3

2


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Monošter, 11. marca 2010  Leto XX, št. 10


ČASOPIS
 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM

Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77,
tel.: 94/380-767;
e-mail: porabje@mail.datanet.hu
ISSN 1218-7062
Tisk: 
TISKARNA KLAR d.o.o.
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357,
SWIFT koda: OTPVHUHB

Porabje, 11. marca 2010

Porabje, 11. marca 2010

ŠTIRIDESET LET V 
ZNAMENJU PRIJATELJSKEGA
SODELOVANJA 
STR. 2
ŠTIRIDESETDVE LEJT
V ŽGANJARNI 
STR. 6

Vrata oprejta, dapa kelko mlajšov staupi prejk praga šaule?

Na gorenjisenički osnovni šauli so 3. marciuša pripravili Den oprejtih vrat, na steroga so pozvali vse tiste mlajše, steri do geseni šli v prvi klas osnovne šaule. Prišlo je 11 mlajšov z Gorenjoga in Dolenjoga Senika pa iz Sakalauvec, z njimi so prišle ništrne mamice, babice pa vzgojiteljice. Najprva ji je v knjižnici pozdravila ravnateljica šaule Ildiko Dončec Treiber pa njim je na kratko notrapokazala šaulo, stero so pred štirimi lejti gorobnovoli, zatok bi, kak je povedala ravnateljica, trno veseli bili, če bi v njino šaulo ojdlo dosta mlajšov. Zdaj majo v osmi klasaj 62 učencov. Ovak na Vogrskom takšne male šaule zapirajo ali ji združujejo (összevonják), dapa zatok, ka je njina šaula narodnostna (nemzetiségi), se od toga nej trbej bojati. Pa eške zatok tö nej, ka je pred petimi lejtami gratala šaula dvojezična, tau pomejni, ka se mlajši ništrne predmete (spoznavanje narave/környezetismeret, glasbena vzgoja/ének-zene, tehnika/technika, telesna vzgoja/testnevelés) včijo vogrski pa slovenski. Ovak majo na tjeden 5 vör slovenščine, dapa nagodili so tistim tö, steri se ščejo nemški tö včiti. Mlajši majo od prvoga klasa naprej 3 vöre nemškoga jezika. Ovak tö majo dosta ugodnosti (kedvezmény). Mlajši, steri se v šaulo vozijo z autobusom, dobijo zaupston mejsečno karto od občine, za knjige, učbenike njim tö nej trbej plačati. Dosta tašoga majo zaupston, za ka na drugi šaulaj plačati trbej. Šaulske izlete (kirándulás) njim plača slovensko šaulsko ministrstvo, mlajši vzima leko dejo skijat, vleta pa v tabor na maurdje, gde se včijo slovenski jezik. Na šauli majo več kulturni skupin pa krožkov, mlajši leko plešejo v folklorni skupini, spejvajo pri pevskom zbori, špilajo v gledališkoj skupini, majo krožek mali okoljevarstvenikov, od letos šahovski krožek...
Ravnateljica je tau tö tapovedala, zakoj je baukše v malo šaulo ojti. V razredaj majo od 5 do 8 mlajšov, leranca ali školnik se leko s tistimi mlajši ejkstra spravlata, sterim bole težko dé včenjé, dapa več časa majo za tiste tö, steri so nadarjeni (tehetségesek). 
Po uvodni besedaj Treiberove so si gostje poglednili učilnice, med njimi tisto tö, v stero do ojdli, če septembra pridejo na tau šau-lo. Stauci, stolice, omari za prve tri klase so nauvi, kvalitetni, zatok, ka so tau opremo dobili iz Slovenije. Ravnateljica vüpa, ka dočas nauvi prvošolčki pridejo do petoga klasa, do v drugi učilnicaj že tö meli nauvo opremo. 
Na vöri pri leranci Veri Takač v prvom klasi je zdaj bilau petkrat telko lidi, kak ma ovak mlajšov v razredi. Pet prvošolčkov se je spoznavalo s pravljico o vuku pa veverici, mali iz vrtcov so tö dobili kaj za delati, leko so farbali, malali, razrejzane kejpe vküpklali. Po vöri so se spoznali ešče z učiteljico Evo Lazar, stera de septembra mejla prvi klas. Mali mlajšom so šaularge pripravili male darilce, vsakši je pa daubo kak darilo Zavoda za šolstvo R Slovenije en DVD, slikanico, knjige pa ešče par draubni stvari. 
Vüpajmo, ka se je šaula – pa vse, ka so vidli – povid-la mlajšom, eške bole pa starišom, pa se tak odlaučijo, ka njini mlajši pridejo geseni v tau šaulo.
M. Sukič


Malčki, mamice, babice, vzgojiteljice so si poglednili šaulo


Na vöri pri prvošolčkih z leranco Vero Takač

Štirideset let v znamenju 
prijateljskega sodelovanja

Potekal je mesec slovenske kulture v Békéscsabi

Veleposlaništvo Republike Slovenije v Budimpešti, Občina Békéscsaba in Gledališče Jókai so v mesecu februarju organizirali gospodarske in kulturne prireditve.
Serijo prireditev so slavnostno odprli v petek, 12. februarja. Popoldne se je v Gledališču Jókai odvijal gospodarsko-turistični forum, na katerem so sodelovali poslovneži iz Slovenije in županije Békés z namenom, da bi se pogovarjali o možnostih sodelovanja na področju gospodarstva in turizma. Srečanja se je udeležila tudi veleposlanica Republike Slovenije v Budimpešti Darja Bavdaž Kuret. Veleposlanica je ob robu otvoritve meseca slovenske kulture imela srečanja z visokimi predstavniki županije Békés. Dopoldne se je sestala z županom mesta Békéscsaba Gyulo Vantaro, s katerim sta se pogovarjala o možnostih sodelovanja na področju gospodarstva. Po sestanku z županom se je srečala s predsednikom Trgovske in industrijske zbornice županije Békés Tamásem Hódságijem, ki je predstavil gospodarstvo županije. Popoldne pa je imela sestanek s predsednikom županije Békés Lászlójem Domokosom. Osrednja tema pogovora je bilo sodelovanje na področju gospodarstva in kulture. 
Veleposlanica je ob robu foruma povedala, da je le-ta »pomemben zato, ker želimo slovensko gospodarstvo predstaviti na Madžarskem. Mi smo dve sosednji državi in smo pomembni gospodarski partnerji. Vendar je večina še vedno tega povezovanja samo s centri. Madžarska pa je večja kot samo Budimpešta. Želimo, da bi slovenski gospodarstveniki spoznali tudi regije in prav zato smo začeli tudi ob tej priliki meseca kulture tukaj v Békéscsabi in županiji Békés.«
Po predavanjih so slovenski poslovneži predstavili svoja podjetja, nato pa so se sestali s svojimi madžarskimi partnerji. 
Slovenskega kulturnega praznika se je v okviru svojega mednarodnega programa spominjalo tudi Gledališče Jókai v Békéscsabi. V večernem delu programa si je lahko madžarsko občinstvo ogledalo dramo Draga Jančarja z naslovom Halštat. 
V okviru meseca slovenske kulture so še potekale razne kulturne prireditve.
16. februarja so si lahko zainteresirani ogledali predstavo celjskega Ljudskega gledališča z naslovom Jesenska sonata, 23. februarja pa je nastopil godalni kvartet Akademije za glasbo v Ljubljani. V mesecu februarju pa so bili na ogled tudi številni slovenski filmi v filmskem klubu gledališča Jókai. 
Nikoletta Vajda

