METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. kmetijske družbe ^SJp' vojvodine kranjske. Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik. »Kmetovalec" izhaja 16. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/a strani 8 gld., na »/„ strani 5 gld in na '/„ strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Diužabnikom izdatno ceneje. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3. St. 21. 16. novembra 1896. Leto XIII. Obsea:: Svetli likar. — Pregledovanje zemljarinskega katastra. (Dalje in konec.) — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati. Podoba 44. Svetli likar. (Scolytus pruni Ratz) Ta črni, rjavokrili škodljivec z rdečkastimi tipalnicarai zraste 3'5 do 4 5 mm dolg. Pod. 44. ga kaže povečanega. Redkejši je hruševi likar (sco!ytus piri), ki je nekoliko večji in ima ovratnik nekoliko daljši, kakor je zadaj širok. Kadar po deblu in po vejah na češpljah, jablanah , kutinah, marelicah, breskvah, hruškah in črešnjah, posebno tod, kjer izrastajo veje, opaziš luknjice, velike kakor iglina glavica, tedaj bo dobro, z nožem preiskati lub, belino in les, če so notri luknje in rovi. Hrostek se pokaže meseca maja in junija. Oplojena samica prevrta lub, se zavleče podenj ter vanj in v belino izdolbe rov, dolg 8 do 12 cm in nekoliko kriv, levo in desno pa poklada jajca. Iz jajec se izvale ličinke, ki vsaka zase dol-bejo postranske rove (podoba 45.) ter žive od črvojedine. Konci rovov se ličinke zabubijo, kadar dorastejo. Kadar opaziš, da se je pokazal ta škodljivec, požagaj takoj napadene veje ter jih takoj sežgi. Ako je na deblu le malo luknjic, zamaži jih s cepilno smolo ali s katranom, ako pa so drevesa zelo napadena in bolehna, treba jih je posekati, les takoj razklati in takoj požgati. Nikakor bi ne bilo prav, les zložiti v drvnico, kajti ličinke bi se tamkaj dalje razvijale, zabubile in izleteli bi zopet hrostki, ki bi iz nova šli nad drevje. Močno gnojenje s tekočim gnojem zgodaj spomladi tu in tam tudi pomaga ugonobiti mlado zalego, kajti obilni sok jo zaduši. Raskavi likar (scolytus rugulosus) je prejšnjemu zelo podoben, toda mnogo manjši; on posebno rad živi pod lubom na vejah peškatega sadja marelic in breskev. Preganja se prav tako, kakor svetli likar. Pregledovanje zemljarinskega katastra. (Sestavil E. Klavžar, deželni tajnik v Gorici, v pouk županom in posestnikom, na podlogi zakonov in mini-sterskih ukazov.) (Dalje in konec). Take rekurze je v 30 dneh od dneva vro čitve podati finančni oblasti. Sestavljajo naj se na pr. v tej obliki: Slavno c. kr. finančno ravnateljstvo v 27. dne maja t. 1. sem naznanil c. kr. zemlja- rinskemu evidenčnemu uradu v......, da se je moj travnik na desnem bregu......pare. itev. ... po zastajajoči vodi v donesku bistveno po-Podoba 45. slabšal, in da se spozna resničnost mojega naznanila, sem prosil, Daj se razpiše ogled na licu mesta. Evidenčni urad pa je zavrnil to mojo prošnjo, češ, da leži moj travnik med drugimi travniki, kteri so vsi uvrščeni v enak razred kakor moj, in ker je gosp.......zgradil svoj jez le nekoliko niže od poprejšnjega, in sicer še le leta 1889., da torej ni verjeti, da bi se bila travniku bistveno poslabšala tla in da bi se bil dosledno znižal njegov čisti donos. Ker se mi po tej razsodbi e. kr. evidenčnega urada v .....godi očitna krivica, pritožujem se proti njej v zakonitem roku ........dne...... 1896. (Podpis). O takih rekurzih končno razsoja deželno finančno oblastvo, ko je zaslišalo o tem poprej dva od kmetijskega osrednjega organa imenovana veščaka. Če se ne zglasi trajna obdelavna prememba v določenem roku, zmanjša se davek, kadar je prememba taka, da je zahtevati zmanjšanje davka, — še le počenši od tistega leta, ki pride po priznanilu ali uradnem po-istinjenju. ako pa se vsled obdelavne premembe davek poviša, ni dodeliti desetletne ugodnosti. Obdelavne premembe vsled okuženja po trtni uši. One obdelavne premembe, ki se izvrše zato, ker se je pokazala trtna uš, se ne jemijo v poštev pri in po pregledu zemljarins'iega katastra, marveč je ravnati z nji eni po zakonu s 27. dne junija 1885. 1. (drž. zak. štev. 3. iz 1. 1886.) Ta zakon določa, če se od trtne uši okuženi vinograd odtegne trtoreii, bodi po ukazu oblastva, bodi po posestnikovi prosti volji, da se zemlja rina odtnerja po oni vrsti obdelovanja, v ktero se dotično zemljišče najprej odmeni z ozirom na dobroto in na druge stvari, ki imajo kak vpliv na čisti donos. Take obdelavne premembe je naznaniti v štirih tednih po njih izvršitvi okrajnemu glavarstvu in je priložiti županstveno spričevalo, da se je okuženje dotične zenaljiščne parcele po trtni uši doznalo zakonitim potom. Prepis gozdnih parcel v drugo obdelavno vrsto. Kadar se gozdni svet odtegne vzgoji lesa, ne da bi se bila dosegla dovolitev, ki je v to obdelavno pve-membo potrebna po § 2. gozdarskega zakona s 3. dne decembra 1852 1. (drž. zak. štev 250 ), mora evidenčni zeruljemerec vselej, kadar je zapazil tak prestopek gozdarskega zakona, ovaditi ga okrajnemu glavarstvu in počakati razsodbe, ali ono zaukaže, da se zemljišče zopet pogozdi, ali pa odobri uže narejeno obdelavno premembo V drugem slučaju ee je ni obdelavno premembo ozirati pričenši od leta po izvršitvi premembe; vender tu ni ugodnosti, da bi se zemljišče pustilo deset let v manjšem davku. Parcele, ktere so v zemljarinskem katastru vpisane za gozd, pa so bile v poprejšnjem zemljarinskem operatu pripisane drugi obdelavni vrsti, je na zahtevo njihovih posestnikov brez posebne dovolitve v zmislu § 2 gozdarskega zakona, prestaviti v ono drugo obdelavno vrsto, v ktero spadajo po svoji dejanski in pretežni uporabi. Take zahteve je naznaniti do konca meseca junija 1897 1 To določilo vel ja pred vse a za tiste parcele, ktere so po vsi svoji površini v zemljarinskem katastru vpisane kot gozd, pa so bile v poprejšnjem zemljarinskem operatu pripisane drugi obdelavni vrsti. Vender pa se veljavnost zakonitega določila ne odpravlja s tem, da je parcela, bodisi v zemljarinskem ka tastru, bodisi v poprejšnjem zemljarinskem operatu ali v obeh (kakor se to dogaja tu in tam) z nekolikim ali samo približno poizvedenim (ne izmerjenim) delom vpisana za gozd, z ostalim delom pa je pripisana drugi obdelavni vrsti. Kadar je v poprejšnjem zemljarinskem operatu kaka parcela vpisana z enim delom za gozd in so deli parcele, dasi se ta, če se ni njo ozira kot celoto, dejanski in pretežno rabi za kako drugo kulturo, obsajeni z lesom tedaj je od prepisa parcele v drugo obdelavno vrsto izločiti in v zemljarinskem katastru kot gozd pustiti one dele, obsajene z lesom, kteri se a) nahajajo na strmih, rado se usajajočih legah ter ksžejo večje razmerje obsajenosti kakor 0 3, ali kteri se b) nahajajo v drugačnih, kakor spredaj oznamenjenih legah ter znašajo vsaj 3 ha z večjim razmerjem obsajenosti kakor 0 5. Ugodnosti, da se kako gozdno zemljišče preloži v poprejšnjo obdelavno vrsto, ni doseči za tiste gozdne parcele, za ktere se je izreklo po zakonu z 9. dne mar-cija 1885. 