;*• Um, 129,
lakajs rasen rtetielf In prašnikov vsak tiart popoldan.
Uredništvo je v Ljubljani, 'frančiškanska ulica št, 6/1., • Učiteljska tiskarna. 1
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
In sera ti: Enostolpna petit-vrstica 60 vin., pogojen prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K; večkratne objave po dogovoru primeren popust.
V Uubliani. v soboto 7. JUhiia 1919,
fiiasliojusdilovi
»demobratI2ne<stranke.
Leto 191.
Posamezna Štev. stan«
4(D vinarjev,  «
Naročnina: Po posli ali z dostavljanjem na dom za celo leto 72 K, za pol, leta 36 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K. Za Nemčijo celo leto 77 K,‘ za ostalo tujino in Ameriko, 84 K. — Reklamacije za list so poštnine proste. '
Upravništvo je v Ljubljani,' Frančiškanska ulica št. 6 L, Učiteljska tiskarna.
Telefonska it, 312«
Pozdravljeni! j
.Pomemben 'dogodek se vrši te ?I1! v Ljubljani. Snidejo se na strokovni kongres delegati vseh v strokovni komisiji združenih strokovnih 0r8anizacij na slovenskem ozemlju, I kolikor ni zasedeno po Italijanih.
Prvi kongres bo veličastna ma« nifestacija delavstva, ki se zbira v 0J-Kanizacijah, ki štejejo danes že pbd 25.000 članov. Armada je to, fa-s katero mora računati tudi tLunujši in najmanj uvidevni nasprotnik. Strokovne organizacije so <»nes ponos našega delavstva, po-"fts naše stranke.
. Prvi kongres, pravimo, je to.
*	*vi v tej državi na Slovenskem. *n nobenega dvoma ni, da se danes strokovne organizacije zavedajo popolnoma svojih nalog. Dočim so bile P.rej v zvezi z organizacijami po avstrijskih deželah ter so obenem s temi vodile boj za izboljšanje svojih razmer, za kulturni napredek ter razredno zavest in socializem, je ta Proletarijat sedaj geografično razcepljen in podeljen hrvaškemu in srbskemu teritoriju in deloma tudi italijanskemu. V tem pogledu se odpira pred njim nova perspektiva bojev, morda še hujših, ki jih bo proletarijat moral izvojevati na tem novem teritoriju skupno s hrvaškim in srbskim proletariatom.
Prav zaraditega je ta kongres važen. Posvetoval se bo o ujedinju Pll^ata,v Jugoslaviji in o mednarodnih odnošajjh do sosednjih in drugih bratskih organizacijah, torej tuai o mednarodni solidarnosti sve-.ovnega proletarijata.
. Pa tudi vprašanja notranje organizacije so važen predmet tega kongresa. Naše organizacije so se mogočno razvile in naša naloga vbc-doče bo, da tem organizacijam vdahnemo neomajno dušo proletarske zavesti in značajnosti. Že sedaj se nehote čudimo, kako precizno in s kakšnim navdušenjem delujejo organizacije in zaupniki, kako premišljeno in taktično nastopajo v naj-Rritičnejših trenutkih. Toda kljub temu še delo ni dovršeno; naše organizacije moramo že izpopolniti, vliti slednjemu članu čut značajnosti in Stanovitnosti, prepričanje socialističnega proletarijata, da ne opeša tudi ne v naihujših bojih in najhujših izkušnjah.
Proletarijat je dosleden, znača-ien in pošten, zato stavimo vanj vse uade.
S ponosom gledamo na te številne množice organiziranega proletariata in prisrčno pozdravljamo njih zastopmke, ki zborujejo Jutri na Strokovnem kongresu, kakor tudi Vse drage goste bratskih strokovnih Organizacij.
Proletarijat vsega sveta se zopet združuje, dasi ga je bila kapitalistična spletka umetno ločila. Proletarci vseh dežela združite se! To geslo zopet zmaguje in v tem zmi-slu vas, dragi udeleženci, tudi mi najskreueje pozdravljamo, če vam zakličemo v pozdrav:
Živela mednarodna solidarnost proletarijata!
Povišanje penzij pri bratovskih skladnicah.
Govora sodi*. C o b a I a in Ant. K r i stana v Narodnem predstavništvu dne 24. maja.
Poslanec sodr. Melhior C ob al je izvajal:
Gospodje narodni predstavniki! Pokojninski zavodi v Sloveniji, ki so se oživotvorill pod imenom »bratovske skladnice«, so ustanovljeni, oziroma njihova pravila so sestavljena na podlagi zakona iz leta 1889. Ta zakon Je tako ozkosrčen, da je že za tiste čase, ko so bile normalne razmere, bila pokojnina, ki so jo izplačevale te bratovske skladnice, nezadostna.
Bratovske skladnice. katerih imamo v Sloveniji 10, imajo približno 16.000, oziroma, če prištejemo še družinske člane, okroglo 40.000 članov. Bratovske skladnice imajo nekaj tisoč upokojencev — rudarjev, vdov in sirot.
Pokojnine znašajo od 200 'do 288 kron letno — v predlogi je neka pomota — namreč ta, da znašajo pokojnine od 200 do 228 kron — ali pa da se izplača upravičencem mesečno po 16 do 24 kron. Vdove dobe eno tretjino te vsote, sirote pa samo eno šestnajstinko. Samo po sebi umevno je, da se s to pokojnino danes ne more nihče preživljati, da niti ne more plačati stanarino.
Pred razsulom stare Avstrije so 2e nekatere bratovske skladnice, oziroma odborniki bratovskih sklad-nic napravili vlogo na nadzorovalno oblast, to je vrhovni rudarski urad, da naj bi se dovolilo preko onega zakona rudarjem, ki so vpokojenl, oziroma vdovam in sirotam nekaj draginjske doklade iz onih bratovskih skladnic.V stari Avstriji so se iz onega fonda, ki ga je vlada dovoljevala za siromašne sloje, dajala v raznih okrajih siromašnim slojem živila, to je podpora v naturi. Ko pa je nastala naša Jugoslavija in je stara Avstrija razpadla, so se cene živ-ljenskih potrebščinam še povišale, odpadle so pa podpore in nastalo je še večje siromaštvo, tako da umirajo ljudje, ki so navezani na te podpore, lakote. To traja že 5 mesecev. Takoj v začetku novembra se je napravila vnovič vloga na vrhovni ru-
darski urad v, Ljubljani. Razni odborniki posameznih bratskih sklad-nic in sicer od največje bratovske skladnice v Trbovljah, ki šteje največ tisoč rudarjev in ima tudi več tisoč vpokojencev, so ponovno osebno intervenirali, ali brez uspeha. Nikakega odgovora ni bilo. Sa-moposebi umevno je, da se zakon ne da čez noč preosnovati. Razumljivo je, da tudi ni mogoče v kratkem času sestaviti takozvane matematične bilance. Nujno potrebno in tudi mogoče je pa, da se dovoli odborom bratovskih skladnic, da povišajo onim, ki dobivajo tako nizko pokojnino, Isto vsaj na dvojno. To bi ne bilo veliko; vsaj se je dala podobno tudi uradnikom draginjska doklada; to so storile tudi zavarovalnice proti nezgodam. Zato bi bilo to mogoče storiti tudi pri bratovskih skladnicah.
Dovoljujem se torej staviti na gospoda ministra nastopni vprašanji: 1. Zakaj se ne rešijo one prošnje in zakaj se ne stori ničesar na razne osebne intervencije? 2. Ali je gospod minister voljan, naročiti vrhovni rudarski oblasti v Ljubljani, da to stori takoj in da se da pomoč onim revnim slojem, ki sedaj umirajo?
Minister za šume in ruti e je odgovoril, da je interpelacijo poslal v izjavo ministrstvu za socialno politiko oziroma njegovemu poverjeništvu za socialno skrb v Ljubljani, da mu le to stavi primerne predloge oziroma, da le-to stori, kar je potreba.