Letos poteka štirideseto leto od takrat, ko sta takratna Visoka pedagoška šola v Sombotelu in Pedagoška akademija v Mariboru podpisali prvi sporazum o sodelovanju. V štiridesetih letih se je marsikaj spremenilo, spremenili so se politični sistemi in države, sodelovanje pa se še danes odvija naprej na istih temeljih, ki so bili položeni pred štiridesetimi leti. Osnovna področja sodelovanja – izmenjava študentov in profesorjev, znanstveno sodelovanje, izobraževanje manjšinskih učiteljev – so ostala nespremenjena. 
Predsednik Univerzitetnega središča Savaria Zahodnomadžarske univerze (NYmE SEK) prof. dr. Karel Gadányi je bil že 37-ič med podpisniki sporazuma.
»Štirideset let v življenju države ni veliko, pri sodelovanju med dvema ustanovama pa ima velik pomen in težo. To naše sodelovanje z mariborsko univerzo oziroma nekdanjo Pedagoško akademijo je vzorec dobrega sodelovanja med obema državama, med obema narodoma. Imeli smo zelo trdne temelje: prijateljstvo in znanstveno, strokovno sodelovanje pri raziskovalnem delu, razvoju obmejnih območij in na pod-ročju športa. Poglavitnega pomena so bile znanstvene publikacije in simpoziji. Skupaj smo do sedaj priredili devet slavističnih simpozijev, ki se jih niso udeležili le strokovnjaki iz Maribora ali Ljubljane, temveč iz vse Evrope. Na zadnjem srečanju se je zbralo dvesto petdeset slavistov.« - je na novinarsko vprašanje odgovoril predsednik sombotelske ustanove.
Zaradi delitve Pedagoške fakultete na Filozofsko, Naravoslovno-matematično in majhno Pedagoško fakulteto so letošnji sporazum podpisali kar trije dekani iz Maribora, med njimi dekan Filozofske fakultete prof. dr. Marko Jesenšek, ki je poudaril, da sodelovanje tradicionalno poteka tudi pri izobraževanju pedagogov na narodnostnem področ- ju. »Šlo je za meddržavni sporazum, šlo je za dve sosedski, prijateljski državi. Slovenija ima namreč močno madžarsko, Madžarska pa močno slovensko manjšino. Normalno je, da se v takem demokratičnem, prijateljskem sožitju poskrbi za potrebe manjšin, ne samo finančne – tudi šolske, kulturne in tako naprej. Mariborska hungaristika je ta hip edina hungaristika v Sloveniji, konec koncev pa je bil v preteklosti Maribor most med osrednjo Slovenijo ter prekmurskimi in Porabskimi Slovenci,« - je vlogo univerze na Štajerskem opisal prof. dr. Jesenšek.
Obe ustanovi sta tudi prehiteli svoj čas, saj je bilo medsebojno gostovanje njihovih študentov omogočeno že pred uvedbo evropskih programov za izmenjavo. Slušatelji so lahko izkoristili možnost štirinajstdnevnega strnjenega študija, sedaj pa lahko preživijo po en semester v partnerski inštituciji. Profesorji iz Maribora so pred desetletji pomagali postavljati slovenistiko v Sombotelu in so bili dolgo časa edini predavatelji. Kasneje je Slovenija pošiljala gostujoče predavatelje kot lektorje, sombotelski profesorji pa so predavali v Mariboru. 
Slavnostnega podpisa v Sejni sobi Univerzitetnega središča Savaria so se ob podpisnikih udeležili tudi veleposlanica RS v Budimpešti Darja Bavdaž Kuret, generalni konzul RS v Monoštru mag. Drago Šiftar ter župan mesta Sombotel dr. György Ipkovich. Vsi navzoči gostje so izpostavili pomen sodelovanja med obema ustanovama ter čestitali za štirideset let neprekinjenega skupnega dela na področju visokošolskega izobraževanja.
 »Lahko bomo praznovali še petdeseto obletnico. Če ne bo nas zraven, bo poleg nova generacija, ki mora sodelovanje uspešno nadaljevati,« - je podal zaključno misel prof. dr. Gadányi.
-dm-



Prof. dr. Karel Gadányi pozdravlja goste pri slavnostnem podpisu

Otvoritev prireditve, prva z leve veleposlanica
Darja Bavdaž Kuret

Z Goričkoga v Piran – 6. 


Što je tazagnau zimo?

Ptuj in okolica

Spijmo kakšen dejci vina od štiristau lejt stare trte v Maribori pa spüstimo se v svoji čunaj doj po Dravi do najstarejšoga varaša v Sloveniji. Na Ptuji se je že pred več gezero lejtami leko üšlo prejk Drave, od tistoga mau tam živejo lidgé. V rimski cajtaj so varaš zvali »Poetovio«, šteri je stau na pauti od Jadranskoga maurdja do Panonije.
Ptuj je biu tistoga ipa veuki center vörnikov mitraizma, šteri so v varaši pri Dravi meli pet svetišč z oltarami. Pri stari ažijski lüstvaj je biu Mitra baug posvejta, šteri je bujo biká, té navuki pa so do Ptuja prišli prejk Rome. V tisti cajtaj so v varaši cesari Marki Avreliji Veri postavili spomenik, na šteroga so kisnej v srejdnjom veki tauvane gorprivezali, ka aj bi je sramotili. 
Na brejg nad Dravo so v vsej cajtaj zidali krepke zidine, kak na priliko tisti grad tö, šteri eške gnes tam stogi. V njem dela v našom cajti muzej, z njegvi sten pa se lepau vidi kaulivrat po cejloj krajini. Vidi se šurka reka, štera grata eške šurša, cejlo jezero. Od vrkaj se ižine streje Ptuja rdeče poklanjajo popotnikom.
Z grada se leko spistimo v varaš po vauski pa krivi ulicaj, štere eške itak čuvajo več stauletno zgodovino varaša. Zgodovino, štera je dostakrat na glavau obrnaula žitek Ptujčanov. Najstarejši eške gvüšno ponijo, kak so zastale z nacističnimi klükastimi križi viseli s prelejpe Mestne iže. Gnes so že slobaudnejši cajti. V kavarnaj pa restavracijaj se leko trüdni vandraši zdenejo, v lejpom cajti so ulice varaša pune mali stolov pa staucov. 
Če je stoj vören, na tej mejstaj nede djo mesa. Fašenski cajt je že mimo, začno se je post. Če bi pred fašenskim torkom ojdli po Ptuji, bi dosta veuki, kosmati maškar vidli. »Kurent« ali kak ga domanji zovejo »korant«, je čüdna stvaur, za štero eške itak ne vejo, od kec je prišla ranč na Ptuj. Ništerni pravijo, ka so kurenta pripelali stari Slovange, gda so v gnešnjo Slovenijo prišli, drügi pá brodijo, ka je oprvin v törski cajtaj zimo postrašüvo. Do 1960-i lejt so ga poznali samo po vesnicaj kauli Ptuja, od tistoga mau majo vsikšo leto veuki karneval v varaši.
Kurenti so nika takšoga, kak rovačke »buše« v Mohácsi. Njini gvant je vsikder sin erbo od očo, ovak pa so ga redili blüzi 22 vör. Maškarina glava je napravlena iz kauže od zavca ali birke. Pred obrazom nosi kurent lafli, na šterom má badjüsi iz cirka, zobé iz graja, iz lamp pa ma visi dugi radeči gezik. Vüja so iz perauti domanji ftičov ali iz duge palce s pantlikami. Kurent kravine oré tö nosi.
Na tejli maškare gvant zošijejo s pet talov birkeče kauže, črne ali bejle. Na pojasi visi pet zvoncov pa šnajceki, štere dobi ali vkradne kurent od deklin. Ranč ženske so pa tiste, štere kurenti redeče štrümfe naredijo. V rokaj má dugo palco, na štero je na konci privezana gejšova kauža (sünbőr). S tauv palcov se maškara brani, če ji škejo masko na glavej vkradniti. Kurenti so se inda dosta bíli zavolo deklin, pred stau lejtami so ednoga bujli tö.
Gnes je kurent nika drügoga nej kak maškara, inda pa je emo čalejrovo mauč. Vküper z »orači« je tazagnau zimo pa lagve dühove tak, ka je pet konjov-kurentov vlejklo plüg na dvoriškaj vertov, orač je s palcov snejg s plüga doj puco, pa na zemlau repino semen trauso. Maškare so prinesle bogati pauv, zdravdje lidam pa mári tö. Maškara »rusa« tak vövidi kak eden konj, una tö pobaukša zdravdje konjom pa kravam. »Bičar« je pauko z bičom, »baba« pa je pobérala djajca pa drüge dare v košaro. Po oranji so se kurenti zdenili, če pa jim je vert nej dau gesti pa piti, so prekunili ram. 
Gnesnedén se vsikder več lüdi naravna za kurenta, nej samo moški, liki ženske pa mlajši tö. Maškara je gratala simbol Slovenije, na mednarodni športni programaj leko dosta kurentov vidimo. V Porabje so že tö večkrat prišli, gde so je leko naši lidgé tö spoznali – če so se nej zbodjali.
Nej daleč od Ptuja so v petdeseti lejtaj v ednom lesej napravili fabriko aluminija. Z bližanje vesi je grato varaš Kidričevo, šteri je daubo ime po slovenskom političnom prejdnji Borisi Kidriči. Zozidali so bloke za dvej gezero lüdi, kisnej pa je vsikder menje dela bilau, zatok so začnili mladi tatiti z varaša.
Na malom brgej v vesnici Ptujska Gora stogi cerkev Matere Bože Pomočnice, štero zvün Brezij na Gorenjskom pa Svete Gore pri Novi Gorici največ slovenski prauškarov gorziške. Zozidali so go pred petstau lejtami, gda so gospaud-ge te krajine obečali, ka go postavijo, če živi iz bitke (csata) s Törki nazaj pridejo. Cerkev so zozidali na tistoj Milostnoj gori, gde je z Marijinov pomočjauv slejpa či grofa pá zaglednila sveklino. Nej dugo za tejm so Törki začnili robiti v krajini, zatok so kuste stene kauli cerkve napravili. Tistoga časa je brejg daubo eške ime Črna gora, ka je prej Marija z oblakami pokmičila nebo, pa tak rejšila lüstvo od poganov.
Cerkev je s svojim bogastvom gotske umetnosti med najlepšimi v cejloj Sloveniji, v njau se pride po stubaj. Najbole erična je po svojoj Mariji Zavetnici, štera s svojim plaščom brani 82 lidi, šteri molijo. Na lejvi so svejtni gospaudge, na pravom pa cerkveni prejdnji. Največ prauškarov pride ranč zavolo toga reliefa (dombormű) molit k Blaženoj Devici na Ptujskoj Gori.
Niže od Ptuja pa Ptujske Gore leži krajina Haloze. Tam je rimsko lüstvo iz Poetoviona pauvalo grauzdje. Eške zdaj so mali bregauvge puni goric, grauzdje pelajo na Ptuj, ka aj bi tam vino naredili. Najbole erična fajta iz Haloz je laški rizling. Gnesneden geste v krajini dosta mali, depa lejpi vesnic (edna se zové Makole - če rejsan so lidgé tam nej makole). 
Nad Halozami zdaj že cejli den sunce sije, dnevi so dugši. Če pitamo lüstvo kauli Ptuja, kak se je tau zgodilo, gvüšno povejo, ka so s svojim rogatanjom zimo tazagnali kurenti - grdi, kosmati preganjači zime. 
-dm-