1. (deželnega zakonika št. 12.) o pogozdovanju Krasa v vojvodini Kranjski, ali po zakonu s 30. dne junija 1884 i. (drž. zak. št. 117.) o naredbab, da se brez škode odvajajo gorske vode, da jih je ohraniti kot goz-dovje, ali ktere so se djale v prepoved, na podlogi § 19. goidarskega zakona s 3 dne decembra 1852. 1. (drž. zak. št. 250.), to je zaradi varnosti oseb, državnega in zasebnega imetja, v bran proti plazovom, posipom, udiranju pečin itd. Kadar je pa zaprošenemu prepisu parcel v drugo obdelavno vrsto na poti samo zadnje omenjena okolnost (prepoved) in se prepovedni predpis, ne krate njegovega namena, da omejiti na neki del parcel, tedaj je po pravnomočni primerni premembi prepovednega predpisa opraviti prepis ostalega parcelnega dela v ono obdelavno vrsto, v ktero spada po svoji dejanski in pretežni rabi. Glede tega, kako je ravnali, da se izvrši prepis parcel v drugo ibdelavno vrsto, je pred vsem paziti na to, da zakon določa neprestopni rok do konca junija 1897. 1, do kterega morajo posestniki izreči zahtevo za prepis parcel, ako hočejo, da se bo na to zahtevo oziralo. Potemtakem morajo tisti zemljiški posestniki, ki hočejo doseči, da se v zemljarinskem katastru za gozd vpisana parcela ali kak njen del prepiše v drugo obdelavno vrsto, ali pa da se izloči kak del kake parcele iz prepovedanega predpisa, to pismeno ali ustno zglasiti v zakonitem roku ali pri evidenčnem uradniku, ali pa pri županstvu. Zglasitev mora obsegati tele podatke: Ime in stanovališče zemljiškega posestnika, kata-stralno občino, v kteri leži parcela, parcelno številko in izmero parcelne po. i šine obdelavno vrsto po sedanjem zemljarinskem katastru in obdelavno vrsto po poprejšnjem zemljarinskem operatu, obdelavno vrsto, v ktero parcela spada po dejanski pietežni rabi. okolnost, ali se na parceli nahaja obsajen les in zlasti nepretrgoma držeč se gozd; v poslednjem primerljaju, v kaki približni izmeri; slednjič okolnost, ali se parcela nahaja v strmi, rado se usajajoči legi ali ne Resničnost podatkov poslednjih štirih okolnostij mora potrditi župan. Kadar se zglasitev poda evidenčnemu zemljemercu, si mora ta izprositi dotično potrdilo od župana. Tako zglasitev je sestaviti na pr. tako le: Slavni c. kr. zemljarimki evidenčti urad Kakor kaže pridjana posestna pola c kr. davčnega urada v ....... iz leta 1869 , je bila sedaj kot „gozd" vce- njena zemijiščna parcela št.....davčne občine...... v izmeri ... h, ... a, ... m2 takrat kot „pašnik-' vpisana v katastru. Ker sem to parcelo vedno rabil in jo želim tudi zanaprej ohraniti za pašo, prosim, naj jo blagovoli slavni urad v katastru prepisati kot pašnik. Omenjam, da je na tem zemljišču le tu pa tam nasajenih nekoliko dreves, da ni na njeni nič nepretrgoma drže-čega se gozda in da se zemljišče razprostira v položni legi brez strmin in da se ne more nikjer usajati. ......dne...... 1896. (Podpis.) Podpisano županstvo potrjuje resničnost zgoraj navedenih podatkov. ŽUPANSTVO ......... ... dne....... 1896. Župan: Pri županu vložena zglasila mora ta konec vsakega meseca poslati pristojnemu evidenčnemu uradniku. Za vsprejemanje zglasil je moči rabiti golico (blan-keto) po tem le vzorcu: Občina :..........Davčni okraj .... ZGLASILO zastran prepisa parcel, ki so v zemljarinskem katastru vpisane za gozd, ali nekih njih delov, v drugo obdelavno (kulturno) vrsto. Tek št. I j Ime in stanovališče posestnika: 1 Številke parcel 2 Površinska mera parcel v arih 3 : Obdelavna vrsta v sedanjem katastru ......... Obdelavna vrsta v poprejšnjem katastru....... Dejanska in pretežna raba parcel Ali je parcela obsajena z lesom, ako .je, v kterem razmerju k površini........ Ali je kaj brez pretrga držečega se gozda, ako ga je, v kteri približni izmeri....... Ali se parcela nahaja v strmi, rado se usajajoči legi . . Potrdilo županovo o resničnosti podatkov pod točko 6 do 8. Glej ukaz ministerstva za finance zli. dne avgusta 1896. 1., (drž. zak. št. 153 ). Deželne komisije in njih delokrog. Deželne komisije za pregledovanje zemljarinskega katastra so sestavljene po državnem zakonu s 1. dne januvarija 1895. 1., št. 3. One obstoje iz tačasnega deželnega načelnika ali njega namestnika kot predsednika in za vsako deželo določenega števila udov, kterih polovico izvoli deželni zbor, polovico pa jih imenuje finančni minister. Deželna komisija za vojvodino Kranjsko šteje zraven predsednika šest udov. Po namenu pregleda komisija ne bo ustanavljala novih razvrstilnih tarifov, torej jej ne bo ponavljati postopanja po zakonu s 24. dne maja 1869. 1. (drž. zak. št. 88.) za ustanovitev tarifnih postavk in za individuvalne ueenitve parcel. Ona bo obračala svojo pozornost sosebno na to, da poizve in odpravi s časom nastale, oziroma še obstoječe, proti dejanjskim donosnim razmeram očividne različnosti v obdačevanju posameznih razredbenih okrožij, oziroma posameznih parcel, celih kosov ali večjih zemljiških skupin, pri čemer se pa ni ozirati na izvršene zboljšave takih zemljišč, na kterih se je ohranila dosedanja obdelavna vrsta. Deželna komisija mora korenito preudarjati, če so se razmere glede pridelovanja in gospodarstva posameznih razredbenih okrožij tako trajno in temeljito premenile, da bi to zakrivilo očitno različnost postopanja v posameznih okrožjih, ko bi se ohranile dosedanje tarifne postavke čistega donosa. Ko bi bile take očitne različnosti v posameznih slučajih nastale po velikih napakah ali krivih razmerah v obstoječih tarifnih postavkah, bo komisiji tudi te slučaje preudariti in različnosti odpraviti. Potemtakem ima deželna komisija dolžnost ustanoviti, za ktera razredbena okrožja, oziroma za ktere obdelave in dobrotne razrede in v kteri meri se ji zdi potrebno, da se premene obstoječe tarifne postavke, bodisi, da se povišajo, bodisi, da se znižajo. Pomote ali napake v uvrstitvi parcel poizve deželna komisija po evidenčnih uradnikih zemljarinskega katastra, kteri morajo uradoma opravljati dctične poizvedbe. Deželna komisija razsoja o tem končno, a uvaževati mora zglasila, ki so jej došla od drugih organov, na pr. od deželnega odbora, občinskih zastopov, kmetijskih društev itd. ' Taka zglasila je sestavljati na pr. tako: Kadar gre za veliko napako v r a z r e d b i zemljišča: Slavni c. kr. zemljarinski evidenčni urad Parcele št.......davčne občine......so se kot travniki po uzorni parceli......v isti davčni občini uvrstile v 1. razred travnikov. Popis uzornih zemljišč pa navaja naslednje znake tal in lege za travnike 1. razreda. Ravna, prsteno-ilovnata tla do 15" globočine, lahko pre-dorna spodnja plast, pristopna lega. Moj travnik, obsegajoč zgoraj navedene parcele, pa ima komaj 6 — 8" debelo prsteno površno plast, slonečo na kame-niti. večinoma nepredorni podlogi. Njegova rodovitnost je samo navidezna in prihaja od napeljane gnojnice. Bujna rast trave je zapeljala cenilno komisijo, da je travnik postavila v 1. razred. Pri tem pa ni pazila ua to, da raste med travo vse polno potočnic in drugih malo vrednih rastlin, ktere kazi' dobroto pridelka. Ker se je torej pri uvrstitvi zgodila očividna napaka, prosim spoštljivo za ogled na licu mesta, da se dokaže resničnost mojega zglasila in da se dosledno preloži moj travnik v nižji razred. V......dne...... 1896. (Podpis) Ali če poda občina zglasilo: Št..... Slavni c. kr. zemljarinski evidenčni urad v Parcele štev.........davčne občine.....in parcele štev.......davčne občine .....