Predsednik Narodnega predstavništva je nato podelil besedo sodr. Antonu Kristanu, ki Je izvajal:
Interpelacija tovariša čobala se je lotila stvari, ki Je v resnici nujna in kjer je tudi pomoč potrebna. Vsi veste, da so se življenske razmere silno izpremenile od časov, ko so bile normirane pokojnine teh bratovskih skladnic in seve sploh vse pokojnine. Največji reveži v tej vojni so bili zato vpokojenci. Oni se niso mogli nasloniti na nič drugega nego na pokojnino, ki jim je bila dovoljena. Pri rudarskih vpokojen-cih je -- zlasti v naših slovenskih krajih in v Dalmaciji — še druga bolj nevarna stvar v ozadju, namreč to, da imajo zadnje čase celo svoj nezgodni zavod na Dunaju, ki še ni likvidiran in od katerega zadnje čase ne morejo dobiti sploh nobene pokojnine, ker je zveza z Nemško Avstrijo pretrgana. Zato bi jaz priporočal ministrstvu za rude in šume, da bi se za stvar res zavzelo in da bi se vsaj nekaj odredilo; veliko se, kakor Je gospod minister pripomnil, itak ne da napraviti. Kolikor je meni o tej zadevi znano, bi se dalo kaj napraviti samo na ta na-
čin, da bi ministrstvo 'dalo dovoljenje rudarski okrajni oblasti, da odbori bratovskih skladnic lahko povišajo za 200 ali več odstotkov tiste male vsote, ki so jih dosedaj izplačevali. To pa bi ministrstvo lahko napravilo s posebno odredbo.
Gospod minister tega ni storil, ampak je — kot je pripovedoval —* predložil stvar poverjeništvu za socialno politiko v Ljubljani, česar bi pa ne bilo treba. Vsak človek ve, da se z 200 kronami na leto sedaj ne da živeti! Najenostavnejša pomoč je le ta, da ministrstvo — kot sem rekel
—	s posebno odredbo da navodilo rudarskemu glavarstvu v Ljubljani, naj dovoli odborom, da povišajo pre-skrbnine za kakih 200 ali več odstotkov. To se lahko napravi z navadno odredbo, ki bi bila sicer — recimo — protizakonita, a je nujno potrebna. Denar je menda tukaj. Bratovske skladnice imajo precej denarja. Potom matematičnih bilanc ni bilo še mogoče sestaviti novih plačilnih nakazil. Izjemna na-reuba za zadnji kvinkvenij ne bi veljala samo za Slovenijo, ampak tudi za Dalmacijo, za severiški rudnik in za podobne rudniške revije.
Minister za šume in ruti e je izjavil na govor sodr. Antona Kristana, da mu take naredbe ni mogoče izdati, ker ne more kršiti zakona.—
Sodrug Č o b a 1 je v zaključnem govoru povedal še to-le:
Gospodje narodni predstavniki! To, kar pravi gospod minister, da n) mogoče ustreči želji, ki jo vsebuj^ moja interpelacija, potom naredb$ ali potom naročila vrhovnemu rut darskemu uradu v Ljubljani, ne od* govarja dejstvom. Vse bratovska skladnice so se namreč že davno, izrekle za to. da se pokojnine povif šajo onim delavcem, vdovam in sw rotam, ki sedaj brez podpore ne morejo živeti. Bratovske skladnice sd, seveda postavljene na podlagi one^ ga zakona, Čegar pravila in pokoj-* nine so se lahko vsakih 6 let pr e*’ osnoval na podlagi matematične! bilance. Nikjer pa ni rečeno v za* konu, da se to ne sme storiti potoni ministrske naredbe. Zato priporočam, da gospod minister naroči po* verjeništvu za socialno skrb v Ljubljani ali pa rudarskemu glavarstvi} za Slovenijo v Ljubljani, da izvrši to stvar, ker je to nujno potrebno, ker delavcem, vdovam in sirotam, ni mogoče živeti od podpor, ki jih dobivajo.
Predlagam, da se preide na dnevni red. (Odobren o.)
S tem se Je prvič v našem Na* rodnem predstavništvu razpravljale o važni rudarske družine dotikajoči se stvari. Upamo, da se doseže potreben uspeh. — Pri razpravi o delavskem zavarovanju pa bo sev$ treba temeljitega razgovora o prej uredbi celotnega rudarskega zava* rovanja.	1*
Brzojavne vesti.
/Jugoslavija.
Celovec zavzet.
LDU. poroča 6. t. m. ob' 13. poluradno: Ker Nemci niso sprejeli naših pogojev za premirje v označenem roku, so naše hrabre čete danes zavzele Celovec — spomenik naše stare slave in veličine, metropole slovenskega naroda.
Reško vprašanje še ni urejeno.
LDU. Belgrad, 5. Pariške vesti javljajo, da reško vprašanje še ni urejeno. Sporazum med Italijani in Jugoslovani še ni dosežen. Jugoslovani nočejo pristati na predlagano določitev mej avtonomne države Reke, kakor tudi nočelo pristati na to, da bi Zader in Šibenik pripadla Italiji. Pogajanja se nadaljujejo.
Davek za neoženjene.
LDU. Belgrad, 6. Včeraj le bil predložen narodnemu predstavništvu zakonski predlog o davku za neoženjene.
Demoblllzacljau
LDU. Belgrad, 5. Z ukazom je odrejena demobilizacija tretjega po-
ziva naše vojske. Odpuščajo se- 3c^ mov obvezniki, ki so dovršili 33^ leto in starejši.
Narodno predstavništvo. •
LDU. Belgrad, 5. Današnjo sejo, narodnega predstavništva otvorj! predsednik dr. Draža Pavlovič ob 16.45. — Posl. Anton Jukič stavi na. finančnega ministra vprašanje, kako bi se dali stornirati v Hrvatski iti Slavoniji davki in globe za kuhanje’ žganja. — Vloženih je bilo še nekoliko interpelacij o davkih in carinskih tarifah, na kar je finančni minister dr. Ninčič odgovarjal v daljšem ekspozeju. Na interpelacije odgovarja, da smo bili v najtežjih trenutkih brez narodnega predstavništva in se ni moglo storiti v nekolike mesecih vse. Regulacija naših carinskih odnošajev je bila zelo težka, ker smo imeli vrata odprta na vse strani in je bilo šele treba določiti carao. Obstajalo je vprašanje, ali si naj osvojimo carinske tarife kraiie-vine Srbije ali bivše Avstro-Ogr-ske. Izkazalo se je, da so bili naši carinski tarifi bolje »delani kakor oni Avstro-Ogrske. Temu je vzrok detsrtvo, da je bila kraljevina Srbita
LISTEK. ~ '	'
Avgust Strindberg:
Bedakova izpoved.
Preložil Fran Albrecht*
(Dalje.)'
Ko sem bral pismo njegove žene, je sSdel baron k veliki, s starimi rokopisi obloženi mizi. Poigraval se je s svojo komandirsko palico, izrezljano iz slonovine, in Je bil videti raztresen, kot da se je zavedal, da v literarnih rečeh ne doseza civilista. Zapri se je vsem naporom, ki sem jih upotrebil, da bi ga pozanimal za svoje učeno delo ter je brez slehernega prepričanja izjavil:
—	Da, to mora biti v resnici zelo zanimivo!
Ponižan od zunanjih znakov njegovega Cina, ovratnika, šerpe in paradne uniforme, sem Se trudil vzpostaviti ravnovesje, s tem da sem razkazoval svoje znanje. Dosegel pa sem samo, da je bil ves v zadregi.
Sablja in pero! Plemič spodaj, meščanski Sin zgoraj! Morebiti je videla njegova žena, ne da bi se bila zavedala tega, v svoli Jasnovidnosti v bodočnost, ko si je izbrala pozneje nceta za svoje bodoče otroke iz plemstva inteligence!
