vran. najbolje poznali. Na to tekmo so se so jim poskušali slediti, toda zaman, pripravljali kar dobra dva meseca, kar V prvem polčasu je bil rezultat Emmen Tako je spremljevalna ekipa rokometašev vadila dan pred tekmo, kako bodo navijali. Na Nizozemskem je dekletom prišla ideja, da se bodo navijačice RK Cimos Koper odslej imenovale e Pavo ’s Angels. en Omstreken : Cimos (12:19), v drugem polčasu pa seje razlika v golih še povečala in tako pripeljala rokometaše Cimosa do zmage. Končni rezultat je bil Emmen en Omstreken:Cimos (23:35). Sobotno tekmo v Haka hali sije ogledalo 1200 gledalcev, sodila pa sta portugalska sodnika Marreiros in Ramos. Igralci so bili nad sojenjem sodnikov izredno zadovoljni. Koprske rokometaše so na Nizozemsko pospremili tudi nekateri sodelavci iz Cimosa, ki so se izkazali kot pravi navijači in bodrili igralce. Med njimi je bil tudi Tomaž Pavlin, direktor Rokometnega kluba Cimos Koper. Z navijanjem so preglasili celo dvorano. Proti koncu so za Koprčane začeli navijati celo nekateri Nizozemci! Vzdušje v dvorani je bilo enkratno. Po končani tekmi so igralcem navijači pripravili v hotelu pravo slavje. Breda Krajnc Velika zmaga Portorožanov Na portoroški plaži seje 6. in 7. avgusta odvijal finale mendnarodnih turnirjev Proseries beach volley tour. Na osmih turnirjih je nastopalo 8 povabljenih moških in tri ženske ekipe iz 8 držav. Slovenijo sta zastopali dve moški in v slovenskem delu tekmovanja dve ženski ekipi. Nagradni sklad celotne serije je znašal 14.000.000,00 Sit, kar je največ doslej. Portoroški nagradni sklad pa je znaša 1 2.000.000,00 Sit. Tekmovanje je pri članih potekalo v dveh skupinah, pri dekletih pa po sistemu vsaka ekipa z vsako. Velik uspeh sta slovenski ekipi dosegli že z uvrstitvijo v polfinale. Na žalost sta v polfinalu igrali med seboj in po ogorčenem bojuje z 2:0 slavila ekipa domačinov Debitel team v sestavi Simon Stubelj in Gregor Lah proti ekipi Mistral team v sestavi Igor Grilc in Sandi Pivk, ki sta v tekmi za tretje mesto premagala francosko dvojico Znatchkovsky, Buteille. Pri dekletih je prvo mesto osvojila mešana ekipa Italija/Brazilija v sestavi Federica Tonon in Branco Angie Gonzales, drugo mesto Portorožanki Vera Čipev in Sara Hablan ter tretje mesto Hrvatin in Lončarevič iz Kopra. Več kot tisoč gledalcev je nestrpno pričakovalo veliki finale in bilo je kaj videti. Portorožana sta dala vse od sebe in po odlični igri z 2:0 (24:22, 21:16) premagala odlično ekipo Estonije v sestavi Karel Kais in Argo Arak ter dosegla s tem največji uspeh v karieri. Portoroški turnirje ponovno dokazal, daje zanimanje za tovrstne prireditve ogromno in daje to odlična popestritev portoroškega turističnega utripa. Igor Stubelj , ur primorski uVp 10 let društva DOVES Jubilej Društva za okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji (DOVES) so obeležili 8. oktobra 2004 s posaditvijo jubilejne oljke v Marini Portorož in svečano prireditvijo v Avditoriju Portorož, na kateri so podelili javne zahvale društva. Mag. Janez Kopač, Drago Žerjal in dr. Tanja Mihalič so v Marini Portorož ob 10. obletnici DOVES 8. oktobra 2004posadili oljko. Svečani obred sajenja oljke v Marini Portorož so opravili predstavnik vlade RS in minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez Kopač, podžupan Občine Piran Drago Žerjal in dr. Tanja Mihalič, predsednica društva. DOVES ima sedež v piranski občini. DOVES kot prostovoljno, samostojno, neprofitno in nevladno združenje fizičnih oseb deluje od 9. septembra 1994. Ustanovljeno je bilo z namenom, da bi v Sloveniji uveljavilo mednarodni program in ekološki znak Modra zastava. Bistvo tega programa je informiranje o kakovosti vode za kopanje, uvajanje ekoloških standardov poslovanja v naravnih kopališčih in marinah ter dviganje ekološke zavesti tako pri