— nekdanja občinska zemljišča davčne občine.....— so se po pomoti vcenile kot travniki in kot taki vpisale v zemljarinski kataster. Ta zemljišča so pa tako strma, kamenita in skalovita, da jih ni moči obdelovati kot travnike in da ni bila njih pre-ložba iz kulturne vrste pašnikov med travnike nikakor opravičena. Ker meni podpisano županstvo, da se je tu zgodila pri vcenitvi velika pomota, prosi, naj se stvar na licu mesta pre gleda in potem razsodi in popravi v zmislu zglasila. ŽUPANSTVO v........ ... dne...... 1896. Župan: (Podpis). Kadar gre za veliko napako vsled tega, ker se ni enakomerno postopalo pri vcenitvi: Štev..... Veleslavna deželna komisija v Po naročilu občinskega starešinstva s 7. dne maja 1896. leta oglaša podpisano županstvo naslednjo veliko napako pri vcenitvi: • Vinogradi so v tukajšnji občini uvrščeni nekoliko vi., nekoliko v drugi bonitetni razred Ta uvrstitev pa ni nikakor opravičena, ker se naši vinogradi glede lege in svojstva tal ne skladajo niti z uzornimi vinogradi prvega in drugega razreda, niti z bližnjimi vinogradi drugih občin Naši vinogradi so večinoma razpostavljeni silnim vetrovom, in vsled tega trpi pridelek skoro vsako leto. Obdelovanje je pri nas teže, draže, kakor v vseh drugih pokrajinah naše dežele, ker je treba kopati v trdo opoko. Zraven tega naj se blagovoljno v poštev vzame perijo-dična suša in občno pomanjkanje vode za kakeršno koli namakanje. Ker je v naši občini premalo travnikov, ni moči rediti zadosti živine za nujne kmetijske potrebe, torej tudi ne moremo zadostno gnojiti svojim trtnim nasadom. Vrhu tega je v zadnjih 5 letih 3krat toča prihrumela nad naše vinograde in je dvakrat uničila vse pridelke, enkrat pa pobrala dobro polovico. Tudi peronospora je uže kakih 10 let stalen gost v naših vinogradih. Na te ujime in bolezni se svoječasno pri preračunanju čistega donosa ni oziralo, in vender vplivajo tudi te nezgode odločilno na povprečni čisti donos. Podpisano županstvo prosi torej prespoštljivo, veleslavna deželna komisija naj blagovoli to veliko napako v ocenitvi popraviti ter preložiti naše vinograde v nižje razrede. ŽUPANSTVO v........ ... dne...... 1896. Župan: (Podpis). Kadar deželna komisija spozna, da se z ozirom na mnoge donosne različnosti ne more izhajati z osmimi dobrotnimi razredi, sme tudi njih število pomnožiti, usta-novivši tarifne postavke, ktere je uporabljati zanje. Vse premembe v obstoječih tarifnih pistavkah, ktere je ukrenila deželna komisija, je priobčiti v uradnih deželnih časopisih. Proti tem premembam morejo občine, iz občinske zveze izločene grajščine in tisti zemljiški posestniki, kteri plačujejo najmanj šesti del vse zem-ljarine v občini, s'ednjič poročevalec (referent) deželne komisije v šestih tednih, od dne razglasa dotičnih sklepov, pri deželni komisiji pismeno vložiti svoje ugovore. Take ugovore je sestaviti na pr. tako le: Št..... Veleslavna deželna komisija v Po razglasu z 21. dne novembra 1896. 1 se je dosedanjim tarifnim postavkam za gozde v 2. razvrstilnem okrožju cenitvenega okraja...... okolice pridejal VI razred s čistim donosom 1 gld 80 kr. Gozdna zemljišča davčnih občin........... mejijo s 3. razvrstilnim okrožjem cenitvenega okraja..... okolice, kterega gozdi izkazujejo v V. razredu 1 gld 50 kr. Čistega donosa Ker so gozdi v davčnih občinah............ ki so vcenjeni v novi tarifni razred, glede njih čistega donosa približno enaki onim sosedne občine II razvrstilnega okrožja, prosi udano podpisano županstvo, izpolnjujoč starešinstveno naročilo, naj se ali novi tarifni postavek zniža na 1 gld. 50 kr, ali pa naj se osnuje VII. tarifni razred, ki ba odgovarjal istovrstnim zemljiškim, prodajalnim in podnebnim razmeram. ŽUPANSTVO v........ ... dne...... 1896. Župan: (Podpis). Sklepe deželne komisije je razkazati v novih razrednih sestavah in okrajnih razpregledih, ktere napravi evidenčni uradnik. Na to naj deželna komisija vse ope-rate in zapisnike sej z mnenjem vred o došlih ugovorih proti tarifnim premembam predloži finančnemu ministru, kteri ima potrebno ukreniti, da osrednja komisija prične svoje delovanje. Deželne komisije so začele svoje delovanje 1. dne avgusta 1896. 1. in je morajo najkasneje dovršiti v šestih mesecih. Ko preteče ugovorni rok, predlože se operati, ko se je izreklo mnenje o njih, najpozneje v enem mesecu finančnemu ministru. Osrednja komisija in nje delokrog. Osrednja komisija sestoji pod predsedstvom finančnega ministra ali njegovega namestnika iz 48 udov in ravno toliko nadomestnikov in zboruje na Dunaju. Od teh 48 udov in nadomestnikov voli gosposka zbornica državnega obora 12 udov in 12 nadomestnikov brez omejitve v volitvi. Poslanska zbornica državnega zbora voli 24 udov in 24 nadomestnikov tako, da na vsako izmed 24 okrožij, ki so se naredila v namen zem-ljarinske uredbe, pride po en ud in en nadomestnik izmed zemljiških posestnikov dotičzega okrožja. Finančni minister pokliče 12 udov in 12 nadomestnikov. Udje ali nadomestniki deželnih komisij se ne morejo voliti ali poklicati za ude ali nadomestnike osrednje komisije. Poročevalcu, ki ga postavi finančni minister, gre samo tedaj glasovalna pravica, če je tudi ud ali poslujoč nadomestnik komisije. Osrednja komisija ima sklepe in mnenja deželnih komisij temeljito presoditi in svojo pozornost obračati posebno na to, da se s posebnim ozirom na različne pridelovalne, gospodarstvene in donosne razmere glede vseh dežel postopa kolikor moči enakomerno Ako o presoji sklepov in mnenj deželnih komisij nastanejo bistveni pomisleki, ima osrednja komisija pravico, s posredovanjem finančnega ministra ukreniti, da se še dalje preiščejo in poizvedo za presojo merodajne razmere, in popraviti, kar je po teh poizvedbah morda potrebno, dobivši poprej mnenja dotičnih deželnih komisij. Osrednja komisija je zastran znižanja tarif čistega donosa, ki so jih sklenile deželne komisije, vezana na to, da sme glavno vsoto čistega donosa z znižanjem tarif zmanjšati samo za znesek, kteri pri davčnem odstotku po 227/10 ustreza zemljarinski kvoti za dva milijona in pol goldinarjev. Na posamezne dežele in okrožja sedaj spadajoče vsote čistega donosa se ne smejo zvišati. Osrednja komisija mora svoje delovanje začeti v teku leta 1897. in končati v treh mesecih. Izvedba preglednih podatkov. Finančni minister ukrene, da se izvede to, kar se je doznalo in določilo po pregledu, v parcelnih zapisnikih, razrednih sestavah, okrajnih in glavnih razpregledih in pa v zemljiško posestnih polah. Zemljarina naj se po preglednih podatkih porazdeli počenši od leta 1897. Od tega časa dalje se glavna vsota zemljarine 37% milijonov zniža za dva in pol milijona goldinarjev. Deset- oziroma petnajstodstotni popust na zemlja-rini po zakonu s 7. dne junija 1881 1. (drž. zak. št. 49.) o osebnih davkih ni prizadet po tem znižanju. Z začetkom leta 1898. se mora v vseh operatih zemljarinskega katastra uporabljati meterska površinska mera. Razne reči. — Konjska kopita ohraniti zdrava, Kopito mora kakor vsak drug del konjskega života jemati vodo na se in jo zopet oddajati. Vsled tega smel mazati kopita le s tako mastjo, ktera more vezati in držati veliko vode. Najboljša taka mast je lanolin. Lanolin je tista mast, ki je vedno uže od narave v ptičjem perju, v ovčji volni itd. Iz ovčje volne pa delajo lanolin. 