Vzlic temu, da me je vedno skuša! smatrati za enakovrednega, se je čutil baron nad *hatio, ne da M »l to oriznak Pogosta le Izkazal
moji znanosti dolžno spoštovanje in je na ta način molče priznal, da je bil v tej točki pod mano. Cesto pa se je spet poskušal prerekati z mano; potem je zadostovala ena baroničina beseda, da ga je zadržala v njegovi vnemi. V očeh njegove žene je podedovani grb jedva kaj veljal in paradna uniforma stotnikova je morala stopiti v ozadje pred prašno suknjo učenjakovo. Saj je bil to tudi sam priznal, ko je oblekel slikarsko haljo in se v atelierju pridružil učencem kot zadnji! Gotovo, ampak vedno je preostajalo v njegovi vzgoji nekaj uglajcnej-šega, prevzeta navada in ljubosumna mržnja, ki vlada med študenti in oficirji, je ležala tudi njemu v krvi.
V	tem času sem mu bil neobhodno potreben, ker sem delil njegovo bolest in iz tega razloga sem prejel povabilo, da obedujem pri njem.
Po kavi mi Je predlagal, naj pišem baronici. Potisnil mi Je pero v roko in mi prinesel papirja. Prisiljen k pisanju, če sem hotel ali ne, sem si izmučil glavo, da najdem običajnih izrazov, ki bi mogli skriti, kar je mislilo moje srce.
Ko sem pismo končal, sem podal odprto baronu s prošnjo, da ga pregleda.
— Tujih pisem ne berem nikoli, mi Je rekel z glasom narejenega ponosa.
— In Jaz nikoli ne pišem ženi koga drugega, ne da bi mož ne vedel, kaj ji pišem.
^ 36 sjUmt pogledom se leprepjričal o vsebini
pisma ter ga zapečatil hkrati s svojim lastnim z nerešljivim smehljajem.
Za tem sem ga izgubil ves teden izpred oči. Nekega večera sem ga srečal na cesti. Bil je videti zelo obradoščen, da me spet vidi in takoj sva se napotila v kavarno, da mi je sporočil svoje neizogibne vesti.
Preživel je bil nekaj dni pri znameniti se-stričmi njegove žene. Ne da bi kdaj videl to zapeljivo osebo, sem vendar takoj razbral meno osebnost v refleksih ,kl jih je baron obdržal od nje. Pri nji je pustil svojo nadutost in svojo običajno otožnost. Njegovo lice se je kakor s šminko pokrilo z izrazom vedre čutnosti; njegov besedni zaklad se je obogatil z nekaterimi prostaškimi izrazi dvomljivega okusa; zvok njegovega glasu se je izpremenil na presenetljiv način.
Slaboten duh, sem si rekel, ki podleže vsakemu vtisku; voljna gladina, na katero na^Ie-j hkomiselnejša ženska roka po lastni volji črta svojo glupost ali svojo dovtipnost.
Mož v njem je postal nekak operetni junak, ki je zbijal dovtipe, pripovedoval burke in veseljačil. Preoblečen v civilno obleko, je razun tega izgubil ves svoj čar. Ko mi je po večerji, nekoliko nadelan, predlagal, da greva k dekletom, se mi je zazdel skrajno zopern. Čisto gotovo ni bilo na njem pravnič razun pi sane suknje, šerpe in oficirskega znaka!
Ko je njegova pijanost dosegla vrhunec, mi Ife hotel razodevati skrivnosti svoje spal-
nice. Prekinil sem ga na nedvoumen način in ozlovoljen zaključil najino sejo, kljub njegovemu zagotavljanju, da mu je njegova žena dala popolno prostost, zabavati se tekom lde-govega vdovstva. To se mi je sprva dozdevalo zelo človeško in mi je potem potrdilo mnenje, ki sem je gojil o hladni nravi baroničini. Ločila sva se precej rano in novrnil sem se v svoj dom, zmeden radi indiskretnih razkritij, ki sem jih bil pravkar slišal.
Ta v svojega moža zaljubljena žena mu je pustila po triletni zvezi telesno prostost, ne da bi zahtevala zase istih pravic! To je bilo resnično čudno, protinaravno kakor ljubezen brez ljubosumnosti, kot sprednja stran brez zadnje, To ni bilo mogoče! Pač pa nekaj drugega. Da je baronica deviška narava, mi je bil zaupal. Spet nekaj nenavadnega. Utelešena je bila torej v nji tista deviška mati, ki sem jo slutil. In devištvo, ni-li bila to lastnost in znak višjega plemena? Čistost duše, ki se je vezala s pople-menitenjem nravi? To vse je bilo prav tako, ko sem sanjal v svoji mladosti; tedaj me je mlada deklica navdaiala z oboževanjem, ne da bi kdaj razvnela nagone moje čutnosti. Sanje otrokove, ljubko nepoznanje žene, tega problema, ki je vse bob - mn. kot si more misliti kak miad^’
Sledni!*'	oaromca	vrnila, sijoča
zdravje pomlajena od vse1 teli spominov, ki jih je vzbudilo svidenje z uje«iml mladostnim
oriiatelUcami,
....  ~
Kot mala 'dežela prisiljena Ščititi svojo domačo industrijo, kar Je tudi
v sedanjih razmerah potrebno, da se varuje naša industrija, ki je šele v razvoju. Misli, da bodo isti tarifi dali podlago bodočemu gospodarskemu življenju našega kraljestva. Napram posl. Sušniku odgovarja, da se visoke carine ne pobirajo samo v Sloveniji, ampak tudi drugod. Ml moramo ščititi interese države, ker moramo spraviti državne finance čimprej v red. Današnje carine se zde res nekoliko velike, pa so manjše nego izgledajo na prvi pogled. Ko bo dana možnost, skleniti trgovske pogodbe z Nemško Avstrijo in Cehoslovaško, bodo carine manjše nego so bile dosedaj. Minister govori nadalje o carinah na sladkor in pravi, da se ne morejo znižati. — Odgovarjal je posl. Kristan, ki je naglašal, da Je imel 3 mesece časa. vprašati parlament za mnenje. — Predsednik odredi nato odmor. — Seja se nadaljuje ob 18.40. Tajnik dr. Miovlč čita poročilo o sestavi odsekov. — Posl. A. Sušnik (Jugoslov. klub) iuterpelira ministra za šume in rude o produkciji premoga v našem kraljestvu. — Minister Pavel Marinkovič navaja podatke o sedanji produkciji premoga. V Srbiji se na dan producira 18 vagonov premoga in vsi znaki kažejo, da bo produkcija premoga postala v treh mesecih večja nego Je bila pred vojno. — Nato se seja zaključi in določi prihodnja na petek ob 9. z dnevnim redom: 1. Drugo čl-tanje zakonskega načrta o proračunskih dvanajstinah; 2. Razprava o predlogu dr. Laginje glede uvoza in izvoza; 3. Poročilo verifikacijskega odseka o mandatu posl. Do-marčiča.
Po svetu.
Prodiranie Madžarov.
LDU. BudlmpeSta, 5. (Brezžično.) Ogrski korespondenčni urad poroča: Naše čete napredujejo preko Levic in Novih Zamkov. V smeri proti Zvolni ih Košicam smo pridobili na ozemlju, čehoslovaški protinapad! so ostali brezuspešni. V ostalem nič novega.
Položaj na Bavarskem.
LDU. Nauen, 5. (Brezžično.) Položaj v državi je miren. Napram divjim vestem o položaju v Mona-kovem razširja vojaško poveljstvo Mflsl izjavo, da Je zagotovljeno vat-stvo mestu. Proti morebitnim prevratnim poizkusom so potrebne vse odredbe. Kakor poročajo monakov-skl listi, so izvedli smrtno obsodbo nad Lewinom. Celokupno ministrstvo ni našlo nobenega povoda za pomilostitev. Pri presoji krivde sc le najbolj povdarjala odgovornost Lewina, da Je prišlo do meščanske vojne. Sporazumno z ministrskim svetom in državnim komisarijatom za Južno Bavarsko je mestno povelj-ništvo v Monakovem odredilo pred-cenzuro za neodvisno »Neue Zei-tung«. — V Lipskem Je došlo do manjših spopadov med republikanci in vladnimi četami. — Z ozirom na mirovno vprašanje Je nemška nacionalna frakcija predlagala v narodni skupščini, naj se sprejme sklep, da narodna skupščina ne bo nikdar pritrdila, da bi se podvrgli Nemci, ki bivajo v nemških pokrajinah, tujemu gospodstvu. Tudi ako bi vlada v tem vprašanju odnehala, ne bodo Nemci v vzhodnih pokrajinah trpeli take usode.