Nad Dravov kralüje grad na malom ptujskom bregej 

Če rejsan so kurenti grdi, dobro včinijo z lüstvom

OD
SLOVENIJE…

Sombotelski svetek

Srečna ves domanja

Februara svetijo Slovenci po cejlom svejti den slovenske kulture. Za te den so si vöodebrali 8. februar, den smrti najvekšoga slovenskoga pesnika Franceta Prešerna. Sombotelski Slovenci so svetek slovenske kulture svetili 27. februara. Dušan Mukič je tazospejvo in na kitari igro Prešernovo pesem »O Vrba, srečna, draga vas domača«, štero poznamo od Vlada Kreslina. Po tistom je gučo o tome, ka sombotelski Slovenci se tö radi spominajo na svojo domanjo ves v Porabji.
»Prešeren je odišo v svejt, ranč tak, kak tisti Slovenci s Porabja, šteri so rojstno krajino za sebov njali. Ništerni zavolo lübezni, ništerni zavolo slüžbe, ništerni zatok, ka so ovak nej mogli. En par si je najšlo nauvi žitek v najvekšom varaši Železne županije, tü v Somboteli. Depa v veukom mesti so eške itak ostali Slovenci. Gnes svetimo den slovenske kulture. Malo je špajsno, ka je svetek na žalosten den, na 8. februar, gda je France Prešeren té svejt na vöke tanjau. Zatok pravimo za njega, ka je najvekši slovenski pesnik, ka je oprvin v slovenskom geziki takše pesmi napiso, štere majo gnako vrejdnost kak pesmi drügi, leko pravimo veuki narodov. Žmetno je povödati, ali gestejo veuki pa mali narodi, Slovenci so na priliko nikdar nej veuki kralov pa erični sodakov meli. Zatok pa stogi na glavnom trgi Ljubljane kip pesnika z muzov. Prešeren svojo glavau obrné prauti svoji nesrečni lübezni, Primicovi Juliji, v srcej štere je nikdar nej mogo lübezni gorprebiditi. V svojom trplenji – vej pa človek rasté samo prejk trplenja – je napiso najlepše slovenske pesmi, štere so gratale najlepši tau slovenske kulture. Ranč tak, s kulturov leko povejmo, ka smo Slovenci gnaki veukim narodom.
Od koga je ta kultura? Ali je slovenska kultura samo od ljubljanskoga škonika? Ali je samo od mariborskoga padara? Ali leko, ka samo od ribiča na slovenskom maurdji? Nej. Slovenska kultura je ranč tak eden tau žitka Slovencov v Avstriji, v Italiji pa na cejlom svejti. Ta kultura je od Slovencov na Madžarskom tö. Ta kultura je naša, od Slovencov v Somboteli, šteri živemo daleč od svoje rojstne krajine. Kultura so nej samo Prešernove pesmi pa kuste knige. Slovenska kultura je tau tö, če držimo slovenske šege, če spejvamo slovenske pesmi pa če se med seuv slovenski pogučavamo. Pa s svojimi mlajšami, vnüki tö.«
Avgust Pavel, šteroga ime je gorvzelo sombotelsko slovensko drüštvo, je tö daleč živo od domanje vesi. V svoji pesmaj se dostakrat spomino rojstne krajine. Ranč tak kak sombotelski Slovenci. Prešeren je v pesmi, štera je himna Slovenije, opomino, ka se sausadge morejo poštüvati. Avgust Pavel se je dosta brigo za tau, ka bi sausadge – Slovenci in Madžari – spoznali kulturo eden drügoga. Njegova (h)či Judita Pavel se je že v Somboteli naraudila, de pa – kak je pravla – »slovenske korenjé« ma, kak vsi Slovenci v Somboteli in se rada spomina vesnic in krajin v Sloveniji, gde je živela in eške gnes na den živi njena žlata. Gospa Judita deset lejt odi že na programe drüštva. Pomaga pri tom, ka bi s kem bole spoznali Avgusta Pavla, njegovo delo. Da bi člani drüštva ranč tak radi imeli slovensko in madžarsko kulturo kak Avgust Pavel. Judita Pavel je bila prva zborovodkinja sombotelski pesmarc, z njimi vred je spejvala porabske slovenske pesmi. Člani sombotelskoga slovenskoga drüštva so na svetek slovenske kulture pozdravlali Judito Pavel ob 85. rojstnom dnevi, kak njena veuka držina, rodbina. 
Marija Kozar

Ustavna obtožba zoper predsednika države padla v vodo
Poslanke in poslanci so z 32 glasovi za in 52 glasovi proti zavrnili predlog ustavne obtožbe predsednika republike Danila Türka. Predlog ustavne obtožbe predsednika Türka so konec januarja vložili poslanci SDS in SLS. Predsednik je namreč po njihovem mnenju z odlikovanjem nekdanjega republiškega sekretarja za notranje zadeve Tomaža Ertla, ki naj bi bil odgovoren za sistematične kršitve človekovih pravic, kršil ustavo. Predsednik Türk je na seji zavrnil vse očitke iz predlagane ustavne obtožbe. Po njegovih besedah je predlog pravno neutemeljen, moralno nesprejemljiv in politično škodljiv. Znova je pojasnil, da je nekdanjemu republiškemu sekretarju za notranje zadeve Tomažu Ertlu, skupaj z Tomažem Časom in Leopoldom Jesenkom, podelil srebrni red za zasluge za izjemno delo in zasluge pri varnosti, obrambi in zaščiti Slovenije v času akcije Sever. »Poudarjam, v času akcije Sever, to je poleti in jeseni leta 1989, ne prej ne pozneje, in torej nikakor za njihovo celotno delovanje pri opravljanju dolžnosti v času pred demokratično preobrazbo Slovenije,« je dejal Danilo Türk.
Tri medalje za Slovenijo v Vancouvru
Slovenija je na 21. zimskih olimpijskih igrah v kanadskem Vancouvru osvojila tri medalje, dve srebrni in eno bronasto. Srebrni medalji je v superveleslalomu in veleslalomu osvojila 26-letna alpska smučarka Tina Maze, bronasto pa Petra Majdič. 30-letna tekačica na smučeh je do olimpijskega odličja v šprintu prišla potem, ko je na ogrevanju padla v jarek in nastopila s petimi zlomljenimi rebri. Za Slovenijo so bile to najuspešnejše zimske olimpijske igre do zdaj. Poleg treh medalj so slovenski športniki dosegli še 17 uvrstitev med prvo deseterico. Slovenija je po številu odličij glede na število prebivalcev tekmovanja v Vancouvru končala na 3. mestu in tako ponovila uspeh s poletnih iger v Pekingu.


Sombotelski Slovenci so se spominali svoje domanje vesi, slovenske rejči in kulture z Judito Pavel in s svojimi madžarskimi padaši


MUZEJ AVGUSTA PAVLA
V MONOŠTRU
Stalno razstavo
Slovenci v okolici Monoštra 
si lahko ogledate še od januarja do junija 2010,
od torka do sobote med 11.00-15.00 uro!
Obnavljanje muzeja in stalne razstave bo trajalo
eno leto. 
Med obnavljanjem bo na ogled razstava
Lončarstvo v jugozahodnem Prekodonavju in
ogledni depo v kletnih prostorih.
Kontaktna oseba: Marijana Sukič, 
00-36-94-380-767
Vodstvo v slovenščini!
Vstopnina: odrasli 2 evra, šolska mladina,  
študenti, upokojenci (nad 62 let) 1 evro.
Podprite s svojim obiskom edini slovenski
muzej na Madžarskem!