100 delov lanolina more na se vzeti 105 delov vode. Ako mažemo nekaj časa krhko in razpoklo kopito z la-nolinom, postane kmalu gladko in prcžno kakor mlademu konju. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 197. Pri najemniku lova naše občine sem bil nastavljen za lovca, in ker se mi zdi, da sem nekoč bral v „Kmetovalcu," da je lisica tistega ki jo vstreli, prilastil sem si štiri ter prodal nili kože. Sedaj me najemnik lova toži in, ker dotične številke „Kmetovalca" ne morem najti, zato vprašam, ali lisica spada med lovsko divjačino? (J. S. v P.) Odgovor: Vi se motite, kajti kaj takega nismo nikdar trdili v ,,Kmetovalcu" ; lisica je pač lovska divjačina, ki ne uživa varstva, t. j. se sme streljati ob vsakem času, ostane pa vender vedno lastnina najemnika lova. Vprašanje 198. Ali imajo živinozdravniki določena pristojbine, če gredo zdravit na deželo? (P. v B.) Odgovor: Ne, živinozdravniki morejo računati svojevoljne pristojbine, ker je to njih popolnoma zasebna reč, ali hočejo zverševati živinozdravniško prakso, ali pa ne. To seveda velja pri nas na Kranjskem za c. kr. okrajne živinozdravnike, ker dobivajo svojo plačo le za uradne posle. Vprašanje 199. Ali se da doseči, da bi Živinozdravnik zastonj zdravil ubožnim kmetom živino, ako bi občina dajala vsako leto v ta namen primerno nagrado? (P. v B.) Odgovor: Gotovo se da to doseči, ako se občina z ži-vinozdravnikom dogovori v tem smislu in je zadnji s tem zadovoljen. To zavisi popolnoma od proste volje živinozdrav-nikove1 Vprašanje 200. Kakšnim potom je izposlovati, da se sme voda napeljati k stavbi, kjer naj bi gnala eno kolo? (V, Z. v B.) Odgovor: Taka zadeva spada v področje politične oblasti, ter je pri njej iskati dovoljenja Obrnite se do e. kr. okrajnega glavarstva, in tam Vam bodo vse razjasnili. Keč ne dela nobenih težav, ako ni od strani posestnikov dotičnih zemljišč, oziroma od opravičencev do vode kaj ugovorov; zato je potrebno, da se najpervo s temi pogodite. Vprašanje 201. Imam repno listje, o kterem pri nas trdijo, da je Živini Škodljivo, ter je puste kar na njivi, da segnije. Ali je to resnično? (J. P. v K ) Odgovor: Eepno listje ima v sebi primerno veliko rudninskih snovij, zlasti pa ščavne in solitrove kisline, zato povzroča živini drisko, če je povživa v velikih množinah Zaradi tega pa to listje še ni zavreči, kajti pokladano v manjših množinah in pomešano z rezanico, senom i. t d. je prav dobra krma. Na Gorenjskem, kjer imajo več krme kakor pri Vas, repnega listja prav nič ne zavržejo, marveč vse pokr-mijo, in sicer je za zimo posuše, v kozolcih ali na drugih primernih krajih. Svariti je pa odločao pred gnilim in ples-uivim listjem. Vprašanje 202. V nekoliko vlažni shrambi v odprti posodi hranjen med je dobil duh po plesnobi. Ali se da ta duh na kak način odpraviti? (F. D v K.) Odgovor: Z navadnimi sredstvi Vam bo težko odpraviti iz medu duh po plesnobi. Poskusite med prekuhati, morda ta duh vsaj deloma izgine. Vprašanje 203. Je li res treba stroje iz litega železa po zimi zakrivati, ker drugače železo poči? Pri nas namreč to trdijo, zato tudi železne vodnjake s slamo ovijajo. (J. P. v P.) Odgovor: Ne, to ni potrebno, ker železo ne poči od mraza. Železne vodnjake je zato treba ovijati s slamo, da v ceveri zastala voda ne zmrzne; kajti, če se to zgodi, mora zmrzla voda cev razgnati, da poči, ali vsaj vodnjak postane nepo-raben, dokler je v ceveh zmrzla voda. Gospodarske novice. * t Gospod Jarnej Logar, posestnik in družben ud, je umrl 1. dne t. m. — 6. dne t. m. je pa umrl gospod Julij Majer, grajščinski zdravnik i. t. d. v Planini ter 28 let družben ud. Naj počivata v miru! * Prodaja krmil, ki imajo sleparske primesi, kakor moke, otrobov i. t. d., postaja čimdalje običajnejša, pri čein^r ima kmetovalec denarno škodo, živina pa trpi na zdravju. Da se taka prodaja po možnosti prepreči, odredilo je visoko c kr. kmetijsko ministerstvo, da more vsak kupec, kteremu se tako blago vidi sumno, dati je preiskati na c. kr. kmetijsko-kemij- skih poskušaliieih na Dunaju, v Gorici in Spljetu, kjer kmetovalcem za take preiskave računajo le en goldinar. * Plemene ovne bo družba oddajala bodoči mesec Podrobni pogoji so naznanjeni med uradnimi vestmi v današnji številki. * Umetna gnojila smo uže doposlali vsem naročnikom. Oni, ki so obljubili priti osebno ponje. naj to precej store, ker nam gre v skladišču tesno s prostorom. Vsled novih naročil smo bili prisiljeni naročiti ie en vagon Tomasove žlindre in en vagon kajnita. Gnojili bomo oddajali, dokler bo kaj zaloge, kakor do sedaj, po 2 gld. 80 kr 100 kg. Opozarjamo vinščake, kteri mislijo spomladi gnojiti vinograde s tema gnojiloma, da jih sedaj kupijo, kajti spomladi jih ne bomo imeli v zalogi. * Letošnja premovanja govedi so se veršila po objavljenem programu meseca oktobra v Šenčurju, v Godoviču in v Metliki. K premovanju v Šenčur so 20. dne oktobra t. 1. pripeljali 21 bikov, 26 krav in 55 telic, torej skupaj 102 govedi. Premije za bike so dobili: Matevž Barle iz Luže (25 gld), Janko Urbančič iz Turna (15 gld.), Frančišek Rotar iz Gorič (10 gld). Aleš Molj iz Trboj (10 gld), Šimen Jereb iz Brnika (10 gld.), Andrej Vrhunec iz Selc (10 gld.), Anton Sifrer iz Žabnice (10 gld.), Ivan Barle iz Grada (5 gld ) Josip Burgar iz Vogelj (5 dd.) Ivan Zabred iz Britofa (5 gld.) in Jurij Gašperlin iz Šmartina (5 gld ). — Premije za krave so dobili: Aleš Brgant iz Šenčurja (20 gld.), Anton Jerala iz Hraš (10 gld ). Ivan Baile iz Grada (10 gld), Ivan Zabred iz Britofa (10 gld.) in Josip Bončar iz Moš (10 gld); — Premije za telice so dobili: Andiej Kepec iz Zgor. Brnika (20 gld,), Ivan Hudobivnik iz Hotemaž (10 gld), Janko Urbančič iz Turna (30 gld), Ivan Aleš iz Mač (10 gld.) in Ivan Jenko iz Hraš (10 gld) K premovanju v Godovič so 22. dne oklobra t. 1. pripeljali 7 bikov, 23 krav iu 17 telic, torej skupaj 47 goved. Premije-za bike so dobili: Frančišek Kankelj iz Go-doviča (25 gld), Frančišek Gostiša iz Gorenjega Logatca (15 gld), Anton Bradelka iz Hlevnega Vrha (10 gld.), Ivana Lampe iz črnega Vrha (10 gld), Marija Pagon iz Godoviča (10 gld), Frančišek Petrovčič iz Medvedovega Vrha (5 gld.) in Anton Leskovec iz Jeličnega Viha (5 gld ). — Premije za krave so dobili: Adolf Mullej iz Dolenjega Logatca (20 gld), Ivana Lampe iz Črnega Vrha (10 gld.), Tomaž Kupnik iz Zadloga (10 gld ), Frančišek Kankelj iz Godoviča (10 gld.) in Marija Leskovec iz Godoviča (10 gld) — Premije za telice so dobili: Ivan Kavčič iz Žirov (20 gld.) Jarnej Istenič iz Gorenjega Logatca (10 gld), Ivan Žust iz Dol (10 gld.), Anton Šemrov iz Medvedjega Brda (10 gld.) in Ivan Gantar iz Zavrača (10 gld.) K premovanju v Metliko so 26. dne oktobra t. 1. pripeljali 11 bikov, 48 krav in 49 