Diktatura na Slovaškem.
LDU. Bratislava, 5. (ČTU.) Vsled odredbe ministra Šreberja in z
T$9. \
ozirom na vojaške operacije se proglaša na Slovaškem vojaška diktatura.
Estonci zavzeli Petrograd.
LDU. Lyon, 5. (Brezžično.) Današnji pariški jutranji listi priobčujejo brzojavko iz danskega vira, ki pravi, da so res zavzele estonske in finske čete Petrograd. .Vest se smatra za precej verjetno.	~ j
Kolčak poražen.
LDU. Nauen, 5. (Brezžično.) Ofa-som kopenhagenskih vesti iz Petrograda je bil Kolčak na Jugu kakor tudi v srednji Rusiji poražen ter Je izgubil 40.000 ujetnikov. Katonsko-angleški pohod proti Petrogradu je ustavljen. Angleško brodovje je skušalo izsiliti pot do Petrograda. Nevarnost grozeče protirevolucije se smatra za odstranjeno. Latiško uradno poročilo javlja: Nad rdečo armado Smuško je prišla končna katastrofa.
Vseučili&ka komisija v Bukarešti.
LDU. Lyon, 5. (Brezžično.) Včeraj je odpotovala v Bukarešto nova vseučlliška misija, kateri načeljuje vicerektor Lucien Poincare in kateri pripada več odličnih francoskih znanstvenikov. Namen misije Je, preustrojiti srednješolski in vseučili-ški pouk v Rumuniji. Druga francoska misija znanstvenikov je že prej izdelala priprave in položila temelj temu delovanju.
Komunist Lovine ustreljen.
LDU. Monakovo, 5. (ČTO.) Vodja komunistov Lovine Je bil 4. t. m. dopoldne ustreljen v. Ječi, na podlagi obsodbe v prekem sodu.
Fragmentaričen donesek
k reformi vzgoje, pouka in dela v osnovni šolt .
(Dalje.
Če so bili slabi dosedanji ucm načrti, Je umljivo, da tudi učni urniki niso bili dosti vredni. Ob ti kritiki ne mislimo toliko na to, ali naj stoji ta in oni predmet, na učnem urniku ob tem in onem času, nego na to, da se naj urnik ozira tudi na higijeno duhž. Ni nam docela Jasno, čemu so se šolniki ogrevali toliko za neraz-deljen dopoldanski pouk, a Jasno nam Je, da je za mladega duh& prenaporno, če mora delati 4 do 5 in morda še več ur nepretrgoma. Za odmore po 3 do 10 minut se ne menimo; zakaj otrokova duša ni konj, ki se malo oddahne, pa zopet vleče, nista eno in isto. Morda, da so igrali ob tem veliko ulogo obsežni šolski okoliši, iz katerih izvira nešteto napak, ki res silijo sameposebl k uvedbi nerazdeljenega dopoldanskega pouka. Mi smo pa že omenili, da smo za male šolske okoliše. In zara-ditega smo proti nerazdeljenemu dopoldanskemu pouku. Smo mnenja, da Je več, nego dovolj, če dela mlada duša dnevno po 5 ur; želimo pa, da se teh 5 ur porazdeli tako, da jih odpade troje na dopoldne in dvoje na popoldne. Več nego 25 ur na teden pa naj ne dela mlada duša nikjer in nikoli; in en dan na teden naj ima docela prost. Da pa ne bo treba letati oddaljeni mladini — 3 km do 4 krni — med dopoldanskim in popoldanskim poukcm domov, se naj prirede šolske kuhinje; in šolska dvorana Je tudi za obed-nico ustvarjena kot nalašč. V malih šolskih okoliših bi se dale šolske kuhinje prav lahko upeljatl; in poleg že omenjene dobrote, bi nudile one dokaj prilike za gospodinjsko iz-
obrazbo onih deklic, ki so lestoptt# Iz šole.
Misel o rčnih načrtih in učnih urnikih je nas domislila tudi učne snovi kot take.
Ob vzgoji smo že omenili, da Je naša kardinalna zahteva, da ločimo berila in čitanke od realnih knjižic: zakaj da bi tudi v bodoče ubijali dragoceni čas z večnim obnovljan-Jem, morda celo s prepisovanjem realne snovi, tega skoro ne verujemo; zakaj realna ura naj bo res ura, ob kateri razvije učitelj lahko vso svojo moč v prospeh dosedaj tako zanemarjenega realnega pouka. Ce pa bo učitelj obsojen tudi v bodoče, tratiti čas, namenjen realnemu pouku, z večnim obnovljanjem in prepisovanjem realne snovi, no, potem bomo sedeli ob realijah tudi v bodoče za — kitajskim zidom. Realne knjižice so velikega pomena že z ozirom na ekonomijo časa; a velikega pomena so one tudi zara-ditega, ker mora ob njih delati tudi otrok sam doma. Potom realnih knjižic naj sam uvidi, da realije niso nič manj važne, nego so verouk, branje, pisanje In računanje, In da so v mnogem oziru za kulturni razvoj človeštva še važnejše, nego ravnokar navedene panoge znanja. Samoposebi se ume, da bode treba pisati realno snov za realne knjižice samo v takem zanosu, ki je dotične-mu predmetu najbolj prikladen. Zdi se nam, da Je za zgodovinsko snov Še najbolj primerna manira pripovedovanja v kulturno in ne »božan-stveno« smer; za zemliepisje je manira potopisa, s posebnim ozirom na biologijo dotičnega ozemlja, ker nas tako opisovanje in pripovedovanje nehote privede v prirodopisje
—	deloma tudi v naravoslovje —• tujine, ki se naj že vendar enkrat otrese ničvredne primerjalne metode, ki ustvari v mladih dušah pojme, ki odgovarjajo vsemu prej, nego resnici; za prirodopisje in naravoslovje pa manira opazovanje ni preizkuševanja. Ob spisovanju realnih knjižic pisatelji za snov gotovo ne bodo v zadregi: zakaj markiral jim jo bo učni načrt, zajet iz življenja in namenjen življenju.
Da je dober realni pouk brez rrl-mernih učnih pripomočkov nemogoč, je evidentno.	x
Velike važnosti je torei zbirka učil za vsako šolo. Dvomimo pa, da bi našli v Sloveniji šolo, ki ima res zbirko vseh onih učil, ki Jih zahteva biologija domačega šolskega okoliša. Kako neki bi jo imela? — AH vam ni znano, kako so fabricirall učila dosedaj? — Temu in onemu Je šinilo v glavo, da brez tega in onega učila med štirimi stenami ne more izhajati. Da Je bila tuintam kaprica važnejša od resnične potrebe, vemo. Toda, to nič ne de; hajdi, k založniku. Če Je ta uvidel, da bo kupčija dobra. Je brez dvoma našel pota in sredstva za odobrenje. Učilo je izšlo, in spremljal ga Je odlok, podpisan od funkcijonarja, ki učila prej in poslej nikdar niti videl ni; kamoli, da se je dotični funkcijo-nar pobrigal za to, je-li učilo priporočila vredno, ali ga ni vredm>. Učilo ste morali naročiti, pa magari ste ga po naročitvi obesili takoj v dimnik; in ste ga po navadi tudi; zakaj za sosedovim podom ste našli isto učilo; razloček je bil samo ta. da je ležal za sosedovim podom original, v dimniku pa je visela slaba kopija originalova. Toda, kaj če to! Tim potom so se nagromadile zbirke učil; a med vsemi ni niti ene, iz katere bi odsevalo, da šola ve, kaj zahteva od nje biologija njenega
okoliša. Niti ene zbirke ni, Iz katere bi odsevalo delo učiteljev in otrok. Da, delo v šoli povdarjamo vedno radi; ogrevamo se za Kerschenstei-nerja in Derveya, a da bi kdo res delal, t. j. zbiral in izdeloval učila s pomočjo otrok, to nam nit! v sanjah ne pride na misel. Naš ideal je komedija za višjega in okrajnega šolskega vodjo in potem basta.