… DO
MADŽARSKE

Na svetki kulture
v Budimpešti

Zlato materno srcé pa zlati pejnazge

Lejpo pripovejst, stera pripovejda o lidaj med bojno za svobodo leta 1848-49 je najšla v starom katoliškom kalendari Ema Sukič, pa go je dolobrnaula na domanjo rejč. Drugi keden de oblejtnica 15. marciuša, naj bau ta pripovejst v spomin na vogrski državni svetek.

Vsakšo leto mejseca februara, gda svetimo slovenski kulturni svetek, se leko znauva pa znauva pitamo, ka je kultura. Kultura je vrejdnost človeške drüžbe (társadalom), je rezultat človeškoga dela. Den slovenske kulture je svetek, gda se spominamo na velkoga slovenskoga pesnika Franceta Prešerna tö. Te svetek so svetili v Budimpešti živoči Slovenci tö, na steroga so pozvali gornjeseničke ljudske pevce, steri delajo pod Slovensko zvezo. Pevke in pevci smo rade vole vzeli njino vabilo.
Ob svetki kulture je Agi Kállay, členica predsedstva slovenskoga drüštva, pozdravila publiko, med njimi slovensko veleposlanico v Budimpešti Darjo Bavdaž Kuret, njenoga moža pa svetovalko na veleposlaništvi Angelino Trajkovsko. Najprva smo s publiko vküper spopejvali slovensko himno. Naša skupina je zaspejvala dvakrat tri ljudske pesmi, vmes sta pojep pa deklina preštejla dvej Prešernove pesmi. Program se je skončo s filmom Obrazi Porabja, steri je notpokazo, kak strašno je bilau inda živeti pauleg pri granici. 
Gospa veleposlanica je čestitala naši skupini, najbole zato, ka do mladi pevci tadale nesli lepe pesmi naši babic, ka bi se nej pozabile. Škoda, ka je rano mogla oditi, ka smo potistim eške dosta spejvali, ka je vsakši emo nikšo željo, ka naj bi njemi spejvali. Mogla sam nji povaliti, ka že tak dugo ne živejo v Porabji, pa so eške itak nej pozabili naše stare pesmi. Veselili smo se eden drügomi, ništerne smo že 40 lejt nej vidli, na primer Skinino Mariko pa Ančiko. 
Škoda, ka je predsednica drüštva Irena Pavlič zavolo betega nej mogla priti, dapa pozvala nas je po telefoni, pa nam želejla uspešen nastop. Mi pa njej želejmo, ka bi čimprva ozdravila pa bila med nami.
Vera Gašpar, vodja skupine
Foto: J. Karba

Vozovnica za registracijo
Od 1. marca morajo zaprositi za t. i. registracijsko vozovnico tudi tisti, ki potujejo z javnim prevozom brezplačno. Gre za otroke do šestega leta starosti, za upokojence, starejše od 65 let, za begunce, vojne invalide in vojne vdove. Avtobusne in železniške vozovnice so brezplačne, vlada želi s tem ukrepom priti do podatka, koliko ljudi se poslužuje brezplačnih javnih prevozov, za katere plačuje kompenzacijo podjetjem za javni prevoz. Kontrolorji bodo zaenkrat le opozarjali potnike, ki pozabijo na registracijsko vozovnico, čez tri mesece pa jih bodo tudi kaznovali.
Opozicijski FIDESZ je obljubil, da bo, če pride na vlado, omenjeni ukrep sedanje vlade preklical. 
FIDESZ bi podaljšal moratorij na odkup kmetijskih zemljišč
Letos se izteka sedemletno obdob-je moratorija na odkup kmetijskih zemljišč, ki ga je Madžarska dobila ob vstopu v Evropsko unijo. Stranka FIDESZ, če bo prišla na vlado, namerava moratorij podaljšati vsaj še za tri leta. S tem je novinarje seznanil predsednik odbora za kmetijstvo v madžarskem parlamentu, Sándor Font. Kot je povedal, se želi FIDESZ poslužiti vseh zakonitih sredstev, da bi zemlja ostala v madžarskih rokah in upa, da jih bodo pri tem podpirale tudi ostale države Unije. Omenil je nekaj primerov iz francoske, danske in italijanske prakse, kjer je sicer načelno možno, da državljani iz drugih članic kupijo kmetijsko zemljišče, toda notranji predpisi postavljajo take pogoje, da jim »odvzamejo voljo«. V primeru Francije je izpostavil, da ima država predkupno pravico, podobna praksa na Madžarskem bi lahko odpravila t. i. žepne pogodbe, kajti potem sedanji najemniki iz drugih držav ne bi mogli enostavno priti do lastnine. FIDESZ meni, da je ureditev kmetijstva vprašanje nacionalnega pomena. 

 Materno srcé vse naprej čüti, če se v ednoj familiji kaj zgodi. Če bi tau srcé melo oči pa vüje, kakoli daleč, če gli več gezero kilomejtarov kraj od daumi, bi se z mlajši kaj zgodilo, bi materno srcé vidlo pa čülo tau.
V 1840-i lejtaj je živela mati sama s sinaum, ka ji je mauž mrau. Malo nika pejnez njima je ostalo, tak je sin leko v Peš-ti v šaulo ojdo, mati je pa v menkšom varaši v malom rami živala. Sin je 1848. leta 24 lejt star bijo pa je v Pešti zadnjo leto v šaulo ojdo. Gda je 15. marciuša vövdarila revolucija, je on tö za sodaka stano. Lejpi legén je bijo, z malimi badjüsi, viski pa gnaki kak svejča. Če je išo po pauti, so se dejkle za njim obračale.
Prišo je domau iz Pešte, prineso svojo fiškališko diplomo, go je materi dau pa etak pravo: »Draga mati, na te papir vi skrb mejte, tau je moja diploma, tau mo dja nüco, ali nej zdaj, liki gda domau pridem.« Mati ga je pitala, kama de pa išo, vej je pa samo zdaj domau prišo. Te ji je ovado, ka se je za sodaka zglaso. Mora titi, ka je samo dva dni daubo, ka od nje leko slobaud vzeme pa s sebov prinesé dejdekovo sablo. Leko, ka dugo časa ne pride nazaj. Mati je skur nej taomedlejla pa ga je jočeč prosila, naj ne odi v bojno, gde lüstvo eden drugoga kola, vej pa ona samo njega ma. Če go nede baugo, de išla k prejdnjim oficirom pa njim povej, kakšen velki somar je, ka si je nej zbrodo, za koj se poda.
Zaman je bilau vse, lejpa rejč, kordjenjé, bridke skunzé, sin je samo stau kak bot pa se je žalostno smejau. Mati je v njegvi očaj vidla, če bi nej samo edno mater emo, liki stau, pa bi se ma vsej stau molile, naj nikan néde, bi tö nej poslüšo. Od maloga mau je trdo glavau emo. Ka si je vejdla, vküp ma je pobrala gvant pa ga je spakivala. Mejla je devet zlati pejnez, prosila ga je, naj si je notra zašije v prslejk, ka nigdar ne vej, gda do ma potrejbni. Za nikoj je je nej sto vzeti, ka un prej dobi tam telko pejnez, kelko de njemi potrejbno. Baukše mesto prej majo pejnezge doma v tej bojniški cajtaj. 
Mati se je vcüjpripravila pa ma je spekla ocvirkove pogače. Vse devet zlati pejnez je v edno vekšo pogačo spekla pa go je djala v žepko na rejklini, stera je bila više srcé. Naj go prej po pauti pogej.
Mati si je nikak nej mesto najšla, v cerkev je išla pa je par vör boga molila, naj sin zdravi nazaj pride.
Za par dni je valas dobila. Padaš od sina je prišo pa ji pravo, ka njeni sin splazerani v špitalaj leži. Mati se je trno postrašila, dapa mladi sodak go je potraušto, ka je nej v smrtnoj nevarnosti. Prej je velko srečo emo. Kak je od daumi tanazaj prišo k soldačiji, so je včasin v bitko (csata) poslali. Nika se nej bojo, najnaprej je išo, gda ga je krugla zavadila pa je vküpspadno. Mislili so, ka je mrtev, dapa gda so bole poglednili, so vidli, ka je živ, samo je omedlo pa malo krvavi bijo. Iskali so kruglo, pa kak so v njegvo žepko segnili nad srcaum, so najšli razpadjeno pogačo pa zlate pejnaze. Krugla je na zlati pejnezaj mauč zgibila. Materé zlati pejnazge pa skrb sta ma žitek rejšila. 