telic, torej skupaj 108 goved. — Premije za bike so dobili: Mestna občina Metlika (25 gld). Fiančišek Susterš č iz Črnomlja (15 gld.), Ljudevit Mavrič iz Metlike (10 gld.J, Josip Klemenčič iz Sela pri Jugorju (10 gld.), Matija Plut iz Vinjega Vrha (10 gld.), Josip Jakljevič iz Radovič (5 gld ), Marko Oberman iz čuril (5 gld.) in Marko Pezdirec iz Metlike (5 gld). — Premije za krave so dobili: Grajščina Krupa se odpove I. darilu na korist prihodnjemu obdarovancu, Friderik Sknštk iz Metlike (20 gld.), Frančišek Gustin iz Metlike (10 gld.), Ivan Koren iz Metlike (10 gld.), Martin Vidmar iz Sela pri sv, Križu (10 gld), Frančišek Golob iz Metlike (10 gld.) in Jure Hra-nilovič iz Metlike (5 gld). — Premije za telice so dobili: Jure Kastelec iz Drašič (20 gld ), Amalija Weibl iz Metlike (10 gld ), Ivan Ivanetič iz Metlike (10 gld.), Margareta Kom-pare iz Metlike (10 gld.), Ivan Bežek iz Metlike (5 gldi) in Jure Slobodnik iz Radovice (5 gld.). Izredni obeni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske v Novem Mestu. Kakor smo že zadnjič ob kratkem poročali. vršil se je ta izredni občni zbor 15. dne oktobra v dvorani Narodnega doma" v Novem Mestu Zborovanja se je udeležilo nepričakovano veliko družabnikov. Zbralo se jih je kakih 170 iz vseh krajev vinorodne Dolenjske, in celo Vipavska dolina je imela svojega zastopnika pri zborovanju. Ta mnogoštevilna udeležba — vkljub skrajno neugodnemu vremenu — je pač jasno pričala o velikem zanimanju navzočih za prospeb dolenjske vinoreje. S svojo navzočnostjo so zbor počastili: zastopnik c kr. deželne vlade, g. vladni tajnik dr. pl. Cron, zastopnik deželnega odbora, dr. J. Žitnik, c. kr. okrajni glavar O. vitez Vesteneck in mestni župan dr. Šegula Kmalu po 10. uri dopoldne je pričel družbeni predsednik g. ces svetnik M urnik zborovanje z nastopnim nagovorom: Slavni zbor! Osrednji odbor je na vabilo novomeške podružnice spoznal za potrebno in umestno, da se priredi v siedišču Dolenjske izreden občni zbor, na kterem naj se razgovarja v vseh vprašanjih, ki so važni za obnovitev po trtni uši uničenih vinogradov. Ta občni zbor se je sklical za danes, in ker je sklepčen, ga s tem otvarjam. Pozdravljam zastopnika c. kr deželne vlade g. dr. pl. Crona, proseč ga v imenu družbe, naj bi z vplivno svojo besedo podpiral naše delovanje zlasti pri izvršitvi storjenih sklepov; pozdravljam zastopnika deželnega odbora g. dr. Žitnika, proseč ga. naj bi naše delovanje podpiral zlasti v deželnem zboru. Čast mi je pozdravljati tudi župana novomeškega g. dr. Šegulo, ki nam je blagovoljno prepustil mestno dvorano, da bi se v njej vršilo zborovanje; to se pa ni moglo zgoditi, ker je udeležba nepričakovano velika. Pozdravljam tudi vse častite družabnike, ki so se tako mnogoštevilno zbrali k zborovanju Današnji zbor ima na dnevnem redu zelo važna vprašanja. Zediniti se moramo danes, kako bo v bodoče ravnati z našimi vinogradi, da se zopet oživi dolenjsko vinarstvo. Predno preidemo k razgovoru o predmetih današnjega dnevnega reda. spominjati se nam je pri tej priliki tudi presvitlega cesarja, ki z očetovsko ljubeznijo pospešuje tudi kmetijstvo; Bog ga živi in ohrani! Slava mu! Občni zbor je navdušeno trikrat zaklical ..živio". Na to je pozdravil novomeški župan, gosp. dr. Šegula, v iskrenih besedah celo družbo, posebej pa še glavni odbor, m njenega predsednika. Omenjajoč uspešno delovanje kmetijske družbe in njene zasluge za razvoj naprednega kmetijstva se je zahvalil v imenu mesta in je želel zborovanju najboljšega uspeha. Ko se je še družbeni predsednik zahvalil županu za prijazni pozdrav, prešlo se je k vzporedu: Na vrsto je prišlo najpred vprašanje: kakega pomena so direktno rodeče ameriške trte za obnovitev naših vinogradov. O tem vprašanju je poročal deželni potovalni učitelj za vinarstvo, g. Fr. Gombač, ki je pričel svoj govor s primernim uvodom o položaju, v kterem se nahajajo dandanes vinogradniki nasproti trtni uši. Obširno je potem opisal dobre in slabe strani raznovrstnih direktno rodečih ameriških trt, kakor izabele, jorkmadejre, otela, žakeca, noa, trijumfa, branta, berbe-monta itd. itd. Iz temeljitega in zanimivega govora so vsi navzoči razvideli, da od teh trt ni pričakovati nič uspešnega v naših razmerah Govornik sam je povdarjal, da so te trte početkoma na mnogih krajih poskusili, a da niso nikjer nič posebnega dosegli; rekel je, da bi bili Francozi gotovo prvi, kteri bi se bili poprijeli v večji meri zasajati te trte, ako bi bilo kaj upati od njih. Tako pa se raje pečajo s cepljenjem trt, čeravno cepljenje povzroča veliko dela in troškov. Končnemu nasvetu poročevalca, da naj se opusti zasajanje vinogradov z direktno rodeči m i ameriškimi trtami, je zbor soglasno pritrdil brez vsakega dostavka ali ugovora. K drugi točki vzporeda: ktere ameriške trte so po sedanjih izkušnjah z ozirom na sestavo zemlje še najbolj pripravne za pod- loge, se je oglasil g A. Wutscher, posestnik, enolog in načelnik kmetijske podružnice v Št. Jarneju ter je istotako v prav zanimivem govoru razpravljal prednosti in napake raznih ameriških trt,'kise rabijo dandanes za cepljenje. Po sedanjih izkušnjah se razne vrste ri pari je in rupestris najbolj upirajo trtni uši, a le v zemlji, ktera je za nje pripravna. Pri nas je največ apnene zemlje, za ktero je najteže izbirati prave ameriške trte Glede riparije sovaž (malolist-nata) pravi, da prenaša najhujše mraze in da raste povsod, le v apneni zemlji in v preveč suhih legali ne. Cepljena riparija sovaž se močno odebeli na cepljenem mestu, kar ni dobro. Riparija portalis kaže v tem oziru ugodnejše lastnosti, sicer pa tudi močneje raste, več rodi, če je cepljena, in prenaša tudi bolj apneno zemljo (10 do 2o° 0 apna) kakor riparija sovaž. Iz tega vzroka ji je pri nas povsod dati prednost pred riparijo sovaž. Prve slabe izkušnje s cepljenimi trtami so na Francoskem najbolj pripisovali ripariji sovaž, slabemu obdelovanju in neprikladni zemlji. Ko so prve cepljenke na Francoskem zaradi nepripravne zemlje posali-nile. poprijeli so se Francozi trte rupestris. Ta trta raste tudi v slabših, suhih legah in v močno apneni ("in do BO °/0) zemlji. Posebno se hvali ruspestris montikola. ki prenaša tudi do 60 °/0 apna v zemlji. Lesno cepljenje se pri njej sicer nekoliko teže spo-naša kakor pri ripariji portalis. toda kar se prime, daje močne in rodovitne trte. Posebno dobra je rupestris za zeleno cepljenje. Ugodno je tudi to pri rupestnš. ker spomladi pozneje ozeleni. Saditi jo je pa le v višje in bolj suhe lege. V nizkih, mokrih legah jo napada črni palež ali koze. Glede solonis omenja, da je pripravna za vlažne lege in ilovnato zemljo, kjer prenaša še do 30s/0 apna. Občutljiva pa je proii črnemu paležu. kierega se varujemo z mazanjem starega lesa s 50 " 0 raztopino zelene galice in pa s škropljenjem v polelnem času s 5 °/0 raztopino zelene galice. Slaba lastnost pri njej je tudi to. da se ključi slabo okoreni-nijo in da se scepiči teže sprime kakor rupestris. Omenjal je tudi trto berlandieri, o kteri pravi da je podobnih lastnostij kakor rupestris; posebno se hvali na Francoskem za močno