(Dalje prih.)
Iz Slovenije.
Razmere v Loki pri Žusmu
so tako žalostne, da se človeku, ki pride v to dolino, lasje ježijo. Delavci so tam tako slabo plačan!, da izgledajo, kakor bi bili že po tri dni na mrtvaškem odru. Za nakup živeža si ti siromaki zaslužiti ne mcrejc, o obleki pa še govora ni, ker dobi delavec z družino 60—80 K na teden. Otroci hodijo na pol nagi, ker Jim stariši ne morejo kupiti obleke. Zene so pa tako izmučene, da hodijo le še kakor sence okoli, ker sl morajo obdelovati zemljo, če hočejo, da od lakote ne umro. V aprovl-zaciji dobijo delavci samo toliko, da je ime. Z četrt kilograma moke na teden Je Izključeno živeti. Ce pa delavec slučajno zboli, kar Je vse lahko pri teh razmerah, pa glej čudo, ne dobiš nobenega živeža v apro-vizaciji, zato ker ne delaš! Radovedni smo le, če gospodje ravnatelji in posestniki tovarn tudi takrat nič ne Jedo, kadar so bolni. Najbolj žalostno je pa to, da mladina nima nobene šole. še poprej v stari Avstriji je gospod ravnatelj razširjal svojo nemško kulturo, sedaj v Jugoslaviji pa sploh nobene šole ni. Ubogi ottoci so primorani hoditi po eno uro daleč v šolo in vedno v hrib 1 Sedaj je pa poslala Narodna vlada v Ljubljani nadzornika tja. pa menda ta gospod tudi nima nobenega srca za delavce, ker jim Je držal zadnjič nagovor, pa od izboljšanja plač ni prav ničesar omenil. Izvedeli smo tudi, da je prišel ob prevratu voditelj J DS, in hotel ljudi organizirati, za izboljšanje razmer pa se ni zmenil. To delo napravijo socialisti, ker so »brezdomovinci« in ljudstvo »ščuvajo«...
Št. Pavel pr! Preboldu.
Našega g. župana in še več njegovih somišljenikov Je hudo bolelo in zato so nam utrgali brezposelno podporo. Delajo najl Res, kdor ne dela, naj ne je. Ali gospodje, težko Je delo od 5. ure zjutraj do 9. ure zvečer za 5 K! Da bi naš gospod župan prišel v tak položaj, gotovo bi tudi on drugače stvar presodil ali žalibog, kdor sam ne izkusi, ne more vedeti in noče vedeti. Gospod župan je nekoč rekel gotovi osebi: »Pojdi na Polzelo delat v tovarno! Plačajo 5 KI« Kje bo dobil delavec hrano in obleko, tega seveda ni povedal. Dodal je še: »Ako bi jaz imel 5 K dnevno, bi bil že bogat!« Uboga reva. — Neka 60 let stara ženska je prosila gospoda župana za podporo. Prosila ga je, kakor prosi nedolžni obsojenec pomiloščenja. Izrazil pa se je g. župan, bistra glava: »Vaš sin Je pešec, ima dobro plačo, lahko vas preživi; če pa ne, pa idite prosjačit!« Lep župan, ki tako skrbi za blagor ljudstva. Svetujemo mu, da da svojega sina k vo-jakom, da ga bo lahko preživljal.
Dnevne vesti.
Za koga velja premirje.
Včerajšnji »Slov. Narod« je hud; ijravi, da ne ve za koga velja pre-
mirje, to je raedstrasiku;;»vv> n emirje z ozirom na politični položaj. Gospoda naj se potolaži, vsaj tudi ml ne vemo. Večkrat smo že razmm liali o tem, pa vedno prihajamo dd zaključka, da to premirje od ona strani ni imelo poštenih namenov/ Ne bomo Vam tega dokazovali, kei ni potrebno, a prepričate se lahkq sami, kdor med Vami je še tako na< iven, da je smatral premirje za re^ sno stvar. Omenjali smo že, da sina bili zadovoljni s tem. da bi časnikar«! ska politika krenila v dostojne mej je, ker je šele potem mogoče trezna premotrivati razna vprašanja in de-j lati. Toda pri nas ni tako. Sklenilo! se Je premirje. In klicali ste po vislicah, zahtevali tiranstvo, po svoji« zakotnih shodlčih in listih ste n^ nepošten način blatili socialno-dc-mokratično stranko. Preprečili st$ razne socialne reforme, ki so jih cel^ že v Bosni uvedli in odrekli ste st legislativni pravici. Proti odredbamf ki so za gospodarstvo pri nas skrajno škodljive, niste imeli nobene svtf rilne ali protestne besede, ker V Belgradu svetujete in sodelujete^ Hoteli ste torej imeti mir, da bi nemoteno delali tako kakor je Van všeč. In cerkve? AH ni razvita nc njih najhujša agitacija proti socialn demokraciji? In zakotni klerikaln listi? Kaj naj rečemo o teh? Torfcfi sedaj pa povejte, za koga je pre* mirje? Menimo, da nas razumete it( ne vprašujte tako po Judeževo.
Gustinčič na poslu.
V	»Slov. Narodu« poskušajo gd< tovi ljudje obrniti Gustinčičeva iz\ vajanja v našem intervi\vu narobfi in predstaviti ga naši javnosti kol »izdajlco naroda«. To bojevniku Gustinčiču ne bo novo, ker je vsef to že doživljal v inozemstvu in tudi ne bo žalilo — naši javnosti v5 informacijo pa povemo, da je so« drug Gustinčič napisal že v Srbiji 1; 1915. brošuro »Trst« in nebroj člankov o našem Primorju, iz katerih sa dovolj Jasno vidi. kako misli Gustinčič o naši zemlji in italijanskih zahtevah. Še več: Gustinčič je tudi v! Švici v francoskem jeziku napisal obširno razpravo o jadranskenf vprašanju pod naslovom »La Ane-stion de 1’ Adriatique«, v kateri polemizira s poznanim florentinskim profesorjem Salveminijem in to v; času, ko so vsi naši emigranti irt člani »Jugoslovanskega odbora« nm želji oficielne Srbite morali molčati
o	naših sporih z Italijo in ko so l»ill tisti, ki izkrivljajo danes Gustinčičeve besede v »Slov. Narodu« U Švici še avstrijski špijoni, To nr.J zadostuje!
Razglas.
Glasom objave v »Službenih No-vinah« št. 45. z dne 20. maja 1919 Je izdal komite ministra financ hi prometa na predlog gospoda finančnega ministra sledeči odlok: Izjed-načl se kurz kovanih kron bivše av-stro-ogrske države In kovanih srebrnih črnogorskih perpera od 1, 2 iti 5 kron v srebru s kurzom dinara, t. }., da velja pri naših državnih bla-gajnah ena srebrna kovana krona ali en srebni kovani perper en dinar.
Bolniškim blagainam in bratovskim skladnlcam.
se priporoča, da naroče »Osnutek zakona o zavarovanju delavcev« za vse svoje funkcionarje in nameščen« ce (odbornike in uradnike), da ga kot najbolj prizadeti dobro preštudirajo. Dobi se pri Zvezi bolniških' blagajn v LJ' bljani, Turjaški trg 4, L nadstropje. Cena izvodu 20 K. ,
— tvo goloba na barki, ki prinaša oljčni list, Je rekla, ko mi Je izročila pismo moje tako-zvane zaročenke.
Prebral sem prevzetno, brezbarvno brbljanje, to pisanje študirane gosi brez srca, ki Je hotela potom možitve — poljubne možitve —
postati prosta.
Ko sem prebral pismo z navideznim, a ne odkritosrčnim veseljem, sem se hotel otTesti te
bedaste zgodbe.