Gorenjesenički ljudski pevci so gorstaupili v Budimpešti


Budimpeštanski Slovenci, v prvi vrsti (z lejve) svetovalka Angelina Trajkovska, veleposlanica Darja Bavdaž Kuret s soprogom

Štiridesetdvej lejt v žganjarni

Najbaukša palinka v Porabji se v Števanovci dela, pravijo tisti, šteri se razmejo k tauma. Istino, več žganjarn ranč nega, samo ta edna, zato pa vsakši, sto domanjo palinko ške piti, sé vozi žgat. Leko, ka dugo trbej čakati, dapa tau pravijo, ka se ešče etak splača, če dob-ro palinko škeš meti. Dobra palinka je nej samo od tauga odvisna, gde go daš vöžgati, liki od tauga tö, sto ti go vözažge. V Števanovci so Jožka Bedi mojster za tau delo. Oni so se ešče od starišov vönavčili tau staro maštarijo. Letos je štirdesetdvej lejt tauma, ka so prvin v žganjarno staupili pa so zakürili koteu. Žau, zdaj tak vögleda, ka apriliša dvera zaprejo pa tadala več nedo delali, dejo v penzijo. Zaka so si tak zmislili, od tauga sam je malo spitavo.
• Joška, rejsan istino tau, ka te v penzijo šli tau leto apriliša?
»Tak vögleda, če vse vküperpride, te tau leto mo v penzijo üšo, dapa tau samo oktobra baude. Delati mo samo do 31. marciuša mogo, zato ka ovak bi mi ešče kaucijo nutra trbelo plačati na edno leto. Tau se pa meni več ne zajde, zato ka tau je nej malo pejnaz. Vsakšo leto do 6. apriliša en miliaun forintov dola moraš plačati kak kaucijo. Tau je za dvajsti gezero litrov palinke, če več vözažgeš, te ešče več moraš plačati. Če tadala neškeš več delati, te tau šestdeset dni prvin moraš notrazglasiti, slejdnji datum je 6. februar. Tau sam dja že zglaso, tak ka če bi sto bi več nej mogo tadala delati kak do konca apriliša.«
• Kak bau te tadala?
»Občina dela na tejm, če bi stoj prejkvzejo, dapa do tejga mau ešče nikoga nega, sto bi tau tadala delo.«
• Zaka občina išče človeka pa nej vi?
»Dja sam tö probo nagučavati lidi, dapa tisti, šterim sam tau pravo, so ranč nej steli čüti od tauga. Občina zato išče človeka, ka je zidina njena. Kotli pa oprema je že moja, ka prejkdam, odam tistoma, sto de tau delo. Neškem za taše pejnaze odati, ka bi tau nej mogli dolatjöjpiti, dja sam tö natejm, naj se tau tadala dela.«
• Ka de s tistim talom, gde se je olaj delo?
»Tisto se tö oda z žganjarnov vred, če se stoj vzema za tau. Občina vsigdar pravi, ka prejkvzemejo, pa prejkvzemejo, dapa do tejga mau so mi ešče konkretno nika nej prajli. Nede šlau tak naletja, zato ka dosta nevaule je z dovoljenji (engedély). Tau je malo strašno, ka dokumentov trbej k taumi, če bi stoj tau sto delati.« 
• Kelko lejt je že tauma, ka palinko vöžgete?
»Šestdeset ausmoga sam zač-no delati pri oči, tak ka tauma je zdaj že štiridesetdvej leta. Oča so sedemtresti, mati pa sedemdvajsti lejt delala. Mati je oči pomagala, gda so oča v penzijo šli, te so pa meni pomagali ešče par lejt, dočas ka so oni tö nej v penzijo šli.«
• Tau de te zato malo špajsno, gda več nete delali, nej?
»Ne mislim, ka bi špajsno bilau, zato ka mi je že više. Telko je dojšlo, vej pa skur vsikši den sam šestnajset vör tü v žganjarni. Vleti, gda je vročina, se človek skur voždje pri kotli. Tak so mi dostakrat prajli, kak tau leko vöprstudji. Vse leko vöprstudji, samo delati trbej pa se nej žaurgati.«
• Kak vidite tej štiridesetdvej lejt, če si nazaj mislite? 
»Prvin je zato dosta baukše bilau kak zdaj. Tau, ka zdaj s tau bürokracijov, s papiri, z dovoljenji že delajo, tau je že zato malo dosta. Vsigdar so tak prajli, ka baukše baude, dapa tak vögleda, ka nede baukše, liki lagovejše. Od leta do leta več trbej nutraplačüvati državi, rosagi, tak vögleda, ka njim že nika ne dojda. Prvin je tak bilau, ka smo tropine doma leko gorponücali ali smo tazvozili, gde so šaudar vökopali. Dvajsti lejst smo tavozili pa niša problema nej bila. Zdaj v ves Ják moramo voziti, ka je nej malo pejnaz, ka je tau več kak 30 kilomejterov. Deset kubikov pelam, pa zatau petdeset djezero forintov moram plačati. Pa tau dva, tri kedne vküper pride.«
• Edno leto se kelko palinke vözažge?
»Bilau je tak, ka štiridvajsti gezero litrov. Lajnsko leto je menje bilau, zato ka je nej bilau tak sadja. Drugo pa tau, ka mladi se več ne brigajo tak kak starejši, steri sadje vse vküppoberejo.«
• Več kak štirideset lejt palinko vöžgete, tau povejte meni, kak trbej tau tak delati, aj palinka dobra baude.
»Človek se vsigdar vči, pa proba, aj baukša palinka baude. Dapa če lidje nejmajo skrb, gda sadje vküpberejo, kak držijo v bečki, te dja s tistoga že dobro palinko ne morem naprajti.« 
• Prvin, ešče več lejt nazaj, se spomnim, ka v petek pa soboto po večeraj je tü pri žganjarni večkrat paradija bila, narod je vküpprišo, küjali ste pa pekli. 
»Tau je baja, ka tau je vse minaulo, pa več nega lüstva. Zdaj je že tak, ka človek zvekša vsigdar sam ostane. Niške nejma cajta. Prvin so delat odli pa so si itak bola vzeli čas. Gda so palinko žgali, te je tau lidam svetek bijo. Cejli den so tü bili, dočas je palinka nej dolastekla. Karte so špilali, malo so djeli, pili pa vsakši je veselo domau üšo. Zdaj bečke pripelajo pa samo te pridejo, gda je že vse gotovo. Ne vejm, kak je tau zdaj, nika se je vse obrnau-lo. Ne vejm, kak baude tau, če mladim nede trbelo domanjo palinko, pa nedo sadje vküpbrali, te tak mislim, ka že sploj nede trbelo žganjarno.« 
• Na konci marciuša, gda dvera zaprete pa te samo doma, nede vam falila žganjarna?
»Nej, zato ka se dja doma tü goranajdem. Če stoj štje delati, delo se vsigdar najde. Dja, gda sam doma, tam tü vsigdar nika štibram. Drügo pa tau, ka lejta so tašle pa nega več tak mauči, kak bi trbelo. Dobro, lažo bi, če bi tau pravo, ka sploj mi več žganjarna ne pride na misli. Dosta je trbelo delati pa se mantrati, dapa zato dosta lejpoga pa veseloga je tö bilau, ka človek ne more samo tak pozabiti.«
Karči Holec



Na dvauri ešče čaka dosta bečk pa drv

Jožka Bedi na konci marciuša zaprejo vrata žganjarne v Števanovci

www.porabje.hu

OTROŠKI

KOTIČEK

PESJI ŽITEK PISA ALBERTA
 Albert je pes. Pes z repom, ka nigdar ne enja majütati es pa ta. Albert je pes, ka na sebi dosta farb nosi. Albert je pes, ka laja. Albert je pes, ka grzé samo gda gej. Albert je pes, ka bi ga vsikši človek škeu za svojga meti.