apnene zemlje. Za naše razmeie je še premalo izkušena. V obče je priporočal ve-likolistnate vrste ameriških trt. Glede zemlje je rekel, da je rdeča ali rjava zen.lja. ki prepušča vodo in je globoka, pripravna za ameriško trto. Mokre lege pa je treba osušiti za te trte. Vinogradnikom, ki ne poznajo pripravnih trt za svojo zemljo, je priporočal saditi nekoliko portalis, rupestris montikola in solonis. Ktera teh trt bo najbolj rastla, tisto naj pomnožuje. Proti koncu svojega govora je povdarjal, da bodo vinogradi, zasajeni z ameriškimi cep-Ijenkami, še enkrat toliko rodili kakor stari vinogradi, a treba jih bode seveda dubro gnojiti. Francozi imajo sedaj že 24 let stare nasade z ameriškimi cepljenkami m pravijo, da bi ne bili nikoli domačih trt sadili, ko bi bili prej vedeli, da ameriške cepljenke tako močno rodijo. Končno je predlagal, naj se za podloge jemljejo riparija portalis, rupestr.s montikola in solonis. vsako seveda v taki zemlji in legi. ki je zanjo pripravna. Kdor bi ne znal izbrati prave podloge, naj sadi za skušnjo vse tri vrste in naj pomnožuje tisto, ktera se najbolje sponaša Nasvet g A. VVutscherja se je sprejel soglasno. Na to se je oglasil dr Romih iz Krškega s predlogom, naj se rabi tudi za »riparija portalis« izraz »velikolistna riparija« ker ni med obema posebnega razločka. Sprejeto. Gosp. Bajuk iz Božakovega je vprašal, ktere ameriške trte so pripravne za lahko puhlico. Gosp. Wntscher je odgovoril, da so za lahko zemljo pripravne vrste riparija in rupestris, kar se ravna pa tudi po legi in množini ter raztopnosti apna v zemlji. Apnena zemlja, v kteri je apno. lahko raztopno, je najslabša za ameriške trte, dočim je ilovnata zemlja, pomešana z železom in apnom, veliko boljša. Gosp. Bajuk je dalje vprašal, kaj je vzrok, da riparija portalis pri njem ne raste v močni ilovnati zemlji, kakeršno ima v svojem vinogradu. Gosp. Gombač mu je odgovoril, da je temu krivo najbrž letošnje deževno vreme, torej preobila moča. Gosp. župnik in deželni pjslantc Schvveiger iz Radovice je rekel, da bi temu utegnila biti kriva nizka lega dotičnega zemljišča. Mraz zelo vpliva na rast ameriških trt. in to utegne biti tudi vzrok ondotni slabi rasti. Gosp Bajuk je vpraša! g. Gombača, kako je to. da se po njem nasvetovano zdravljenje neke bledične trte z zeleno galico ni sponeslo Rabil je v ta namen najprej '/2 kg galice, ktero je dodal zemlji, a ko to ni imelo očitnega uspeha, dodal je še t kg na svojo roko; ta množina je pa povzročila, da je dotična trta vsah-nila. Nastale debate so se udeležili gg. Gombač, Bajuk in župnik Schvveiger, a ker ni bilo pričakovati povoljne rešitve, je g. Rohr-man predlagal konec debate z motivacijo, da je to privatna stvar, ktera naj se tudi privatno uredi Ta predlog se je vsprejel in prešlo se je k naslednji točki : ktere domače trte kaže pred vsem pomnoževati in cepiti na ameriške podloge. Tu je povzel besedo gosp vodja R. Dolenc ter je najprej govoril o pomenu kmetijskih šol in posebej še o nalogi vinarskih šol. Take šole morajo delati na to. da se prideluje več in boljšega vina. in - kar je za naše južne kraje še posebej pov-darjati - tudi stanovitna vina. Naši Vipavci so danes hvaležni, da se je bila ustanovila šola na Slapu. Tukajšnja šola ima ravno to nalogo, namreč, da prideluje boljše vino kakor poprej. Kdor pa hoče pridelovati boljša vina, opustili mora slabe vrste trt. Na Dolenjskem je posebno važno vprašanje, kako bi bilo vinski pridelek zboljšati z dobrimi trtami. Dolenjska je že od nekdaj na glasu, da prideluje dusti vina. toda kislega, takozvanega ..cvička". Vprašanje je. ali tudi drugod ugaja cviček. Mi ga imamo radi. osobito jaz ga raje pijem ko vsako drugo vino. Drugod ga pa ne marajo, in ako moramo vinograde na novo zasaditi s takimi troški. gotovo ni opravičeno, da bi se ludi z.inaprej prideloval cviček. Zato je moje mnenje, in gotovo tudi vsakega strokovnjaka, da se potrudimo pridelovati boljše vino kakor doslej. In to moremo doseči pred vsem s pravimi trtnimi vrstami. Da mi prave vrste vpeljemo, za to je ravno zdaj najpripravnejša doba. Resnica je, da bo ravno filo-ksera Dolenjce pripravila do boljšega vina, ker brez te bi še zmiraj svoje vinograde legrobali Da bi pa svoje vinograde nasadilii z nova z boljšo trto. tega bi brez trtne uši gotovo ne storili. Kar se tiče vprašanja, kterih trt naj se Dolenjci poprimemo, rečem jaz, da se držimo pregovora sv apostola, ki veli: ,,Skusite vse, najboljše pa obdržite" To mislim glede domačih sort. Nektere domače sorte so prav dobre, v prvi vrsti kraljevina, ki bogato rodi in daje iz-borno vino. Druge domače trte za belo vino ne morem priporočati. Zelenika je sicer dobra, ter spada med jako fine sorte, a le kadar dobro dozori. Zelenika obilo rodi, je najmanj občutljiva za mraz in r,i oprhljiva; če pa dobro ne dozori, daje kislo vino. Zelenika tudi rada gnije. Dobre lastnosti za Dolenjsko ima trta gr-ganija. Ta trta ozeleni spomladi 14 dnij pozneje, vsled česar se najbolj izogiba mrazu. Grganja rodi velike grozde, ki dozore hkrati z drugimi vrstami, gnilobi pa ni podvržena. Vina daje dosti in dobrega. Jako dobra trta je tudi vipavska sipa, ki ne dela velikih grozdov, a jako dobro rodi, zgodaj zori in daje močno vino. Tudi sipa ni podvržena gnilobi. V Vipavi je oprhljiva, tukaj pa ne. Fina sorta je dalje štajerska maslovina. ki daje sloveče ljutomersko vino. Ta trla rodi močno in daje prav dobro vino. Laški rizling je med tujimi sortami na prvem mestu priporočati. Ta vrsta se je po celem svetu najbolj razširila Dalje je prav dobra vrsta beli burgundec, ki močno rodi in daje še boljše vino kakor laški rizling, potem beli in rdeči španjol, dve vrsti, ki dajeta srednje fino vino in izvrstno namizno grozdje, ki gnilobi ni nič podvrženo. Končno priporočam za 0 kr 100 ikg 14 gld. Karbolinej v 12 barvah, moder, rujav. siv, rumen, zelen, rudeč itd. Vzorčni listi in ceniki zastonj. Apnena klaja za mlado-, molzno- in pitano živino neobhodno potrebna. Poraba majhna, učinek velikansk. o kg po pošti 1 gld., 100 kg 16 gld. Hranilna maža za vozove, 50°/0 materijalnega prihranka. 