— Ali mi nazadnje lahko poveste, sem vprašal baronico, je-li ta dama zaročena s pevcem?
— Da in ne.
— Je-li vezana nanj s kako obllubo?j <
— Ne!
— Ali se hoče omožiti ž njim?,
— Ne!
— Ali hočeta njen oče in mat!, da se poroči ž njim?
— Obadva mrzita njenega pevca.
— Zakaj pa tedaj kakor obsedena sili, da še uda temu človeku?
— Ker... tega ne vem.
— A M ljubi mene?
— Morda.
— Potem Je ona tista, k! »snubi«. Samo ena misel Jo obvladuje: da poroči tistega, ki bi več ponudil. To dekle ne ve nič o ljubezni.
— Ampak vi, gospod, kako pa umevate .vi ljubezen £
— Da povem po pravici: čustvo, ki zatre vse drugo, natuma sila, ki se ji nič ne ustavi, nekaj sličnega kot grom, naraščajoča plima, slap, vihar...
Gledala mi Je naravnost v oči in je zatrla v sebi vse, kar je imela pripravljenega za obrambo svoje prijateljice.
— In s tako silo ljubite vi to mladenko? Je vprašala.
V	tem hipu sem Ji hotel vse priznati.
A potem?... Vez bi bila raztrgana In laž, ki me Je ščitila pred to zločinsko ljubeznijo, mi je postala neobhodno potrebna.
Da bi se izognil določnemu odgovoru, sem Jo zaprosil, ne več govoriti o tem. To lepo dekle da je zame mrtvo In meni preostane samo še kruta dolžnost, da Jo pozabim.
Baronic« se je trudila na vse mogoče načine, da me utolaži, vendar pa mi je zakrivala, da Je pevec opasen tekmec, zlasti ker ima to prednost, da lahko z damo osebno občuje.
Baron, ki ga Je utrujal najin pogovor, Jo Je prekinil. Dejal je proroško, da si opaliva prste.
— Ne sme se vmešavati v tule srčne zadeve.
To Je rekel tako osorno, da so plameni ozlovoljenosti pordečili baroničina lica. Moral sem zaustaviti preteči vihar in sem oričel go-"orti o drugih stvareh. —<
JCamen se je pričel valiti«
Laž, prvotno domislek, se je utrdila; osramočenost in bojazen ste me prisilile do takšnega potvarjanja samega sebe, da je postal ta ljubezenski doživljaj poetična bajka, v katero sem nazadnje še sam veroval. Igral sem ulogo nesrečnega ljubimca, ki Je ni bilo pretežavno igrati, ker je vse do predmeta molih čustev odgovarjalo mojemu istinetemu položaju.
Tako daleč sem jo bil pritiral, da sem se ujel v svoje lastne mreže. Ko sem nekega dne prišel v svojo sobo, sem našel tam karto gospoda X., kanclista pri carinskem uradu. To ni bil nihče drug kot »njen« oče. Takoj sem vrnil obisk. Bil Je majhen star mož, ki Je bil svoji hčeri neprijetno sličen, karikatura karikature Prvo, kar je storil, je bilo, da se Je vedel z mano popolnoma kot s svojim bodočim zetom. Vpraševal me je po mojih družinskih zadevah, po moji plači, po mojih načrtih; kratkomalo, bil je to pravcati izpit. Stvar Je pretila, da postane resna...
Kaj storiti? Zmanjševal sem se v njegovih očeh, kolikor sem le mogel, da bi odvrnil s sebe njegove očetovske oči. čemu ie prišel v Štokholm, mi Je bilo nadvse jasno. Ali se je hotel otresti pevca, ki mu ni bil pogodi, ali pa se Je krasotica odločila, da počasti ter izvoli mene, v slučaju da bi me vešč izvedcnec cenil dovolj visoko. Napravil sem se skrajno neprijetnega, se izognil vsaki priliki in zamudil celo obed pri baronici. Utrujal sem tega nesrečnega ta*** da se*n *e mu vedno znova izmuznil iz-
pred oči, izgovarjajoč se z nujnim opravilom v knjižnici, dokler ni — in to sem nameraval —* srditi kanclist odpotoval pred časom.
Je-li rlutil moj komedijan* 'cakšnemu tekmecu je imel zahvaliti svojo zaKonsko nesrečo, ko se je oženil s svojo madono? Brez dvoma ni tega nikoli zvedel in si je ponosno pripisoval čast, da me je izpodrinil.----------
Dogodilo se je nekaj,' kar ni ostalo brez posledic za naše usode. Baronica Je nenadoma odpotovala s svojo hčerko na deželo. Bilo je prve dni avgusta. Iz zdravstvenih ozirov si le izbrala kopališče Mariafred na Melarju, kjer je pravkar bivala mala sestričina z njenimi starši.
Ta njen nagli odhod, naslednji dan po njenem povratku z dolgega potvanja, se mi je vl-dej zelo čuden; ampak ker se me stvar ni prav, nič tikala, sem ostal miren. Trije dnevi so minuli, ko me Je baron pozval k sebi. Bil je ue-ruiren, nervozen, čudaški Javil ml je, da se baronica kmalu povrne.
— Tako? sem vzkliknil, začudenejšl ko* sem hotel biti.
— Da... Razburjena je, podnebje Ji ne ugaja. Pisala mi je nepojmljivo pismo, ki me plaši. Sicer pa Itak nikoli nisem mogel umetl njenih muh: polna Je norih misli. Zdaj se domišlja, da se vi srdite nanjo!
S kakšnim licem nal bi sprejel to vest?j ,	(DalJe prih.)
Preki 803.
. Predsedstvo deželne Vfa<l6 !n nestni magistrat sta izdala razglase »prelcem sodu, ki so nabiti po me-ltu- Občinstvo st opozarja posebno *a razglas mestnega magistrata, v. katerem so navedena natančneja po-asnila.
Drobno.
— Poštni promet z inozemstvom, pasom odloka ministrstva pošte in ^A$ava z dne 26. maja t. 1. štev. -400 odnosno z dne 31. maja t. 1. pe številke, je pisemski promet z fijozemstvom, Izvzemši Nemčijo, fculgarijo, Turčijo, Madžarsko in *wsijo zopet otvorjen. Začasno še nt 5« or jen pisemski promet z Italijo, foljsko in Ukrajino, ter potrebni dogovori s temi državami še niso dokončani. Za ostalo inozemstvo se Sjnejo sprejemati pisma, dopisnice ^'»vadne in dvojnate — z odgovorom), tiskovine vseh vrst, trgovske Jistine, vzorci brez vrednosti in sl-
tudi priporočeno. — Pristojbine J« Vračunajo po mednarodnem ta-pu. Povzetne pošiljke in poštni na-so do drugačnega ukrepa za-f*01 Ptekinjenega denarnega pro-oieta nedopustni. x d Pokrajinski odbor za zaščito y Ljubljani se ustanovi na bin« Kostni pondeljek v Ljubljani. O pri-l,1 ustanovitve tega odbora pride v H iu no načelnik državnega odseka za zaščito dece v Belgradu g.
M. Dj. Popovič. Na binkoštnl Pondeljek ob 10. dopoldne bo zato y mestni posvetovalnici sestanek »seh, ki delujejo praktično pri zaščiti dece in ki se zanimajo za to važno socialno delo. Po tem širšem sestanku bo prva sela pokrajinskega odbora.