ŠAULA

Lidge ojdimo v šaule, v menjše pa bole vekše. Ojdimo v šaule, ka mo kaj vedli. Pa ojdimo v šaule, ka se za kakšo delo vönavčimo. Pravijo, ka gnesden brezi šaule nikak néde. Pa je takša šega gratala, ka gestejo šaule za pse tö. Pa nej zatoga volo, ka bi tem lejpim stvorenjom lepše šlau v živlenji. Nej zatoga volo! Peske šaule so gé zatoga volo, naj nas naši lübleni psauvge bole baugajo. Naš pa Pavlov lübleni Albert je nej v nikšo šaulo ojdo. Un vsigdar vse bole po svojoj glavej dela. Pa gda je znauva vse vcejlak ovak napravo, so stariške njegvoga Pavla glavé vküper djali.
»Albert mujs mora v pejsko šaulo!« so zapovedali.
Pavel je pravo, ka vrejdi. Kak bi pa ovak povedo, vej pa stariške vsigdar najbaukše vejo, kak je s tejm. Prišla je edna sobota. Sobota kak vsikša druga. Tam v vekšoj sausednoj vesi je bila takša šaula. Tam je eške gnesden šaula, v steroj vsikšoga psa navčijo, kak mora delati, kak se mora ravnati. Pa so šli ata Pali, pojbič Pavel pa Albert v tau šaulo. Čüda psauv se je vküper najšlo. Peski školnik ji je lepou pozdravo. Potejm so se začnili včiti prve komande (parancs). Gvüšno, ka je nej vse šlau, kak bi trbelo. Depa pomalek so edni že vedli, kak trbej delati. Edni pa bole trde glave majo. Pa je zmejs med njimi Albert tö. Na, un nema trde glave, depa un najbole rad po svoje dela. Pa je po štiri vöraj šaule tau tak vövidlo.
»K nogej!« so zapovedavali pa je skur vsikši pes šau kcuj k lejvoj nogej.
Na skur vsikši. Albert je tau vcejlak po svoje razmo. Un je nej k Pavlovoj nogej kcuj prišo. Na, prišo je, depa!? Kak je Pavel zapovedo, ga je Albert za lačnico zgrabo pa ga je začno vlejčti za njau. Kak bi pa ovak bilau? Vej pa ga je vsigdar tak vlejko, ka njemi je pomago lače doj vlejčti, prva kak je spat šau. Na, tisti peski trener je vido, ka de z Albertom bole žmetno. Pa so se tadale včili druge komande.
»Dola sédi!«
Ja, baugali so, depa Albert je znauva delo po svoje. Kak je Pavel zapovedo, je Albert nanga skaučo. Kak bi pa ovak naredo, vej pa je vsigdar tak bilau, gda si je Pavel za obed dola vseu. Pa je Albert po tistom vsigdar daubo kaj za gesti. Na, tisti trener za pse je zdaj že bole čemerasti grato. Vcejlak pa je biu čemeren po tejm, gda je Albert sploj nej škeu čüti, aj si dola leže. Gda je ta komanda spadnola, je Albert brž najšo nikšen grm pa se tam pocüko. Kak bi se pa nej, vej je pa takše vsigdar delo, prva si je doj lego pa je po tisom zaspo. 
Za tisti den se je šaula zgotauvila. Tisti možakar je prišo k ati Palini, Pavli pa k Alberti. Lepou ji je proso, naj Alberta več ne vozijo v pejsko šaulo. Lepau njim je povedo, ka je Albert že tak čeden pes, ka njemi nikša šoula nej trbej. Pa njim je eške pravo, aj nikomi ne povejo, kak je Albert biu v njegvi šauli. Samo aj niške ne zvej, ka geste na taum svejti pes, ka ga un nika ne more navčiti.
Pali je biu trno veseli, ka tak čednoga psa ma. Albert pa je biu eške bole veseli. Nikak je vedo, ka njemi več nede trbelo v šaulo ojditi. Vedo je, ka njegvi Pavel nede nikomi dopüsto, aj ga vcejlak ovak včijo, kak pa sta njiva že dugo, dugo včeniva. 
»Albert, zgrabi touvaja!« njemi je zapovedo Pavel, prva kak je v pondejlek un šau v svojo šaulo.
Albert je začno lajati, po tejm je zgrabo Pavlovo taško, se zagno doj po brgej pa za pet minutov je že biu pri šauli. Pavel je lepau pomalek šau do šaule. Tam ga je že čako Albert. 
»Vrli, Albert,« ga je pobaužo po glavej. »Zdaj pa mi daj touvaja, steromi trbej knige küpüvati. Tak mi pejneze kradne, ka je tau več nej mogauče! Ja, ja, če bi nej tau telko koštalo, bi si vse fele leko küpila,« je že šau not v šaulo, Albert pa je že biu doma.
Miki Roš

Ženski den

Pismo iz Sobote

Lüblene moje, dragi moji, brezi svetkov v našom žitki nika néde. Nej, néde, pa néde, pa nikak néde. Svejtkov je gé vsigdar premalo. Ne moremo si pomagati, depa trno radi svetimo. Zmejs med vsejmi svetkami, ka komi v glavou spadne, je eden gé, ka je vcejlak ovakšen, kak pa so drugi svetki. Ja, lüblene moje, tau je vaš svetek. 8. marec je gé svetek više vsej vetkov!!!
Ja, tau leto je té vaš svetek, lüb-lene moje, prišo že na drugi den po nedeli. Den po nedeli pa se zové pondejlek. Neje vsikši den takši svetek, ka na tisti den brž po nedeli spadne. Tak, ka smo bili spočinjeni, ka smo leko svetili ženski svetek. Eške prva, kak sam se prebüdo, že me je žena obimala pa mi gučala, kak me rada ma. Ge sam go z debelim gledo, ka njoj je gé. Dugo sam mogo broditi, ka sam gor prišo, ka je gé za dneva. Ja, biu je pondejlek pa biu je ausmi. Obimala pa me, ka naj ne pozabim njoj kaj küpiti na tej svetek. Eške sam se nej redno mujo, že se je zglasila moja tašča Regina, trno čedna ženska. 
»Na, poj v künjo, ka sam ti trno žmani zajtrik naprajla,« je bila sladka kak cuker na krispani.
Nete mi vörvali, depa na stoli je nej biu zajtrik. Na stoli je bilau gestija za edno malo gos-tüvanje. Kafej pa tej, pečeno djajce pa küjano djajce, žujca na tikvinom oliji, küjane klobasi, čaren pa bejli krüj, strau-šanca, marmelada pa eške retaši so se znajšli na stoli.
»Ti si samo zej! Samo si podvori, samo gej, ka ne boš v slüžbi lačen! Kak najbole se nagej, ka boš leko delo. Brezi gestija človek ne more pošteno delati,« se je nej pa nej mogla dola staviti moja tašča Regina, trno čedna ženska. 
Ja, že sam vedo, zakoj mi je telko dvorila. Vej pa je biu njeni svetek. Na, v slüžbi je bilau malo bole ovak. Naše ženske so ojdle kauli nas, kak bi stra mele, naj stera kaj preveč na glas ne povej, naj stera kaj preveč brž ne naredi. Samo, naj mer mamo, samo naj brodimo, ka njim küpimo za ženski den. Po štiri vöraj slüžbe je čas biu za pauzo. Že prva smo pejneze vküper pobrali, ka ženskam nika čednoga küpimo. Pa nas je sedem možakarov šlau v varaš, ka njim küpimo dar. Depa najprva se je trbelo zgučati, kakši dar. Vsikši vej, ka se možakarge najbaukše vejmo zgučati v krčmej. Depa trno žmetno se je bilau zgučati. Vsikši je svojo idejo emo. Pa smo se zgučali, ka najprva nika spidjemo pa po tejm se zgučimo. Pa smo se nej mogli zgučati. Zatoga volo smo spili eške edno rundo. Pa po tejm eške tretjo, pa štrto pa peto pa šesto … Več, kak smo pili, bole je vsikši na svoj kraj vlejko. Pauza je že davnik minaula, mi pa smo eške itak nej vedli, ka naj küpimo. Že smo se trno čemerno gledali, ka je vsikši za sebe biu najbole čeden. Pa bole, kak smo pili, menje smo se leko zgučali, menje smo se razmili, ka sploj škemo küpiti. 
Ge ne vejm, gda se je večer napravo. Rejsan ne vejm. Pa ne vejm, gda so baute doj zaprli. Mi smo eške itak bili v krčmej pa eden je biu bole čeden kak pa drugi. Pa tau tö ne paunim, gda pa kak sam domau prišo. Vejm, ka je bila doma takša tiüča kak na cintori v najvekšoj kmici. Gda sam na drugi den gor stano, me je žena nika nej obimala. Na stoli je nej bilau nikšnoga zajtrika, pa moja tašča Regina, trno čedna ženska, mi je nika nej gučala, kak mujs trbej gesti, ka mo bole leko delo v slüžbi. Vcejlak sam sam si podvoro gesti pa pomalek šau v slüžbo. Vküper z ženov sva se pelala v varaš.
»Na, dragi moj mauž, lejpa vala za dar!« mi je prajla.
»Aja, ka pa sam ti prineso?« sam nej vedo, od koga mi guči.
»Vej pa, gnako kak lani.«
»Ka sam ti pa lani küpo?« sam rejsan nej vedo, če sam njoj kaj prineso ali pa nej.
»Jaj, ti rejsan nika ne pauniš. Lani si mi prineso gnako kak tau leto. Nika, dragi mauž, nika si mi nej za dar prineso.«
Miki 