100 kg 12 gld. Maža za vozove, rumena Ia 9 gld. 50 kr., modra 1» 9 gid. rumena IIa 8 gld. 50 kr., modra II a 8 gld., črnomodra 7 gld. Maža za usnje, 1 kg 60 kr., bkg 2 gld. 50 kr.,100fc^ 25 gld. Ruska patentovana maža za usnje 1 kg 1 gld. 5 kg 4 gld Strešna lepnica v zavojih po 10 m dolga 1 m široka, I a 2 gld. 70 kr., IIa 2 gld. 40 kr., lila 2 gld. 10 kr. (58-9) Ozira vreden zaslužek posebne vrste in dolgotrajnosti, ponudi se v vsakej fari razumljivim, krepostnim in spoštovanim osebam. (27—18) Pismena vprašanja pod „9.132'' Gradec, poste restante. JOSIP LEUZ trgovec v Ljubljani, Reseljnova cesta kupuie različne pridelke, kakor: lepe, drobno narezane, posušene jedilne gobe, sveže črešminove jagode, divji kostanj, želod, ježice, bukov žir, koruzne lase z odstranjenimi črnimi konci, posebno pa krompir ter sadje za mošt, zadnja dva pridelka tudi cele vagone — Dalje kupuje smerekovih storžov vsako množino; i. s. plačuje vse po možno visokih cenah. (80—6) Trtne škropilnice „Patent Sehindler' k«t«t» IVAN SCHINOLER bdelovavec igS&strajev Insprs* cesar, kralj. CSfl iinelntK pri*, tsdcla tn počit i a ut va.irs.c1no. &a nalbollS. uosHii ui iiajprtMadnije plačilne pfcgoi&i STROJEVE, S PRAVE iMORQDJE J/SA1SE VRSTI Kirtfll^fftf aTečod250podcb ražpPSifjarn^flVfldi ■ 1-1/1 ■' 11,-* ''■' »i boljšo in najprimepnijo Itp»lfa»(. IA dctoo TA slrojeue usoto orpti. -n na. nct/Ua on e&me vedno fta/lrtur** ixd&lovo.vcoL strojev » firimhergu pri DUnajli. ■S3S ,49-13) Reči, Apneno klajo (od Mih. Barthelna in drugov na Dunaji) najboljša primes k krmi za živino in kuretnino, dobi se pri Ivanu Pauserju, trgovcu v Ribnici. (39-16) Kdor si hoče zagotoviti svojo bodočnost, prislužiti veliko denarja in biti varčen v svojem gospodarstvu, ta naj si omisli nemško recoptno knjigo od M. Pauly-ja, v kateri se nahaja čez 1000 pojasnil (receptov) za najlažjo in najcenejšo napravo — brez rabe kakih strojev ali pa drugih aparatov — vsakovrstnih pri hiši in v trgovini potrebnih sredstev; kakor: vsakovrstnih žganih pijač, iikerov, balsamjv, esencov, tajnih zdravil, jesiha, medice, mošta, 17 mnogovrstnih vin, jagodovcev, piva, vle-žano sadje, pekarije, zdravila za ljudi in živali, mila, mazila, črnila, ženfč itd. — Za kakovost in vporabljivost v tej knjigi navedenih pojasnil jamčijo odlikovanja z veliko srebrno svetinjo, ktere so bile podpisanemu podeljene v kmetijskih razstavah v Zagrebu, Aradu, Gradcu, Strassburgu in Temešvarju. Knjiga, obsegajoča 3^0 strani stane mehko vezana 2 gld.. v platno vezana 3 gld. in je pravi zaklad za vsako družino, vsakega gostilničarja in trgovca. — Ta knjiga se dobi le v zalogi (85—3) MAKS PAULY-ja v Koflacliu, Štajersko. Kmetijske stroje: sadne in grozdne mline, stiskalnice s trajno delujočim dvojnim in pritisek vravnajočim tlačilom. slamoreznice, ročne mline za žito s kameni, geple, travniške brane itd. popravlja, izdeluje ter po najnižjih cenah iz zaloge prodaja domača tvrdka Pehani, Lorber & dr. tovarna strojev in livarna v Žalcu pri Celju. Dalje prevzemlje v izvršbo vsa v strojno in livarsko stroko spadajoča dela, posebno za žage in mline, kakor: zobna kolesa, kolobarje za jermena, zamašnjake, logarje, železna vretena (obdelana) itd., proizvaja in prodaja: vlite kotle (marijaceljske), stop-njičaste rošte in navadne, razne plošče, možnarje, železne ograje, polževe stopnice, trdo vlita železna kolesa itd. Vsi izdelki so iz zajamčeno najboljšega železa, njih izvršba aajskrbnejša, postrežba točna in najprijaznejša, a cene kolikor mogoče nizke. (12 -19) -e< Za vsak stroj in vsako delo se jamči. titttttttttintttitzitituttttuttttzii ♦♦ " ** H Mik. Hofmann^ Q tovarnar kirurgiških inštrumentov, ume-14 talni, ter orožni kovač in nožar ♦♦ v Ljubljani na Mestnem trgu št. 12, priporoča bogato zalogo svojo raznovrstnega v njegovo stroko spadajočega blaga. Vsa zaloga obstoji iz lastnih izdelkov in se za vsako prodano reč jamči, da je dobra in iz najboljšega blaga narejena. Zlasti so v zalogi najboljši noži za vrtnarje in vinogradarje, kakor sploh nožarsko in fino kovaško orodje za kmetovalce, vrtnarje, vinogradarje, gozdarje itd. ki niso v zalogi, se po naročilu precej in v najboljši kakavosti naredi. (9-6) iititttiu++*++4< „Kupi pri velikem trgovcu, a ne pri malem!" To velja sosebno za mojo trgovino, kajti le tako velika trgovina kakor moja ima vsled nakupa ogromnih množic blaga proti takojšnem plačilu malo stroškov, kar je slednjič le kupovalcu na korist. Krasni uzorci se pošiljajo zastonj na zasebne kupo-valce. Zelo obsežne uzorčne knjige, kakor jih še ni bilo, dobe krojači nefrankovane. (41—11) m Blago za obleke, ft Peruvijen in dosking za visokoč. duhovščino, predpisano blago za c. kr. uradniške uniforme, tudi za veterance, požarne brambe, telovadce, livreje, sukno za biljarde in igralne mize, prevleke z s vozove, lodne, tudi nepremočne za lovske suknje, perilno blago, potne plede od 4 do 14 gld. itd. Vredno, pošteno, trpežno, čisto volneno sukneno blago in ne cene cunje, ki niti niso vredne krojaškega dela, priporoča JAN. STIKAROFSKY v BRNU (Avstrijski Manšester). Največa tovarniška zaloga v vrednosti '/a milijona goldinarjev. -Pošilja se le po povzetji. ♦♦- Svarilo! Agentje in krošnarii radi prodajajo svoje malovredno blago pod imenom »blago Sttknrofskega". Da se takem sleparijam v oko pride, javim, da tem ljudem sploh svojega blaga ne prodajam. O vporabi Barthelnove apnene klaje podajamo od mnogo nam došlih tu nekoliko priznanj: Vaš preparat sem pod osobnim nadzorstvom za poskušnjo krmila, kteri se je pa popolnoma obnesel ter Vas prosim, pošljite mi ga nemudoma še 10 kg. * * 25 septembra 1895^_ Baronica Melanija Redi. Vaša apnena klaja obnese se pri molznih kravah, posebno pa pri mladi govedi proti vsakem pričakovanju dobro, tako, da sem se odločil. Vašo apneno klajo še nadalje rabiti. Ista bila je preiskana pri c. kr. kmetijski poskuševalni postaji. Sem z vspehom prav zadovoljen in upam, da bo Vašo apneno klajo kmalo vsak živinorejec rabil. *** 26. decembra 1894. Th. laritz, grajščinski oskrbnik. Usojam se Vas, prosili, da mi zopet dopošljete ** kg. apnene klaje za krmitev telet. Z dosedanjimi vspehi krmenja z apnom pri mladi živini sem zelo zadovoljen. *** 16. avgusta 1895. Hinko Bauer, oskrbnik. Vaše fosforovo kislo apno je izvrstno, posebno letos ko krma ni imela nikakega fosfata in apna v sebi, bil je vspeh Vašega apna pri govedi izboren. Tudi sem opazil, da si je živina zelo opomogla in veliko več mleka dajala. *** 15. majnika 1894 1. Schernbock, gozdar. Prosim pošaljite mi še ** kg. Vaše apnene klaje. Smo zelo zadovoljni z Vašo apneno klajo in jo bomo še vedno več naročili, ker se je uspeh te klaje očividno pokazal, priznamo, da je Bar-thelnova apnena klaja ena najboljših. *** 19. jumja 1895 J, Schornbock, gozdar. Prosim zopet za ** kg. apnene klaje. Zadnja pošiljatev se je prav dobro obnesla. Imel sem kravo, katera je vsled premembe krme tako lizava postala, da je vsako cunjo požrla. Po prav kratkem krmljenju z Vašo apneno klajo ji je takoj izavost prešla in se tudi mleko pomnožilo. 16. februvarija 1895. Florijan Šveiger. Pri vseh poskusih se Vaša apnena klaja najbolj obnese in opažam, kako izvanredno služi ista za krmljenje govedi, prašičev kakor tudi kuretnine. Ker imam v dobrih uspehih najbolje prepričanje, prosim, pošljite mi še 203 kg. Vaše apnene klaje. *** 3. avgusta 1885. Em. Sykora, c. kr. poštar. Prosim pošljite mi nemudoma še 100 kg. Vaše apnene klaje kOja se pri moji živini tako izvrstno ponaša '** 24 junija 1895. Em. Kluzacsek, najemnik grajščine. Prosim da mi z obratno pošto pošljete 50 kg. Vaše apnene klaje. Dosedanji uspeh je jako povoljen. *** 23. majnika 1896. Ant. VVeinhard, oskrbnik. Prosim, pošljite mi nemudoma 20 kg. apnene klaje koja se pri moji kuretnimi tako izborno ponaša. *** 24. junija 1895. A. Kirhlechner, posestnica. Prosim, pošljite mi zopet 50 kg. Vaše izvorne apnene klaje. 