— Policijski cestni red. Ker se •e opazilo, da se občinstvo ne drži aoločb cestno - policijskega reda, opozarja policijsko ravnateljstvo na te določbe in osobito na sledeče: »Voziti se mora po levi strani ceste,
*	nastopom mraka morajo biti vsa Vozila opremljena z lučjo, voziti po Do hodnikih in pešpotlh, sprehajališčih in med nasadi, je prepovedano. Tovorni ni mesarski vozovi morajo voziti vedno korakoma, drugi vozo-v? p? L po mostovih in preko želez-
,pr?lazov. 2. pri vožnji z ene
Iu*0, 3* Dri vožnji po str-mili cestah m ulicah. Vsak voz mo-
2L. d?!)er zavor. Avtomobil!
f? vozlti v sklenjenih seliščih »večjemu z brzino 15 km na uro utakor lahek brzen voz), pri gosti toegh kakor tudi na mestih, kjer ni jnogoče pregledati ceste (na križiščih, močnih ovinkih itd.), na mostovih, v ozkih ulicah, pri velikem Prometu in pri večjem zbiranju ljudi Pa kvečjemu z brzino 6 km na uro. ^ostajanje na cesti, na hodnikih in Pespotih je prepovedano, ako se s tem moti svobodni promet. Na mestih, koder so javni nasadi, Je pse voditi na vrvi. Psi se ne smejo Je-ttiati s seboj na tržišče, v kopališče ja druge javne prostore, kjer je to z {epaki prepovedano. Prepovedano
Pse ponoči puščati na ulici. Psi, J^ateri imajo navado, da ponoči tuni0. morajo se držati v notranjem Poslopju itd. Prestopki se kaznujejo \ globo do 200 K ali z zaporom do ‘4 dni.
n Koncerta na binkošfno nede-HP. »n pondeljek se vršita na vrtu »Narodnega doma« ob 15. uri. V *‘ucaju slabega vremena bo koncert
1	. restavracijskih prostorih. Svira 0r«ester »Dalibor«.
—• Subskribentie akcii IV. emirje Delniške stavbene družbe »Union« v Ljubljani dobe dodeljene jim delnice v družbeni pisarni od 10. t. to- dalje od 2. do 5. ure popoldne.
— Razpust društev. Policijsko Ravnateljstvo v Ljubljani je sledeče Podružnice nemških društev, kate-
sedež je v nam sovražnem inozemstvu, razpustilo: 1. Frauenorts-•fruppe des deutschen Schulverel-
?ues v Ljubljani, 2. MSnnerortsgrup-® des deutschen Schulvereines v jubljani, 3. Frauenortsgruppe des jcreines Stidmark v Ljubljani. 4. "\annerortsgruppe des Vereines Midmark v Ljubljani, 5. K&rstgau 3es Vereines Siidmark v Ljubljani.
— Ukradeno je bilo Jerici Go-^°la, stanujoči Karlovška cesta 4,
rumenkasto volneno žensko kri-
—	o in ena siva kompletna obleka, v Skupni vrednosti 700 K. Storilec je ^°tovo s ponarejenim ključem prišel
*	stanovanje ter tam iz zaklenjene omare pobral navedene stvari.
—	Posojilnica v Črnomlju Je po-vl®*a Komisiji za preskrbo vračajo-
čih
se vojnikov na tozadevno proš-
Prispevek za leto 1919 v znesku K, za kar ji bodi izrečena neiskrenejša zahvala. — Komisija za preskrbo vračaiočih se vojnikov v HUbljani.
jy.r~ Vlom. Neznani storilci so vlo-v orostore. »Društva dobrodel-
nosti« na Poljanski cesta 4/1 teT M tam iz pisarne, iz zaklenjenega predala pisalne mize ukradli 4000 kron. Sumi se, da je tat s ponarejenim ključem prišel v predal pisalne mize, kjer je bil denar spravljen. Za taiovi se poizveduje.
— Prosi se poročila, kdor bi kaj vedel o pogrešanem Francu Fajfar iz Sobenj št. 18 pri Tržiču na Gorenjskem. Prideljen je bil 15. regimentu, 9. stotniji, II. četi v Galiciji. Zadnjikrat se je oglasil 20. junija 1915. Prosi se, da pošlje gotova pojasnila in podatke proti povrnitvi poštnih stroškov Ivanu Presterl, Ljubno, št. 71, pošta Podnart, Gorenjsko.
— Pred stavko angleških delavcev, »Berliner Tageblatt« priobčuje vest, agencije »Evropa Press« Iz Londona, da stopijo v slučaju, da se njihovim zahtevam ne ugodi 7. junija v vsej Angleški tekstilni delavci v stavko.
— Zveza škoutistov in nastav-IJencev bank, kreditnih in zavarovalnih zavodov, hranilnic fai posojilnic, menjalnic in slovenskih veletrgovin skupina Ljubljana. Na izvan-rednem občnem zboru dne 1. junija so bili izvoljeni v odbor sledeči gg.: Predsednik: Grum Anton; podpredsednik: Rak Fran; tajnik: Velepič Rudolf, namestnik: Zabukovec Vinko; blagajnik: Šimenc Radoslav, namestnik: Jonke Josip in štirje odborniki. Sprejemajo se gori omenjenih zavodov novi člani po celi Sloveniji, pristopne izjave in informacije daje društveni tajnik, Ljubljana, Knafljeva ulica 7. Tovariši organizi-rajte se, ker le v slocg Je moči
Delo kovinarjev.
Izvajanja sodruga F. Sveteka na poslovilni seli odbora in zaupnikov kovinarske organizacije.
Cenjeni tovariši 1 Ko se poslavlja od nas predsednik sodrug Koleša in prevzemam Jaz kot njegov namestnik načelstvo kovinarske organizacije, Je potrebno, da pregledamo naše dosedanje delo in se obenem ozremo na naloge, ki nas čakajo v bodočnosti. Delo, ki smo ga izvršili od avstrijskega poloma do danes, je fundament naše organizacije, in vsakdo, ki pozna razmere v našem društvu, mi bo pritrdil, da je ta fundament dovolj trden in zanesljiv, da si zgradimo na njem organizacijo upoštevano od nasprotnika, ki se bo bojevala in zmagovala. NI mi potreba naglašati, da Je bil sodrug V. Koleša duSa temu delu, ni treba, da ga ob slovesu hrupno hvalimo — izvršeno delo Je najzgovornejše izpričevalo.
Ali sodrugi, to kar smo storili do sedaj, to še ni vse, to Je šele fitnda-ment.
Zavedati se moramo, da Je ravno naša organizacija mogočen faktor za razvitek industrije v tel državi. Kakor si ne moremo misliti izvršitev kakega stroja brez kovinskih delavcev, tako tudi ne industrije brez strojev. Tega se moramo zavedati, in šele potem bomo vedeli prav ceniti našo organizacijo In kako treba uporabiti moč organizacije. Ni danes naša absolutna naloga, da se s podjetniki prepiramo za deset-vinarski priboljšek mezde, temveč pripraviti se moramo, da ob sklepu miru, ko se bo pri nas začela razvijati industrija, za kar je dan pogoj, ter bo pritisnila za zaslužkom masa tujega delavstva — do takrat moramo poskrbeti in omogočiti našim ljudem dovolj strokovne izobrazbe, toliko, da ne bodo zaradi pomanjkanja znanja ostajali samo delavci zadnjih vrst, temveč da bodo zmožni prevzemati tudi vodilna mesta. Torej neobhodno potrebna nam je strokovna izobrazba in brez nje si tudi socializacije obratov misliti ne morem. Katera pota naj ukrenemo, da to čim hitreje in temeljiteje dosežemo. v to se ne spuščam, vendar pripominjam, da mi šola z visokega odra ne ugaja. To vprašanje se mi zdi eno najvažnejših in treba bo podvojiti delo na tem polju.
Bistvene važnosti za napredek našega društva in splošnosti je pa vprašanje obrtnega naraščaja. Z veseljem morem ugotoviti, da se naše organizacije zavedajo nujnosti in dalekosežnosti tega problema, ali na prvi pogled se človeku dozdeva, da se nihče ne orientira v tej zmešnjavi ali vsaj, da si večina sodrugov ne ve poti, kako privesti mladino na pot, s katere Jo Je spravila brutalnost vojne. Po vseh delavnicah in tovarnah opažam pri učencih, razen nekaj izjem, simptome, do sedaj še nepoznane čudne neskrbnosti ln nezmiselne upornosti, kar bi najlažje označili z besedami »vojna bolezen«.
