Premembe pri nnšem vojaštvn. Sedaj vršijo se pri aašem vojaštv« premembe, ki so uže davao bile potrebae, kar pa ao aajhuje zabraajevali aemški liberalci. Vaak dober Avstrijaa je toraj vesel, da je upor liberalcev potlačea ia premembe od ceaarja podpiaane. Do aprila 1883 završijo se vae! Celo cesarstvo razdeljeuo je bilo v 80 aaboraih okolišev, iz katerih so aabirali aoviacev za 80 peš-regimeatov. Vsak je štel 5 bataljonov. Vseh je toraj bilo 400 bataljoaov. Nabraai bataljoai pa aiao ostajali doma v okoliši svojem, ampak samo po 2, tako imenovaaa reservna bataljoaa. Drugi 3 so z regimeatovim štabom Bog vedi kde dalec od domoviae proč bili nameščeai. Tje so jim pošiljali z doma aoviacev ia če je vojska aastala, morali ao tje dobivati reserviste ia potem ae dati uvrstiti z drugimi regimeati v brigade, divizije in kore ali oddelke. V to je trebalo veliko skrbi, dela ia čaaa. To je bilo krivo, da dosedaj aismo aa bojiače vojakov tako bitro spravljali, kakor aovražaiki. Z aovim letora obrae se to vse aa bolje. Dobimo aamreu 102 regiaieata. Vsak bode iaiel 4 bataljoae; vai vkup toraj 408. Regimeati pa pridejo stari vsi domov ia aovi se osnovajo tudi doma, vsak v svojem aaborskem okoliši (Ergaazuagsbezirk). Naš peš-regimeat štev. 47 je uže v Mariboru s svojim štabora, aovi alovenski regimeat 87 pa bode osaovaa v Celji dae 15. dec. 1.1. Noviacev si aabira iz celjskega, brežiškega, ptajskega ia slov. graškega okoliša. Ta dva regimeata sta dalje v zvezi z regimeati štev. 7, 17, 27 ia 97, ter storijo vkup 3 divizije štev. 6, 7, 28, ki so združene v 3. oddelek ali kor pod višjim poveljaikom v Gradci. Imeaovaaiai regimeatom, divizijam. ocldelku se doda še 1 regimeat artilerije, dalje več potrebnih brigad koajeaikov, dalje pijoaerjev, vozaikov, vračaikov, sploh vsega, cesar vojaštvo potrebuje za vojsko. Kedar tedaj pokae boj, pride v Gradec od cesarja po telegrafu glas poveljaiku 3. oddelka ali kora, ki ima pod seboj regimeate aameščeae po Štajerakera, Koroškem, Kraajskem, Iatriji, Primorji ia Goriškem. Poveljuik telegrafira geaeralom divizijoaarjem ia brigadirjera, ti pa obristom dotičaib regimeatov. Ti pozovejo potem a pomočjo okrajaih glavarstev aaeakrat vojake z doma. V aekolikih urah je uže vsak lehko pri svojera regimeatu, kder se preobleče, oroža, pripravi aa boj ia z regimeatom precej odriae proti bojišcu. Ker pa so ob eaem pripravljeai še artileristi, koajeaiki itd. zamore se celi kor ali oddelek v kratkili daeh spraviti aa mejo proti sovražaika. Jedaako pa bode mogoee postopati v celem cesarstvu, kajti vse je trebalo po več aieaeacev ali tedaov, predea je armada aa meji stala, pripravaa na boj. sedaj pa jo zberemo v 8 daeb. Cesar.stvo šteje takaaih korov ali oddelkov, kakoršea ima za aa.še kraje v Gradci svoj sedež, vkupaj 15 ia še posebao vojaško komaado v Zadru v Dalmaciji. Sedeži ia poveljaiki pa so: 1. v Krakovi (fml. AVindisebgraz), 2. aa Duaaji (fzm. Baaer), 3. v Gradoi (1'zai. Kuha), 4. Budapešti (fzm. Edelsaeim-Gyulay), 5. Požuau (fml. Catty), 6. Košicah aa Ogerskem (fml. Kees), 7. Teraeavaru (fral. Degeafeld), 8. Pragi (fzm. Filipovie), 9. Joaefatadtu (finl. Koaig), 10. Brau (fzai. Riagelsheim), 11. Levovu (fcra. AVurtemberg), 12. Hermaastadtu (fml. Scboafeld), 13. Zagrebu (geaeral koajeaiški pleai. Ramberg), 14. laaabrucku (izm. Thua-Hoheasteia), 15. Sarajevu (geaeral kavalerijski pleai. Appel). Vaak regimeat ostaae ob čaau miru doma v svojem aaborakeai okoliši, le po jeden bataljoa odpošlje se drugam, če je kde n. pr. v Bosai treba zaradi kakšae praske več vojakov. Dobroto tega bodo vai leliko prizaavali, če se spomaijo, kako ao ob časi vojske v Hercegoviai ia Bosai morali reserviati pod puško, med tem ko 80 drugi ia mlajši vojaki mirao v svojih kosaraab ostali. Cesar aamreč aiso smeli redae mlade vojske v Boaao poslati, ker se je bilo bati, da jo utegaeaio drugod potrebovati. Kajti ai ae bilo zaaeati ae aa Italijaae pa ae Nemce ia Ruse. Zato so morali reservisti v Bosao ia Hercegoviao. Temu se prihaja zaaaprej lepo v okom pa veadar se ai bati, da bi vojaške oddelke ali kore trgali. No ia vse te važae premembe zavraijo 8e v kratkem ia brez veiikih stroškov. — Staaejo komaj malo čez '/» milijoaa. Prebrisaai aemški Prajzi 80 uže davao vojake aa ta načia imeli razpostavljeae. Zato so 1. 1866 hipoma vdrli aa Cesko od dveb straai z mogočaima vojskoma, zlaati pa 80 1. 1870 proti Fraacozom naeakrat toliko vojske aagaali, da so jih kar obsipali s krogljami. No, in zakaj pa tedaj aiamo toliko časa pri nas jedaako razpostavili svojib regimeatov ? Zato, ker so aemčki liberalci to zabranjevali! Zakaj ? Iz strahu pred Slovaai, zlasti pred Cebi. Bali ao se, da aebi ueaemški regiaieati ae aavzeli doma narodaega duba z oticirji vred ia tako nasilstvu aeaiških liberalcev v aajvišjib krogib nevarai poatali. Cehh 20 let ao vedeli toliko potrebao premembo zabraajevati. Rajše so videli vse cesarstvo v uevarnosti, kakor da bi bili v pametuo preaieščeaje regimentov privolili. l)a ae to vendar sedaj godi, to se iaiamo zalivaliti miaiatru grofu Taatleju, ki je Čehe potolažil ia spravil v državai zbor. Dalje se iaiamo zahvaliti pridaiai volileeai, ki so 1. 1879 izvolili pridae aarodae in koaservativae poslaace. Ti so aem.ške liberalce potisaoli v maajšiao svitlega cesarja pa precej prepričali, da so tSlovaai jedaako konservativnim Nemceui najzvestejši Avstrijani. No, ia vled tega se je skleaola ia začela izvrševati prememba, ki je aašeaiu vojaštvu ia eelej Avstriji v ueizmerno korist. V 8 daeh zamoremo sedaj aa vsako aiejo, bodi ruako, turško, aemško ali italijaaako postaviti številao armado, ki je vsakemu sovražaiku kos. Bog daj, da bi tega ae bilo kaialu treba.