3. februvarija 1895. Miha Hojas, oskrbnik. Z poslano apneno klajo, s kojo sem napravil poskus pri moji živini sem na vso moč zadovoljen. Kravam in prašičem ugaja prav dobro, kokoši jo prav rade jedo in je uspeh viden. '* 4 avgusta 1895. Gundizalijo Neumayer, župnik. Z Vašo apneno klajo, kojo sem rabil^celo preteklo leto, dosegel sem pri živini nepričakljivi uspeh. *** 15. novembra 1895. Lovro Floh, župnik. Vaša apnena klaja ugaja živini izborno.j *** 17. Sajnika 1894. H. Heckel. Prosim, pošljite mi nemudoma 100 kg. Vaše apnene klaje. S pokusno pošiljatvijo sem zelo zadovoljen. • —^ *** 25. oktobra 1895. " Emil Leithner. Prosim uljudno, da mi pošljete poskusi imajo izborni uspeh. ***•£. junija 1895. 50 kg. apnene klaje, koje Wiljem Sobotka, nadgozdar. Z prvimi 100 kg. Vaše apnene klaje, kojo sem vzel za poskušnjo, sem prav zadovoljen, ker pri kravah se je pomnožilo mleko; tndi pri konjih in drugi govedi se poznava korist te izvrstne krme. Prosim Vas torej, pošljite mi še 200 kg. Vaše apnene klaje. *** 4 novembra 1894. Vinko VVeichselbaum. Cona: 5 kilogr. z vrečo vred (za pokušnjo) na Dunaji I gld. (Pošlje se lahko po pošti.) 100 kilojr. v vrečah po 50 kilogr. (s 40% fosforove kisline) stane 16 gld., (s 30—35 /0 fosforove kiseline) pa 12 gld. 100 kilogr. v zalogi na Dunaji. Kdor več potrebuje, dobi primerno cenejše. Obe vrsti sta arzenika in klora popolnoma prosti. Miha Barthe! & drug. na Dunaju, X., Keplergasse št. 20. (95—1) - Dopisuje se slovenski! -— ---------->ootoo< 0 Wilhelm Klenert A prej Klenert & Geiger a 1. štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtnice - v Gradci. (Ta dreresnica pripoznana kot ena naj\ ičjih in najbolj Tredjenih t Arstriji.) Priporočamo veliko in izborno zalogo: ▼rtnlo,visokodebelnatih in pritličnih; sadnega drevja, vi-sokodebelnatega in pritličnega ter piramide, špalirje, kordone A in enoletne požlahnitve ; divjakov in podlag za prltllkoToe j ¥ Jagodnega sadja; lepotlčnega drevja in grmoTja, dretja (16-8) za drevorede Itd. Razpošlljatev pravilno imenovanih oepičeT vsih vrst sadja. Cenike je dobiti zastonj In franko. Moooooooooooooooooooceooooeooooooooo^ Priznano najboljša krma za rejo kakor za mleko pri govedi ob enem pa kot nadomestek za oves pri konjih, so posušene tropinje od piva, ktere je dobiti pri (65—10; bratih Kosler v Ljubljani. Njegova Svetost Papež Leon XIII., sporočil je po svojem zdravniku prof. dr. Lap p o ni ju tukajšnemu lekarnarju Piccoliju najsrčnejšo zahvalo za Njih Svetosti vposlano Ka" tinkturo za želodec. "sPI Omenjeni zdravnik, kakor veliko drugih odličnih profesorjev medecine so Plccolijevo tinkturo za želodec preskusili, ter jo priporočajo kot izvrstno krepilo za želodec ktera krepča želodec, pomnožuje tek, ter pospešuje prebav anje in čiščenje. Cena: 1 steklenica 10 kr., 12 steklenic z zavitjam I gld. 36 kr.; poštna pošiljatev 66 steklenic 6 gld. 26 kr. Najvišje priznanje ekarju Piccoliju v Ljubljani kot prirejevalcu kapljic za lzobe ktere je z zadovoljilnim uspehom Nj. c. in kr. Visok, prejasna gospa prestolonaslednica-vdova nadvojvodinja ^ Štefanija izvolila opetovano uporabiti. — Cena steklenici 20 kr., 10 steklenic I gld. 50 kr. Za slabotne osebe, trpeče na pomanjkanju krvi in na živcih, za blede in medlujoče otroke uporablja se železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani s prav povoljnim vspehom. 1 steklenica velja I gld., 4 steklenice 3 gld. 60 kr., franco-vožnine in zavoj pa 4 gld. — Vnanja naročila se z obratno pošto odpošiljajo. (67—8) Lekarna Piccoli „pri angelju" v Ljubljani Dunajska cesta. Mala naznanila. Vsak ud c. kr. kmetijske družbe kranjske sme po dvakrat na leto in i-icer brezplačno prijaviti med „Malimi naznanili" kako objavo tikajoče se gospodarskega prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti in je vsako vrsto čez to Število plačati po 5 kr. za vsak natis. Neudje plačajo za objave med „Malimi naznanili" po 5 kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poBlati. Hlapca gospodarja, zvestega, veščega v kmetijstvu, išče Josip Kristan, c. kr. profesor v Kopru, Istra. (139) Do 1000 mernikov lepega domačega ovsa imajo naprodaj po 7 gld. 100 kg postavljen na kolodvor v Logatcu, posestniki kmetijske podružnice v Rovtah Več se poiz\e pri Jak. Kuncu, posestniku v Rovtah št. 95. (145; Lastniki parmen, kanadskih, kašeljskih in drugih rajnet, mešanc-gerjev in kosmačev in vsakovrstnih maslenk naj mi naznan'jo ceno in množino vsake vrste. Dr J Jan, Ljubljana. (147) Čistega jorkširskega marjasca, poldrugo leto starega, ima za skakanje Aleš Bergant v Šenčurju pri Kranju, Skok 50 kr. (I5u) Požlahtnene ameriške tert, podlage portalis jupestris ima naprodaj oskrbništvo grajščine Raka na Dolenjskem. (152) Krompirja, onejidovca in Paulsens velikanski modri, nad 200 mernikov; potem 2 maraščeka in ? svinjce jorkširske pasme po 3 mesece stare in 5 i mernikov VVillkom ovsa ima naprodaj Lovro Bogner, v Nemški Vasi pri Krškem. (153) 100 hektolitrov prav dobrega dolenjskega vina iz cepljenih ameriških trt ima naprodaj Martin Colarič, posestnik na Slinovcah št. 5., pošta Kostanjevica, Dolenjsko. (164) Bika, ztlo lepfga. 2 leti starega, zgornje štajer?kega plemena, li cencovan, ima naprodaj France Majcen v Polju pri sv. Trojici, pošta Mokronrg 1155) fJhmm^ ' r^effSSi^m ^ je kot G/ primes k bobovi kavi edino zdrava ka vina pijača. Dobi se povsod, pol kile za 25 kr. Svarilo! Zaradi ničvrednih ponarejenih izdelkov je treba paiiti na izvirne zavoje a imenom: Xathreinei* Posestvo, daje se v najem, v lepi legi, z rodovitnimi njivami; hiša in gospodarsko poslopje je v prav dobrem stanu; v pritličju hiše so obokane kleti, 2 sobi, kuhinja in soba za trgovino s skladiščem (msgazinom). V prvem nadstropju so 3 velike sobe z vso hišno opravo. Hlev za govejo živino in konje je obokan, zraven je vodnjak; velik sadni vrt s prostorom za leseno trgovino. Posestvo je pri veliki cesti, ter pripravno za krčmarstvo in vsakovrstno trgovino Najemniki naj se obrnejo pismeno ali osebno na lastnika: Janeza Oblaka v Grahovem, pošta Cerknica. (97-1) (6-11) Puškarske izdelke, priporoča slavnemu p. n. občinstvu, kakor: vsakovrstne puškarske izdelke najnovejših sistemov, puške: lovske za brok ali kroglje, kakor tudi take za tarčo, sobne puške (Flobert), ter orožje v osebna obrambo. Vsakovrstna popravila in predelovanja po najnižjih cenah. Vse pri meni izdelano orožje je samo ročno delo iz najboljšega materijala; vse puške so uradno preskušene in dobro uravnane. (34-20) KŽT^ Za vsako delo sem vestni porok sam. Obširne ilustrovane cenike, slovenske in nemške, do-pošiljam na zahtevanje poštnine prosto. ANTON SODIA, puškar v Borovljah (Ferlach) Koroško. ^ Vnovič znižane cene! VSe StPOje Z& pOljedelstVO. Vnovič znižane cene! Trijeri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermo-relov. Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav, (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč kakor hidravlične [vodovodne] preše). |l (..^^Fti^AOto^B*© Slamoreznice jako lahko za goniti in po zelo 5 zmernih cenah. Stiskalnice za seno slamo, Sm mnsS^^k ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelsls^ stroje prodaja v najboljši izvršitvi -^7—16) IGr. HELLER na Dunajtf II/S Praterstrasse 49. y Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati!