477
Livadija.
Cel svet je naenkrat zvedel za romantičen kraj Li-^vadijo ob južnovzhodnem Krimu, kjer je ležal v smrtnih bolečinah in umrl car Aleksander III. Na obrežju Črnega morja leži neznatno mestece Jalta,   ki je postalo znamenito še le,   ko si je oče  umrlega  carja,   Aleksander II., kupil grad Livadijo in ga okrasil po svojem okusu.   Zaradi milega   podnebja in   lepe   okolice   je sedaj   nastalo zimišče   ruskega plemstva.    Jalta je ravno med morjem in gcrovjem,  ki ovira mrzlim  severnim vetrovom, da ne morejo nadlegovati meščanov. Od mesta drži jedna cesta ob morji  med  figovimi  in  olčnimi  nasadi in vinogradi; kmalu se zavije, in potnik vidi pred seboj celo vrsto bogatih krasnih   poslopij in umetno ozaljšanih in nasajenih vrtov.    Najprej   prideš do   posestva „Orianda",   ki so v lasti velikega   kneza Konstantina, čegar palača je   skoraj skrita med   gostimi  orjaškimi   hrasti;   na to   dospeš do najlepšega   prostora  na Krimu,   do „Aloupke",   lastnine grofa Voronceva  z   200  sobami.    Slednjič  zapaziš Livadijo.   Vrtni nasadi okrog gradu zavzemajo velik prostor. Na jedni strani segajo do gora na drugi pa do morskega obrežja.    Aleksander III. je tu nasadil vzorne vinograde, sadne vrtove in cvetične  gredice.    Njegova  soproga  posebno  ljubi  cvetice,  zato je najlepše  in   najredkeje rože dal tu sem  posaditi.    Posestvo Livadija  ima dve  palači, ali   bolje   rečeno,   dve velikanski vili;   jedno  je zgradil Aleksander II.    Oprava je bela in pozlačena;  po stenah vise najboljše in najredkeje slike  ruskih mojsterskih slikarjev. Drugo   vilo je postavil Aleksander III.   Znamenitosti ni v njej. Sobe so prav priprosto pa okusno opravljene,   vsa njena udobnost   bi bogatemu   meščanu komaj zadostovala.    Livadija se je ruskemu   plemstvu prikupila samo zavoljo svoje krasne lege in zdravega milega  podnebja, ki tudi po zimi ne trpi snega in ledu dolgo časa.