KAUT

MLAŠEČI

»Ste del mene, iste krvi, iste vere…«


PETEK, 12.03.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 SKRIVNI SVET MEDVEDKA BENJAMINA, RIS., 10.35 PRESENEČENJE, KRATKI FILM, 10.50 ENAJSTA ŠOLA, 11.15 TO BO MOJ POKLIC, 12.10 OSMI DAN, 12.40 MINUTE ZA JEZIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TURBULENCA: MLADINSKE SUBKULTURE, 14.05 KNJIGA MENE BRIGA, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 DOKTOR PES, RIS., 16.00 MIHEC IN MAJA, OTR. SER., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: ŠPORT, 16.25 ŠOLA EINSTEIN, NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.40 GLEDAMO NAPREJ, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 Z GLAVO NA ZABAVO - BIG FATHER, 18.35 VIPO, RIS., 18.45 JANI NANI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 INTELIGENTNI SESALEC STANE, TV NAN., 20.30 NA ZDRAVJE! , 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 DUHOVNI UTRIP, 0.30 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 12.03.1992, 0.50 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL 
PETEK, 12.03.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 8.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 12.03.1992, 8.55 FINALE SVETOVNEGA POKALA V ALPSKEM SMUČANJU, 11.20 EVROPSKI MAGAZIN, 11.55 FINALE SVETOVNEGA POKALA V ALPSKEM SMUČANJU, 12.45 (NE)POMEMBNE STVARI, MOZAIČNA ODDAJA ZA MLADE, 13.40 ŠPORT ŠPAS, ODDAJA O ŠPORTU, ZDRAVJU IN OKOLJU, 14.10 ČRNO BELI ČASI, 14.30 PODOBA PODOBE, 15.25 GLASNIK, 15.50 CIRCOM REGIONAL, 16.20 SERGIO ENDRIGO, DOK. ODD., 16.55 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 18.45 ATLETIKA, SV. PRVENSTVO V DVORANI, 21.30 BLEŠČICA, 22.00 ZDRAVNIČIN DNEVNIK, NEMŠ. NAD., 22.45 PREHODNO TABORIŠČE, RUSKI FILM, 0.40 SREDIŠČE SVETA, ANG. FILM, 2.05 JASNOVIDKA, AM. NAD., 2.50 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SOBOTA, 13.03.2010, I. SPORED TVS
6.15 KULTURA, 6.20 ODMEVI, 7.00 IZ POPOTNE TORBE: ŠPORT, 7.15 MIHEC IN MAJA, OTR. SER.; ZAJČEK BINE: BONTON, LUTK. NAN.; RIBIČ PEPE: ČRKA J IN JESENICE, OTR. NAD., 9.20 EINSTEIN BREZ NOGAVIC, IZR. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM,  14.10 POGLED NA ... ROBBOV VODNJAK, 14.20 MILIJONAR ČEZ NOČ, NEMŠ. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 ZDRAVJE, USODA, NASVET, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.40 NA VRTU, 18.05 NAGRADNA IGRA, 18.05 Z DAMIJANOM, 18.35 LARINA ZVEZDICA, RIS.,  19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 19.55 PARADA, 21.20 HRI-BAR, 22.30 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 VROČI BRONX, AM. NAD., 23.50 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 13.03.1992, 0.10 DNEVNIK, 0.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.55 INFOKANAL
SOBOTA, 13.03.2010, II. SPORED TVS
6.35 TV PRODAJA, 7.05 SKOZI ČAS, 7.15 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 13.03.1992, 7.35 POLEMIKA, 8.40 FINALE SVETOVNEGA POKALA V ALPSKEM SMUČANJU, 10.30 POSEBNA PONUDBA, 10.55 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 11.55, FINALE SVETOVNEGA POKALA V ALPSKEM SMUČANJU, 14.25 CIRCOM REGIONAL, 14.55 SERGIO ENDRIGO, DOK. ODD., 15.25 PLANET ŠPORT, 15.55 ROKOMET (M), POLFINALE SLOVENSKEGA POKALA: CIMOS KOPER - CELJE PIVOVARNA LAŠKO, 17.45 ROKOMET, TEKMA LIGE PRVAKINJ: KRIM MERCATOR - GYÖR, 20.00 NOGOMET, TEKMA PRVE LIGE: DOMŽALE - KOPER, 22.10 150. OBLETNICA ROJSTVA HUGA WOLFA (*13.3.1860 - +22.2.1903) SLAVNOSTNI KONCERT IZ SLOVENJ GRADCA, 23.40 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.10 SOBOTNO POPOLDNE, 2.20 TRANZISTOR, 3.00 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
NEDELJA, 14.03.2010, I. SPORED TVS
7.00 TELEBAJSKI, OTR. NAN., TRNOVO ROBIDOVJE, LUTK. NAN., MARČI HLAČEK, RIS. NAN., 9.50 MULČKI, OTR. SER., 10.20 OD JUŽNE AFRIKE DO GOZDNIH SLONOV, DOK. NAN., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NA ZDRAVJE!, 14.30 PRVI IN DRUGI, 15.00 NLP, 15.05 NA NAŠI ZEMLJI Z MARJANO GRČMAN, 15.10 GLASBIATOR, 15.25 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM ,15.35 PROFIL TEDNA, 16.00 VEČNO Z LORELLO FLEGO, 16.05 ŠPORTNI GOST, 16.20 SVETOVNO S KARMEN ŠVEGL, 16.25 KUHARSKA ODDAJA Z NIGELLO LAWSON, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 17.15 NAGLAS!, 17.30 FOKUS, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 PRIHAJA NODI, RIS., 18.50 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 VEČERNI GOST: BOGDAN ŽORŽ, 22.45 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.15 NA MEJO, NEMŠ. FILM, 1.05 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 14.03.1992, 1.25 DNEVNIK, 1.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL
NEDELJA, 14.03.2010, II. SPORED TVS
6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 6.55 TV PRODAJA, 7.25 SKOZI ČAS, 7.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 14.03.1992, 8.00 GLOBUS, 8.30 POMAGAJMO SI, 9.00 ALPE-DONAVA-JADRAN, 9.30 TURBULENCA, 10.55 FINALE SV. POKALA V ALPSKEM SMUČANJU, 12.00 ATLETIKA, SV. PRVENSTVO V DVORANI, 13.40 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 15.25 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 17.10 ROKOMET (M), FINALE SLOVENSKEGA POKALA, 19.00 ATLETIKA, SV. PRVENSTVO V DVORANI, 21.00 BRATJE KARAMAZOVI, RUS. NAD., 21.45 150. OBLETNICA ROJSTVA HUGA WOLFA, PORTRETNI FILM, 23.05 BERLIN ALEXANDERPLATZ, NEMŠ. NAD., 0.05 NEVARNI DOKAZI: ZGODBA LORI JACKSON, AM. FILM, 1.35  ZABAVNI INFOKANAL
* * *
PONEDELJEK, 15.03.2010, I. SPORED TVS
6.30 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 COFKO COF, RISANA NANIZANKA, 10.35 MULČKI, OTR. SER., 11.05 MI ZNAMO: POSTRV S FIGAMI IN MANDLJI, 11.30 DOGODIVŠČINE SARAH JANE, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TURJAK, DOK. ODD., 13.40 PARADA, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MLADI ZNANSTVENIK JANKO, RIS., 15.55 FELIKSOVA PISMA, RIS., 16.05 BONTON, LUTK. NAN., 16.25 RIBIČ PEPE: ČRKA J IN JESENICE, OTR. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PINGU, RIS., 18.45 TONI IN BONI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 POLEMIKA, 21.00 ODKAR SI ODŠLA, ANG. NAN., 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PISAVE, 23.30 GLASBENI VEČER, 1.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 15.03.1992, 1.20 DNEVNIK, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 INFOKANAL
PONEDELJEK, 15.03.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 11.00 TV PRODAJA, 11.30 SOBOTNO POPOLDNE,  14.10 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 15.03.1992, 14.30 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POSEBNA PONUDBA, 16.05 ALPE-DONAVA-JADRAN, 16.35 PRVI IN DRUGI, 17.00 ZIMSKE PARAOLIMPIJSKE IGRE, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: ORODJAR, 18.00 RAZSODNOST IN RAHLOČUTNOST, ANG. NAD., 18.50 ROŽNATI PANTER: DRVAR, RIS., 19.00 ZDRAVJE, USODA, NASVET, 20.00 ETIOPSKI VOLK, FR. DOK. ODD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 POZDRAV AFRIKI, 22.30 KNJIGA MENE BRIGA, 22.50 VSE ZASTONJ, HRV. FILM, 0.25 ETIOPSKI VOLK, DOK. ODD., 1.15 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
TOREK, 16.03.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 PRAVLJICA O CARJU SALTANU, LUTK. NAN., 10.25 RIS., 10.40 RIBIČ PEPE: ČRKA J IN JESENICE, OTR. NAD., 11.05 BINE: BONTON, LUTK. NAN., 11.25 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 11.50 VEČERNI GOST: BOGDAN ŽORŽ, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 PISAVE, 14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MARČI HLAČEK, RIS., 16.10 TEČNOBA, KRATKI  FILM, 16.25 SKRIVNOSTI PRETEKLOSTI, DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 NAŠI VRTOVI: LUCIANO VIATORI, DOK. SER., 18.00 BUDIZEM NA SLOVENSKEM: SOČUTJE, DOK. SER., 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 FLETNI GAJI, RIS., 18.45 POKUKAJMO NA ZEMLJO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 UKRADENO OTROŠTVO, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 RDEČA NAFTA, DOK. ODD., 0.05 PRAVA IDEJA!, 0.30 NAŠI VRTOVI: LUCIANO VIATORI, 1.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 16.03.1992, 1.25 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.25 NFOKANAL
TOREK, 16.03.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 8.00 TV PRODAJA, 8.30 DOBER DAN, KOROŠKA, 9.00 NA LEPŠE, 9.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 10.25 NLP, 13.20 BLEŠČICA, 13.50 STUDIO CITY, 14.45 POZDRAV AFRIKI, 15.20 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 16.03.1992, 15.45 PRISLUHNIMO TIŠINI, 16.45 ZIMSKE PARAOLIMPIJSKE IGRE, 17.00 GLASNIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 V DOBRI DRUŽBI, 19.00 INTERVJU: JANEZ STANOVNIK, 20.00 GLOBUS, 20.30 MUZIKAJETO: SWING, 21.00 PRAVA IDEJA!, 21.30 DEDIŠČINA EVROPE: GONJA, NEMŠ.-FR. FILM, 23.10 NAJLEPŠA LETA, NEMŠ. FILM, 0.45 ZABAVNI INFOKANAL
* * *
SREDA, 17.03.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 MARČI HLAČEK, RIS., 10.35 POZABLJENI IGRAČI, RIS., 10.45 TEČNOBA, KRATKI FILM, 11.00 ODDAJA ZA OTROKE, 11.20 NAŠI VRTOVI: LUCIANO VIATORI, DOK. SER., 11.50 UKRADENO OTROŠTVO, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 POLEMIKA, 14.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MAKS IN RUBI: ZAJČJI DIRKAČ, RIS., 15.50 MILAN: LIZA IN NEZNANEC, RIS., 16.00 MEDVEDEK: TI BOŠ JAZ, JAZ BOM TI, RIS., 16.10 POD KLOBUKOM, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 BELA, RIS., 18.45 VALE IN LAJČI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.05 GOMORA, IT. FILM, 22.20 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.30 POGOVOR S SLOVENSKIMI ŠKOFI, 0.45 TURBULENCA, 1.35 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 17.03.1992, 2.00 DNEVNIK, 2.40 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.05 INFOKANAL
SREDA, 17.03.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 9.15 TV PRODAJA, 9.45 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 17.03.1992, 10.10 SPET DOMA, 11.55 HRI-BAR, 12.55 KNJIGA MENE BRIGA, 13.15 GLASBENI VEČER, 13.15 JOŽE VIDIC, SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA IN EN SHAO, 14.00 F. LISZT: KONCERT ZA KLAVIR IN ORKESTER ŠT. 1 V ES-DURU; 15.00 ČRNO BELI ČASI, 15.20 ZIMSKE PARAOLIMPIJSKE IGRE, 15.40 SV. POKAL V SMUČARSKIH TEKIH, 17.10 DEDEK NA PREIZKUŠNJI, NEM. FILM, 18.40 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.55 NA VRTU, 19.20 Z DAMIJANOM, 19.55 NOGOMET, ČETRTFINALE POKALA HERVIS: RUDAR - CELJE, ČETRTFINALE, 21.50 PLATFORMA, 22.20 IZBOLJŠEVALEC SVETA, TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA LJUBLJANA, 0.20 SLOVENSKA JAZZ SCENA: ROK GOLOB, FIRM SOUNDATION IN BIG BAND RTV SLOVENIJA, 1.10 ZABAVNI INFOKANAL 
  * * *
ČETRTEK, 18.03.2010, I. SPORED TVS
6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 10.10 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 10.35 POD KLOBUKOM, 11.15 BERLIN, BERLIN: POGOVORNA ODDAJA, 11.40 POGOVOR S SLOVENSKIMI ŠKOFI, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 INTELIGENTNI SESALEC STANE, TV NAN., 13.50 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 COFKO COF, RIS., 16.10 POROKA, KRATKI FILM, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 (NE)POMEMBNE STVARI, ODDAJA ZA MLADE, 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 SIMFONORIJE, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 20.50 VOJNA PROTI DROGAM, AVST. DOK. ODD., 21.45 MINUTE ZA JEZIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 GLOBUS, 0.05 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 18.03.1992, 0.30 DNEVNIK, 1.05 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.30 INFOKANAL 
ČETRTEK, 18.03.2010, II. SPORED TVS
6.30 INFOKANAL, 7.00 INFOKANAL, 8.00 TV PRODAJA, 8.30 GLOBUS, 9.00 IZ ARHIVA TVS: TV DNEVNIK 18.03.1992, 9.30 SV. PRVENSTVO V SMUČARSKIH POLETIH, 9.55 SV. PRVENSTVO V SMUČARSKIH POLETIH, KVALIFIKACIJE, 13.00 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 13.45 ETIOPSKI VOLK, DOK. ODD., 14.35 NA LEPŠE, 15.40 ZIMSKE PARAOLIMPIJSKE IGRE, 16.00 EVROPSKI MAGAZIN, 16.30 MED VALOVI, 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: TESAR, 18.00 PRAVA IDEJA!, 18.25 MI ZNAMO: CHATEAUBRIAND, 18.55 DR. WHO: SNIDENJE V ŠOLI, ANG. NAN., 20.00 ZADETEK Z NAPAKO, NEMŠ. FILM, 21.30 TRANZISTOR, 22.05 BRANILKE ZAKONA, AM. NAD., 22.50 GERMANSKA PLEMENA, NEMŠ. DOK. NAD., 23.45 VEČ KOT DOLŽNOST, AM. FILM, 1.15 ZABAVNI INFOKANAL 

To so bile med drugim besede škofa soboške škofije dr. Petra Štumpfa na njegovem prvem prijateljskem obisku v Porabju, kamor ga je povabil generalni konzul R Slovenije v Monoštru mag. Drago Šiftar. Dr. Peter Štumpf je že ob svojem ustoličenju v soboški stolnici posebej omenil vernike v Porabju, ko je rekel »Porabski Slovenci ste moja posebna skrb«.
4. marca se je srečal s predstavniki slovenskih krovnih organizacij, predsednikom Zveze Slovencev na Madžarskem Jožetom Hirnökom, predsednikom Državne slovenske samouprave Martinom Ropošem. Pogovora na Generalnem konzulatu sta se udeležili tudi vodja Razvojne agencije Slovenska krajina Andreja Kovač in urednica časopisa Porabje Marijana Sukič. Oba predsednika sta na kratko predstavila lastno organizacijo in prizadevanja le-teh na cerkvenem področju. Gospod škof je predstavil zanimiv projekt, biblični družbi na Madžarskem in v Sloveniji – ob sodelovanju soboške škofije, evangeličanskega škofa Geze Erniše in evangeličanskega škofa iz Budimpešte – pripravljata dvojezično izdajo Nove zaveze Svetega pisma, ki lahko znatno prispeva k ekumenizmu v Prekmurju in navsezadnje tudi v Porabju.
Slovenska škofovska konferenca, v okviru katere je gospod škof zadolžen za Slovence po svetu, pripravlja 13. junija Slovenski evharistični kongres, na katerega pričakujejo tudi romarje iz Porabja.
Predsednik DSS Martin Ropoš je gospoda škofa povabil na otvoritev slovenske zbirke v bivšem gornjeseniškem župnišču, ki bo obenem tudi državno srečanje Slovencev na Madžarskem. Prireditev, ki se bo začela s slovensko mašo, bo 11. septembra. 
Gospod škof si je v okviru obiska ogledal tudi Slovenski dom v Monoštru in se na Gornjem Seniku srečal z domačim župnikom Ferencem Merklijem.
M. Sukič


Novi soboški škof dr. Peter Štumpf 
in generalni konzul mag. Drago Šiftar

Vabilo
Vabimo vas na filmski večer z naslovom
NEJ NAM (JE BILAU) VSEENO,
ki bo 19. marca ob 18. uri v Slovenskem domu v Monoštru.
Pričakujemo vse ljudi iz Porabja in Prekmurja, ki so se pred 20. leti udeležili protesta v Trdkovi zoper širjenje mejnega pasu. Vabimo vse, ki so takrat začutili, da se začenja nekaj novega, in upali, da bomo dobili prvi neposredni mejni prehod med Porabjem in Slovenijo... In pričakujemo tudi vse mlade, ki tega takrat niso doživeli in se jim zdi, da je to že zgodovina.
Po predstavitvi se bomo pogovarjali z organizatorji prireditve iz Prekmurja.
Pustite se presenetiti!