ponudnikih kot pri uporabnikih kopaliških oziroma pristaniških storitev. Za rojstvo DOVES so najbolj zaslužni trije: Mitja Logar, sedanji tajnik društva, Enes Lojo, direktor Marine Portorož d.d. in dr. Tanja Mihalič. Ob pomoči ožjega kroga enako mislečih so združili organizacijske sposobnosti in nagnjenja k varovanju in izboljševanju okolja v turizmu ter pripeljali Modro zastavo v Slovenijo. Program Modra zastava je v evropskem letu turizma, leta 1987, zastavila European Blue Flag Coordination pri Foundation for Environmental Education in Europe (FEEE), ki s širitvijo programa na druge celine od leta 2001 v naslovu izpušča ime Evropa. Kot Foundation for Environmental Education (FEE) povezuje danes že 35 ekološko osveščenih držav po vsem svetu. DOVES je leta 1996 začel izvajati tudi drugi mednarodno uveljavljeni program FEE, to je program EKOŠOLE kot način življenja. FEE danes ponuja že pet različnih programov; poleg Modre zastave in Ekošole še program Mladi poročevalci v okolju, Spoznavanje gozda in Zeleni ključ. Stroge zahteve Naravna kopališča ob moljih in stoječih vodah, ki se odločijo za sodelovanje v programu Modra zastava, morajo vsako leto znova izpolniti 27, marine pa 22 strogih zahtev, razdeljenih v štiri sklope, ki podrobneje opredeljujejo merila za zagotavljanje kakovosti vode, ekološko vzgojo in informiranje, upravljanje z okoljem, varnost in kakovost storitev. Slovenske marine so v desetih letih prejele 19 modrih zastav, naravna kopališča pa 33. Treba je posebej omeniti Marino Portorož, ki je letos že desetič dvignila Modro zastavo, kar dokazuje poseben čut in skrb za ekološko neoporečnost marine in tega dela morja. V programu Ekošola je v šolskem letu 2003/2004 sodelovalo že 212 slovenskih šol, vrtcev in centrov za obšolske dejavnosti. Zeleno eko zastavo - vizualno priznanje za uspešno izveden program pa jih je izobesilo 159. Program Ekošole vodi koordinatorka Nada Pavšer. V društvu upajo na sistemsko ureditev financiranja njihove pomembne dejavnosti. Javna zahvala DOVES Marini Portorož. Prevzeljo je Enes Lojo, direktor Marine Portorož d.d. Javne zahvale društva DOVES so prejeli: Banka Koper d.d., Krka d.d. Novo Mesto, Porsche Slovenija Program Audi, d. o. o., Ljubljana, TETRA PAK d.o.o. Trzin, Marina Portorož d.d., Ekološko razvojni sklad RS, Ljubljana, Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Občina Izola, Mestna občina Koper, Mestna občina Maribor in Občina Piran. Svečano prireditev ob 10. obletnici DOVES v Avditoriju je povezoval igralec in glasbenik Jure Ivanušič. FOTO: FK- Primorski utrip. TZS je društvo DOVES ob tej priložnosti predala veliko priznanje, ki ga je dr.Tanji Mihalič predal predsednik dr.Marjan Rožič. Podžupan Občine Piran Drago Žerjal je v imenu Občine Piran prevzel javno zahvalo DOVES. iaJj ^Plsah" ; l 5J1 jŠfliel krnj/k. 1 Javno priznanje Banki Koper Javna zahvala DOVES tudi Občini Izola. Prevzel jo je Izoli podžupan Igor Franca. Kdo so bili predlagani za priznanja Občine Piran “Zlati grb Občine Piran” 1. Lidija Pogačar 4. Franjo Frančič (dva krat) 7. Natalija Planinc 2. Vincenzo Barrile 5. Stasja Mehora 3. Alenka Aškerc Mikeln 6. Senator Paolo Šema Mali umetniki v Cimosu Malčki iz semedelskega vrtca so si skupaj s vzgojiteljicami in dedki ogledali Cimosov razvoj in raziskave ter tovarno v Kopru. Otroci na oddelku razvoja in raziskav V Sloveniji že domala 40 let prvi teden v oktobru posvečamo otrokom. Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) je tako prvi teden v oktobru proglasila za Teden otroka. Po Sloveniji so ob tej priložnosti potekale različne prireditve, kjer so lahko otroci in njihovi najbljižji izživeli svojo ustvarjalnost, predstavili svoja znanja, uživali v prijetnem dmženju in obogatili svoj zaklad spominov. V semedelskem vrtcu so 4. oktobra 2004 otroci - skupina »Mali umetniki« povabili svoje dedke, da z njimi preživijo poseben dan. Vnučki sojih namreč skupaj z vzgojiteljicami odpeljali na ogled Cimosa v Kopru, kjer so zaposleni tudi nekateri od njihovih strašev. Naslednji teden bodo na vrsti babice, ki bodo prišle izdelovat v vrtec punčke iz cunj. Staršem pa se otroci posvetijo in jim pripravijo poseben program za Novo leto. Otroci so komaj pričakali 10. uro, ko so se pripeljali skupaj s svojimi dedki z avtobusom pred tovarno Cimos. Prijazno sta jih sprejela direktor razvoja in raziskav Cimosa, mag. Primož Mihelič ter Vlado Cvek, direktor prizvodnega centra Koper in jim na zanimiv način pokazala kaj delajo v tovarni. Kot nam je dejal Primož Mihelič so otrokom pripravili tak program, daje bil zanje čimbolj zanimiv. Otroci so si najprej ogledali skladišče kamor spravijo tako imenovani vhodni material, surovine..., nato so se sprehodili skozi proizvodnjo, kjer so lahko videli nekaj osnovnih operacij; rezanje, prešanje in varenje kovinaskih delov, kijih na koncu Cimosovi delavci montirajo ali oblikujejo v končni uporaben izdelek. Cimosovo delo temelji na usposobljenosti razvojnih inženirjev in najsodobnejši računalniški in programski opremi za 3D modeliranje izdelkov, ki je kompatibilna in neposredno povezana s potrebno proizvodno opremo. Gospod Mihelič je malčke peljal tudi na oddelek razvoja in raziskav, kjer so jim pripravili pravo malo presenečenje. Na računalniku so jim skonstruirali 3D poseben modelček -avtomobilček, ki so ga nato za male radovedneže izdelali v prototipni delavnici. Obisk v razvoju so sklenili z ogledom zanimivosti na računalniškem projektorju. Presenečen pa kar ni hotelo biti konca. Otrokom je Cimos podaril tudi enkratno skulpturo, sestavljeno iz delov avtomobilov, kijih v Cimosu sicer izdelujejo za proizvajalce avtomobilov. Umetnino sta izdelala Goran Brstilo in Ervin Ilnikar. Obisk v Cimosu so zaključili po dveh prijetnih uricah skupnega druženja. Otroci so v zahvalo, da jim je Cimos omogočil ogled razvoja in tovarne, zapeli tudi nekaj pesmic. S kitaro jih je spremljala Marjetka Černigoj, študenka v Cimosu. Potem so vsi veseli odšli nazaj v vrtec. Za mnoge je bil to prvi ogled tovarne, zato jim bo ta dan ostal še dolgo v spominu. Otroci si ogledujejo skulpturo, ki so jo prejeli od Cimosa za darilo Breda Krajnc Kaj je Teden otroka? Teden otroka je program ZPMS. Temelji na obeleževanju Svetovnega dneva otroka (20.november), ki gaje leta 1956 priznala Generalna skupščina Združenih narodov, Mednarodna zveza za varstvo otrok (I.V.C.W.) in Mednarodni fond za pomoč otrokom Unicef pa sta od leta 1957 skrbela za obeleževanje tega dne. Letošnji “Teden otroka” bo letos potekal pod geslom Evropa mladim -mladi Evropi. Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) v svoji poslanici ob tej priložnosti opozarja na položaj otrok v evropskem prostoru ter na ustvarjanje pogojev za uresničevanje njihovih elementarnih pravic, zapisanih v Konvenciji o otrokovih pravicah. Kot so v poslanici zapisali v ZPMS, otroci v vsakdanjem življenju doživljajo kršenja svojih temeljnih pravic: pravice do izobraževanja, izražanja lastnih mnenj, pravice do stika z obema roditeljema, do zdrave prehrane, do življenjske ravni, ki ustreza njihovemu razvoju, pravice do zdravja in življenja. Otroci so žrtve terorističnih napadov in mnogih oblik izkoriščanja. Tudi razvoj sodobne tehnologije omogoča številne zlorabe otrok, otroško pornografijo in trgovino z otroki. Žal tudi v Evropi se še vedno srečujemo s problemom otroškega dela, otroške prostitucije in revščine. Veliko otrok še živi v ogrožajočih življenjskih razmerah in nikoli ne spozna radosti otroštva, opozarjajo v ZPMS. Hkrati želijo v tednu otroka poudariti, da imajo mladi svoj odnos do življenja v sodobni Evropi, pa jim ne prisluhnemo dovolj. Omogočiti j im moramo, da postanejo sodelujoči partner pri oblikovanju Evrope miru in nenasilja, Evrope socialnega vključevanja in Evrope brez teptanja človekovih, otrokovih pravic. Imeti morajo možnost in priložnost izraziti svoja mnenja, ki so plod njihovih lastnih izkušenj in doživetij. Njihova mnenja bi morali odrasli upoštevati v procesu sprejemanja odločitev na vseh ravneh družbe, še menijo v ZPMS. Oktober 2004 stran 14 , # primorski u¥p Tartini festival2004 Poslastic« za ljubitelje vrhunske klasične glasbe S koncertom za fagot, godala, kontrabas in klavir v Križnem hodniku Minoritskega samostana v Piranu se je končal Tartini festival 2004, ki sta si ga 28. avgusta, dan pred zaključkom, ogledala in prisluhnila odličnim glasbenikom tudi piranska županja Vojka Štular in bivši veleposlanik ZDA v Sloveniji Johnny Young. Festival je tudi ki jih je nekoč zapisal slavni Tartini, melodije, kijih ustvarjajo sedanji slovenski skladatelji, smo lahko poslušali v Križnem hodniku Minoritskega samostana, Galeriji Gasspar, Tartinijevi hiši in na Trgu 1. majav Piranu od 13. do 29. avgusta 2004. Vsi koncerti so bil dobro obiskani. Za organizacijo sta skrbeli Petra Treven-Bemat, kije poleg županje pozdravila udeležence, in Tina Kumelj. Festival so omogočila številna podjetja in organizacije ter Občina Piran. Koncert »Tartini pod zvezdami«, na trgu 1. maja 24. avgusta 2004. Koncert v Križnem hodniku Minoritskega samostana v Piranu, 27. 8. 2004. Sergio Azzolini (fagot), Giovanni Angeleri (violina), Yukiko Tezuka (violina), Vladimir Mandelssohn (viola), Milan Vrsnjakov (čelo), David Sinclair (kontrabas), Frederic Lagarde (klavir) in Jasna letos prejel izvrstne kritike. Ljubitelji resne glasbe in zvokov, Nadles (flavta). FOTO: FK- Primorski utrip Soča Koper praznuje Trgovsko podjetje Soča d.d. Koper praznuje 50 let svojega delovanja. Še zlasti veselo bo 15. oktobra od 15.00 ure dalje na parkirišču pred Blagovnico Soča v Kopru, kjer bo zabavno-glasbena prireditev z veliko modno revijo, ki jo prireja Barbara Mison. Nastopili bodo Helena Blagne, Haeven No. 7, plesna šola Fredi- mladinski prvaki, čarovnik Niko. Program bo povezoval Jane De Mike. Vstopnine ni. TJtodenafo PRODAJA MODNIH OBLAČIL V naših trgovinah nudimo bogat izbor modnih oblačil za vse okuse in priložnosti. Vsem našim strankam in poslovnim partnerjem čestitamo za praznik občine Piran, 15. oktober in se priporočamo za obisk. ŽENSKA OBLAČILA Gojmira Crnjoša s.p. Bernardin, Obala 4b 6320 Portotož Tel.: 05 67 42 033 MOŠKA OBLAČILA Trgovina v Izoli-Simonov zaliv Moderato Cantabile d.o.o. M o rova 25c, 6310 Izola Tel.: 05 64 01 232 Telefaks: 05 64 01 231 mm mm z HomsmcLOM Prva dama slovenske zabavne glasbe se zopet vrača v velikem slogu. Že nekaj časa se nahaja v snemalnem studiu Grabnar v Kranju, kjer pripravlja svoj novi album. Tokrat se je odločila za sodelovanje z uveljavljenim parom Matjažem Vlašičem in Uršo Vlašič. Matjaž je doslej že napisal številne uspešnice, slovi kot eden naših najuspešnejših glasbenih ^ avtorjev vseh časov. Prva skladba, ki jo je Helena te dni že pričela predstavlj ati na naših radijskih postajah, nosi naslov Jočem jaz j očes ti. Pesem je razpeta balada, s katero je Helena še enkrat pokazala, daje čuteča odrasla ženska. Skladba ji je pisana na kožo, z njo bo prebudila številna pozabljena čustva, ki so se nekoč porodila med zaljubljenci. Glasbo j e napisal Matjaž Vlašič, besedilo Urša Vlašič, aranžma pa Boštjan Grabnar. Na novem albumu naše najbolj znane pevke zabavne glasbe bodo tudi številne druge skladbe, ki bodo znova navdušile njeno zvesto občinstvo. In Helena mu ne bo ostala dolžna, zanje v prihodnjih mesecih pripravlja koncerte po vsej Sloveniji. Njena koncertna turneja se bo pričela v začetku decembra in bo trajala vse tja do konca pomladi leta 2005. Album, ki bo izšel pri založbi Dallas, bo na police naših trgovin prispel 8. novembra. RV ANJA ZNOVA PONUJA-VS£ Anja Rupel seje spomladi po dveletnem premoru vrnila na glasbeno sceno. Predstavila seje z novim singlom Vse, za katerega je prispevala besedilo, glasbo je napisal Aleš Klinar, pri aranžmaju pesmi pa je pomagal Franci Zabukovec. Režijo istoimenskega videospota, ki se zelo pogosto vrti na naših tv postajah, je pevka zaupala Izidorju Fariču. Anja seje odločila tudi za plesni remix svoje velike pomladanske uspešnice. Za dinamično verzijo skladbe je zaprosila znanega DJ- a Eddyja The Fisha, ki je sodeloval že s številnimi znanimi slovenskimi glasbeniki. Kot D J se je uveljavil že leta 1991, ko je vrtel takratno house glasbo v manjših klubih ki si jih je pridobil, postavi še na višjo raven, zato seje poln ustvarjalnosti odločil za lastno produkcijo. V studiu Hi-Tech v Italiji je posnel prvenec Evidence Of Love, kije izšel pri italijanski založbi Cool Running. Leta 2000 seje vrnil v snemalni studio in posnel še močnejšo house hvalnico z naslovom My Angel, kije izšla pri založbi Loud Bit. Njegov singel Sax vibes je izšel pri založbi Sounds Good Club iz Milana in se uspešno prodaja v Nemčiji in Angliji.Zaradi svoje vztrajnosti, in dosežkov gaje pot pripeljala do rezidence v izolski Ambasadi Gavioli, kjer se mu odpirajo nova obzorja v industriji elektronske glasbe. Anjo, v vsem njenem blišču, smo letos lahko videli tudi na Melodijah morja in sonca v Portorožu, kjer so jo povabili kot gostjo. Prav tako je bil poseben gost na MM S tudi Toše Proeski, najbolj priljubljeni makedonski pevec, letošnji predstavnik Makedonije na Evrosongu v Turčiji. Toše in Anja sta skupaj zapela tudi na nedavnem izboru miss Slovenije. 27. avgusta 2004 pa sta Anja in Toše v Studio Metro snemala duet. Glasbo za novi singel Vzemi moje srce je napisal Aleš Klinar, slovensko besedilo Anja Rupel, hrvaško pa Marina Tucakovič. Gre za balado, za katero sta aranžma prispevala Aleš Klinar in Franci Zabukovec. Anja Rupel se je s šestim samostojnim albumom preselila k založbi Dallas. Plošča z naslovom Vse pa bo izšla v prihodnjem tednu. po slovenski o b a 1 i. M e d ostalimi tudi v tistem, ki so ga smatrali za glasbeno najbolj naprednega, to je bil klub Odeon v Novi Gorici. Tam si je rezidenco delil tudi z drugimi danes uveljavljenimi DJ-ji, kot so Alex Dee Groove,\hlentino Kanzyani, Sputnik. Leta 1999 se je odločil, da vse svoje izkušnje, Strunjan TEST HOJE NA 2 KM Zdravstveno vzgojni center ZD Piran organizira v soboto, 23. oktobra 2004 ob 9.00 uri test hoje na 2 km, namenjen vsem odraslim osebam. Kandidati za pohod se bodo zbrali v Krki Zdravilišču v Strunjanu. Na prizorišču bo prisoten zdravnik splošne medicine, ki bo svetoval primernost udeležbe vsakemu posameznemu udeležencu. V primeru dežja test odpade in bo ponovno organiziran v soboto, 6.11. 2004. Organizatorka zdravstveno-vzgojnih programov (ZV) v Zdravstvenem domu Piran Tadeja Bizjak in Dragica Blatnik, dipl. med. sestra in koordinatorka ZV programov sta v obvestilu med drugim zapisali znane ugotovitve, da so bolezni srca in ožilja, rak, poškodbe in samomori najpogostejši vzroki umrljivosti in obolevosti v razvitem svetu. Smrtnost in obolevost pa je pri nas večja, saj prebivalci Slovenije zaradi naštetih vzrokov obolevajo prej in umirajo pogosteje kot v razvitih evropskih državah. Vzroki za pojav kroničnih bolezni so kompleksni in medsebojno velikokrat prepleteni. Biološki dejavniki, vpliv fizičnega in družbenega okolja ter življenjski slog so med tistimi, ki so najbolj raziskani. Dokazano je, da zgodnje pojavljanje najpogostejših kroničnih bolezni lahko preprečimo, njihov razvoj potisnemo v kasnejše življenjsko obdobje, potek bolezni pa omilimo. V Strunjanu četrti praznik kakijev 5. in 6. novembra V Strunjanu bodo v začetku novembra priredili tradicionalni krajevni praznik kakijev. Žlahtni hranljiv sadež - zlato jabolko - ki gaje v svetu kar nekaj vrst, tudi pri nas v Sloveniji počasi, a vztrajno pridobiva na veljavi in verjetno tudi po zaslugi pridnih strunjanskih organizatorjev TD in KS, ki bodo prvi vikend v novembru, ko bodo sadeži že lepo porumeneli in se nekateri tudi že medenih , poleg razstave in prodaje kakijev organizirali tudi razstavo in prodajo krajevnih dobrot, kakijeve marmelade, pite, kakijevega žganja in še česar, kar ni mogoče dobiti vsak dan. Kakiji so v primerjavi z lanskim letom, ko je bila velika suša, kar dobro obrodili. V dolini Strunjana tik ob regionalni cesti pa tudi že lahko videvamo lep in velik nov nasad mladih kakijevih dreves. Prepričani so, da se temu sadežu obetajo tudi boljši časi na tržišču, tudi znotraj Slovenije, kjer ga v glavnem ne poznajo. Lucija Društvo Faros je pridobilo nov prostor Društvo Faros - Univerza za tretje življenjsko obdobje Piran v času letošnjega praznika občine Piran beleži pomemben dogodek, ki zagotavlja nemoten potek njihovih dejavnosti in dvig kakovost življenja starejših občanov. S pomočjo sponzorjev in ob izdatni meri prostovoljnega dela članov, kar je tudi značilnost tega množičnega društva, so pridobili nov prostor in delno obnovili tudi dosedanje prostore na sedežu društva Fazanska lv Luciji. Otvoritev prostorov je bila v petek, 15. oktobra ob 10.30, ko so organizirali hkrati tudi dan odprtih vrat za članstvo in obiskovalce. RK Slovenije Akcija zbiranja denarnih prispevkov Nikoli sami 2004 Rdeči križ Slovenije je v sredo, 6. oktobra 2004, začel vseslovensko akcijo zbiranja denarnih prispevkov za nakup »20.000 paketov pomoči«. Prehranski paketi pomoči bodo namenjeni posameznikom in družinam v Sloveniji, ki so v stiski. Rdeči križ Slovenije razdeli skupaj z območnimi zdmženji Rdečega križa in njihovimi krajevnimi organizacijami na leto 35 000 prehranskih paketov pomoči, potrebe pa po naših podatkih iz leta v leto naraščajo. Za kritje letnih potreb 56 območnih združenj v Sloveniji potrebujemo vsaj 55 000 paketov! Denar za dodatnih 20 000 bomo pridobili tudi z akcijo Nikoli sami 2004. Akcija, ki bo potekala po vsej Sloveniji, se bo začela z razpošiljanjem oglasne pošte oz. položnic 731 000 gospodinjstvom in pravnim osebam. Položnice bodo na voljo tudi na 83 večjih poslovnih enotah Pošte Slovenije, vsi darovalci pa bodo svoje prispevke lahko darovali tudi na brezplačno telefonsko številko 080/10 85, na spletnih straneh Rdečega križa Slovenije (www.rks.si) in medijskih donatorjev. Ves čas trajanja bo potek akcije in višino zbranega denarja nadzorovala komisija, ki jo bosta imenovala Glavni in Nadzorni odbor Rdečega križa Slovenije. Komisija bo 29. oktobra sprejela sklep o namenski porabi sredstev oz. razdelitvi paketov in pripravila prvo poročilo za javnost. Rdeči križ Slovenije je s pomočjo sredstev, zbranih v akcijah Nikoli sami, od leta 1996 pa do danes socialno ogroženim posameznikom in družinam razdelil 128 000 prehranskih paketov ali 1 280 ton hrane ali 128 desettonskih tovornjakov. Ekipa Društva Mladi gasilec OŠ Sečovlje spet odlično zastopala Obalnokraško regijo V petek,24. ter v soboto, 25. septembra je bilo na Vačah pri Litiji že 24.državno srečanje društev Mladi gasilec, ki je letos potekalo pod geslom »Mladi v središču Slovenije«. Kljub dežju, ki nas je spremljal oba dneva, ni pokvaril prijetnega vzdušja. Pravila določajo, da se vsakoletnega državnega srečanja DMG lahko udeležijo le ekipe učencev, ki dosežejo prvo mesto na regijskem tekmovanju in sicer v mlajši(2.-5.r.) ter v sterejši kategoriji(6.-9-r.). Lanskoletni državni prvaki so bili v obeh kategorijah prav učenci OŠ Sečovlje, kjer DMG deluje od vsega začetka. Tudi letos so se kot zmagovalci regijskega tekmovanja udeležili tega srečanja. Mlajša ekipa (Tea Zonta, Matej Grčar, Alen Matjašec) je med 15 ekipami zasedla odlično 2.mesto, starejša (Sašo Krušič ,Tina Kos, Nace Gerič,) pa 4.mesto med 14 ekipami, kar je zagotovo zavidljiv rezultat. Mentorja sta bila Mirela FIego(OŠ Sečovlje) in David Radoslav(PGD Sečovlje). Poleg lepih uvrstitev na tekmovalnem delu, so se učenci vrnili polni lepih vtisov, novih doživetij, prijateljstev (prespali so pri vrstnikih na Vačah in okolici). Dež ni zmotil niti ogleda znamenitosti kraja srečanja : GEOSS, vaška situla, stekleni božji grob in drugo. S tako podkovanim podmladkom se PGD ni treba bati za svojo prihodnost in ohranjanje tradicije gasilstva v kraju. Ob prihodu nazaj, so nam v prostorih PGD Sečovlje pripravili enkraten sprejem, prav te dni pa nas je razveselila tudi čestitka k uspehu, ki nam jo je poslala naša županja,ga. Vojka Štular Mirela Flego Z Kinološko društvo Portorož Tečaj šolanja psov Kinološko društvo Portorož organizira tečaj šolanja psov in Agilityja. Tečaj bo na vadbišču kinološkega društva. Vse informacije lahko dobite na GSM: 031/556 853. Prodamo Kmečko poslopje s hišo zidano s kamnom, z lepim vrtom, dvoriščem in posebej zidano veliko garažo ter nekaj njiv v bližini Ajdovščine. Cena po dogovoru. Tel.: 05/39 59 190 Kupim manjše stanovanje Zaradi občasnih obveznosti na Obali kupim manjše stanovanje v Luciji, Piranu ali Izoli. Možna tudi druga dobra lokacija. Zeleno brez posrednika. Prosim za ponudbe po GSM 041 704 079. Novo Klimatske naprave Mitsubishi Electric TOSHIBA Panasonic D Al KI N Niso potrebne zunanje klimatske enote! Prodaja - montaža -servis * Prodaja na obroke * Popust na gotovino FRENKY, Franko Šav s.p. Liminjanska cesta 88, 6320 Portorož GSM: 051 350 965 E-pošta:frankosav(a)volja.net Nemščina-Učim in inštuiram. Pokličite 05/6285-489 Apartma v TPC Luciji prodam 50 nr +16 m2 balkona. Tel. 041/665-782 v v Aerodrom Portorož tudi drugače 10 let čistilnice in pozamentarije MARE Lucija Maja 1994 so v športni dvorani na Liminjanski 78 v Luciji odprli, takrat samo čistilnico, ki pa je že kar kmalu zaradi povpraševanja razširila svojo dejavnost, ponudila tudi storitve šivanja in prodajo nogavic ter se v bistvu dodobra uveljavila. Tako so pred tremi leti zaposlili šiviljo in stranke so bile z novo ponudbo zadovoljne. Danes je v čistilnici MARE, zaposlenih 5 delavk. Tik pred zaključkom redakcije so nas iz čistilnice Mare obvestili, da do konca meseca oktobra poteka akcijska prodaja nogavic, v kateri vam ob nakupu štirih parov obračunajo tri, četrtega pa podarijo. Na fotografiji (z leve proti desni): Petra Elida Poskrbi v čistilnici, da bodo vsi madeži Skrbi, da so vaša oblačila lepo zlikana. na vaših oblačilih izginili. Ljubica Snežka in Lili prijazno postrežeta z Šivilja vam pokrpa, zoži oblačila. bogato ponudbo čistilnice MARE. Mednarodno promocijsko dirko Formule 3000 sije ogledal tudi Fisichella Fisichella si je ogledal mednarodno promocijsko dirk Formule 3000 na letališču Portorož. V soboto 2. oktobra na letališču Portorož v Sečovljah niso pristajala in vzletala letala, čeprav je tam zelo brnelo, pa tudi gostov je bilo veliko. Bile so namreč prave dirke, za 5. Petrolov Grand Prix; Krožna hitrostna dirka za državno prvenstvo, mednarodna promocijska dirka Fonnula 3000 in finalna dirka v kartingu za Petrolovo zvezdo hitrosti. V spremstvu predsednika uprave ljubljanskega Petrola Janeza Lotriča sije dirko Formule 3000 ogledal najbolj zanimiv častni gost, voznik Formule 1, Giancarlo Fisichella (na fotografiji Primorskega utripa). Pokazalo seje, da bi sicer ne najbolje zaposleno letališče, lahko tudi nekoliko drugače popestrilo svojo ponudbo, kar se je 2. oktobra tudi zares zgodilo. Okoliški prebivalci se bodo tako hočeš nočeš morali navaditi na novo vrsto hrupa. ■ vdrutbi VELIKA NAGRADNA IGRA Rajko Hrvatič: »Marinko Babič mi je dolžan milijon evrov!« Na naše kratko vzpodbudno pisanje prejšnji številki pod naslovom »Zakaj se je Marinko Babič Ločil« ter da bo restavracijo nasproti ribarnice v Luciji, za katero pravi, da je njegova last, preuredil v deset apartmajev in da naj bi SKB banka, ki mu je dajala hipotekama posojila, medtem na okrožno sodišče v Kopm že poslala predlog za umik stečajnega postopka zoper njega, sta se v našem uredništvu takoj oglasila kar dva upnika in sicer iz Seče in Portoroža, ki trdita, da jima je znani samostojni podjetnik z nepremičninami Marinko Babič, Lela s.p. že lep čas dolžan veliko vsoto denarja in da ga iščejo tudi drugi upniki. »Lahko kar zapišete. Menije že nekaj let dolžan milijon evrov,« nam je v uredništvu povedal znani portoroški podjetnik Rajko Hrvatič, ki naj bi tako kot še nekateri drugi, imel z Babičem v začetku solidne poslovne odnose v zvezi z nakupom in prodajo nepremičnin. Hrvatič pravi, da je bil Babič zelo spreten in prepričljiv podjetnik, ki mu je zaupalo (nasedlo) veliko število upnikov. Zaupali so mu kar visoke vsote nemških mark za posredništvo pri nakupu nepremičnin, ko pa so te hoteli vknjižiti v zemljiško knjigo, so bile že pod plombo ali pa je bila nepremičnina dvakrat prodana. Babič je bil zaradi očitanih mu goljufij v znesku skoraj 1,5 milijona takratnih nemških mark nekaj manj kot tri leta v koprskem zaporu. Z obljubo na sodišču, da ima veliko svojega imetja, s katerim bo v dveh letih izplačal dolgove svojim tedanjim upnikom, je bil predčasno odpuščen in že nekaj časa ponovno opravlja dejavnost. Tisto pač, ki jo najbolje tudi pozna Res pa je, daje medtem nekaj dolgov že uspel povrniti. Na Liminjanskije moral prodati (so mu prodali) hišo z veliko zemljišča. Z izkupičkom je poplačal bivšo ženo s katero j e živel 20 let in vrnil 60 milijonov SKB banki, kar pa očitno ne zadostuje za poplačilo vseh upnikov, ki ga še vedno vneto iščejo. Sedaj jezaljubljen v mlado Štajerko in se verjetno ne sekira preveč za naivneže, ki so mu kar tako posojali ali kako drugače zaupali denar. /bprazniku občine Piran čestitamo vsem občankam in občanom ter našim gostom in poslovnim partnerjem. Casino Fbrtorož GffiiVP Porforož .u * 1 i OD 14. OKTOBRA 2004 00 8. JANUARJA 2005 Tedenska žrebanja ' Prva nagrada: 250 € v Igralnih žetonih \ VELIKA NAGRADA / X Audi A6X www.casino.si sso*-*# Izola Seja v prenovljeni občinski dvorani. gp * m .X (gj® Si« Občinski svetniki Občine Izola bodo imeli 17. redno sejo, ki bo v četrtek 28. oktobra 2004 ob 15.00 uri v lepi, predvsem pa sodobno opremljeni sejni dvorani, ki po tehniki nič ne zaostaja za sejno dvorano državnega zbora. Kako se bodo svetniki znašli z novimi tipkami (1 prisotnost, 2 proti, 3 vzdržan, 4 ZA, 5 rezerva), mikrofoni, zvočniki in displejem na steni, ki bo takoj pokazal rezultate, še ne vemo. Menda so imeli že tudi nekaj vaj. Dušan Vončina, ki je kar precej časa (in znanja) porabil za ureditev in nastavitev sodobne tehnike, nam je povedal, da so v dvorani montirali 12 km kablov, ovalna miza, na kateri je 29 mikrofonov, je težka kar 1,5 tone. 6 mikrofonov je za poročevalce, 4 za novinarje. Dnevni red je pester (14 točk). Štorta ima nove prostore Oljkarsko društvo Štorta Piran sije v Sv.Petru v neposredni bližini Tonine hiše uredilo lepe prostore, v katerih bo mogoče kupiti tudi izbrano olivno olje in druge dobrote Istre ter spominke. Odslej tudi zavarujemo. Poleg široke palete bančnih storitev Banka Koper ponuja tudi: premoženjska zavarovanja d avtomobilska zavarovanja Informacije: FE Piran, Obala I 14, 6320 Lucija tel.: (05) 674 3300 Agenciji: Piran in Portorož iC Banka Koper Banka Koper d.d.. Pristaniška I 4,6502 Koper www.banka-koper.si