In v čast starejšim sodrugom moram kon&tatiratl da Mi oray. do-
W Jpgr-	"
bro zavedajo, da tukaj treba vse kaj drugega nego palice. Da bo dober zgled starejših sodrugov o treznosti, možatosti in značajnosti v doglednem času pripomogel mladini na pravo pot, sem prepričan; ali kakor je bilo treba Izrednih dogodkov, da je padla mladina do te stopnje demoralizacije, tako bo tudi treba izrednih pomočkov, da se zopet vrne k resnobi. Prvi pripomoček k temu bi bile dobre in moderne obrt-nonadaljevalne šole.
O tem se je pri nas že veliko govorilo, omenim naj le izvajanja obrtnega nadzornika sodruga inž. Stebija na mladinskem shodu meseca aprila v Ljubljani, k]er je razvijal prav lep program za obrtno-nadaljevalne šole, ki ga je tudi mladina prav simpatično pozdravljala. Ali za izvedbo tega bi bilo treba pomočkov in volje, in tega bo težko dobiti od tako v militarizem zaljubljene vlade. Mislim, da je vsakdo prepričan, da se bo o tem moralo še mnogo govoriti in zato še več delati, — v zahvalo nam bo mladina okrasila naše vrste in s tem zasigu-rala bodočnost sebi in našemu delu.
Iz stranke.
Seja političnega odbora okrajne politične organizacije se vrši v torek, 10. t. m. ob 7%. zvečer.
Strankine politične organizacije in zaupniki se opozarjajo na načrt zakona o reformi bolniškega in nezgodnega zavarovanja, ki ga je izdelalo ministrstvo za socialno politiko v Belgradu. Načrt postavlja organizacijo zavarovanja na moderno podlago, posamezne določbe o zavarovanju samem so pa za delavce absolutno nesprejemljive. Železničarji bi bili po načrtu, če bo uveljavljen, zelo prikrajšani. Zategadelj je dolžnost ne-le strokovnih, ampak tudi političnih organizacij in zaupnikov, da si načrt nabavijo, ga dobro preštudirajo in seznanijo ž njim vse sodruge. Ker Je načrt izšel samo v srbohrvaščini, je slovenski prevod oskrbela Zveza bolniških blagajen v Ljubljani, Trujaški trg 4,1. nadstr., na kateri naslov naj se pošiljajo naročila. Delo je obširno in stane posamezni izvod 20 K. Z naročilom je treba hiteti, ker je naklada z ozirom na visoko ceno zelo majhna.
Strokovno gibanje.
Strokovne organizacije (krajevne skupine, vplačevalnice itd.) se ponovno opozarja na načrt zakona
o	reformi zavarovanja delavcev za slučaj bolezni in nezgode, ki ga je založila Zveza bolniških blagajen v Ljubljani, Turjaški trg 4, I. nadstr. Knjiga Je zelo obširna in stane zategadelj 20 K. Z naročbo je hiteti, ker se je dalo natisniti le malo izvodov. Vprašanje bolniškega in nezgodnega zavarovanja delavcev je tako važno, da ne sme biti ne ene strokovne organizacije, ki bi se ne seznanila z omenjeno zakonsko osnovo. Večje organizacije naj na-roče po več izvodov.
Konferenca. Osrednji odbor Splošne železničarske organizacije za Jugoslavijo sklicuje dne 11. t. m. ob 8. uri 30 min. (zjutraj) konferenco prožnih čuvajev in obhodnlkov lužne železnice v Zidani most z dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo. 2. Osemurni delavnik. 3. Raznoterosti.
Krajevne skupine se naprosi, da delegirajo zastopnike na to konferenco. Osrednji odbor društva.
Shod gostilniških, kavarniških in hotelskih uslužbencev se bo vršil v torek, dne 10. t. m. ob 10. zvečer v restavraciji g- Krvariča y Prešernovi ulici. Mezdna komisija poroča ra tem shodu o uspehih pogajanj. Udeležite se shoda vsi člani in članice ter pripeljite tudi nečlane s ;stboj.
Vestnik »Svobode".
Pozdravni večer s koncertom v Čast delegatom na strokovnem kongresu v Ljubljani se bo vršil Jutri v nedeljo ob 8. zvečer v veliki dvorani hotela Union ob pogrnjenih mizah. Vstopnice po 2 K za osebo.
»Svoboda«.
Primož Trubar.
(* 8.Junija 1508., t 29. junija 1586.)
,Pod visokim belim Čelom bliska se očij ti živih par ...
Ant. Aškerc.
'Mrl 8. junija mine 411 let, odkar Je zagledal učitelj spoznanja ln heroj Primož Trubar, luč Sveta. Danes, ko imamo samostojno, politično svobodno državo Jugoslavijo z nesvobodnim narodom, se spomnimo moža, ki 1$ .vzgajal in Izobraževal
svoje ljudstvo. Ni bilo ne hiše, ne kota, kamor ne bi bil prodrl njegov, nauk demokratičnosti sicer v cerkvenih stvareh ali vendar demokratičnosti.
Ni potreba, da bi opisovali trnjevo pot življenja od rojstne vasice Rašica nad Turjakom na Dolenjskem, v Trst k njegovemu očetu Bo-nomu, od tu po celi slovenski pokrajini, nato beg na Nemško v Ttibin-gen, ki je bil glavna njegova delavnica, odkoder je pošiljal knjige med svoje ljudstvo. Imamo itak vse polno njegovih biografij, v katerih se pa žalibog ne spozna pravega narodovega učitelja Trubarja. Danes je še veliko ljudi, ki gredo mimo njegovega spomenika na Bleiweisovi cesti in si mislijo: Kaj se je pa postavilo temu brezvercu ta beli spomenik? Ne čudimo se onim, ki govore tako vsled nevednosti.
Primož Trubar Je nastopil proti papistom, učil Lutrovo vero in napisal slovensko knjigo, slovenski abecednik, iz katerega se je ljudstvo učilo brati ln pisati. Res je, ako bi ne bilo Trubarja, Krelja, Juričiča, Bohoriča, Dalmatina in Trubarjevega sina Felicijana, da bi bil danes slovenski Jezik isto, kar je latinski, ker ljudstvo ni slišalo papiste nikdar govoriti slovensko.
Pilmož Trubar pa je hotel narod dvgniti iz blata in mu zgladiti pot v jasnejše življenje.
V	dobi absolutizma in fevdalizma je bil Primož Trubar demokrat in demokratično Je bilo njegovo delo od začetka do konca.
Primož Trubar je preganjal duševno revščino slovenskega ljudstva in s tem delom mu Je pripravljal tudi pot k materijelni osvoboditvi. Njegovo delo Je bilo tudi socialno, važno. Nikjer ni dokumenta, ki bi pokazal, da bi bil Trubar slavil askezo in bedo kot pogoj, da se zaslužijo nebesa; s svojo ženitvijo Je da? zgled, da smatra za dobro in pravfčno, uživati udobnosti tega sveta.
Najširša reformacija mu Je bila namen, in sredstvo za rešitev in po-vzdigo ljudstva.
Po njegovi smrti 29. junija 1586. leta pa ie zagrnila domovino zopet tema, tema protireformacije. Njegove delo, knjige, so bile sežgane na trgu pred škofijo in škof Hren Je pel zraven zahvalno pesem. Nastopila je žalostna inkvizicija. Ali dobrega dela razne gonje proti njemu in njegovim knjigam niso mogle uničiti. Trubar Je položil temeljni kamen ptičetku kulturnega In gospodarskega napredka slovenskega ljudstva.
Stiristoenalst let Je minulo in mnogo se je izpremenilo na svetu. Ako bi bil Primož Trubar danes med živimi tak, kakršen Je bil, ko Je opisoval slovensko ljudstvo, ko mu le dajal čisti nauk, tak, kakršen le s*al pted škofom, in bi se zopet bojeval za ljudstvo, tedaj bi ne bilo prt štora zanj med cerkvenimi in ne-ceikvenimi popi sedanjega časa, ne med onimi ki ga slove z naštudirano besedo in s polnim kozarcem, a ga ne ljubijo v srcu in ne razumejo po duhu, ampak bil bi puntar, kakor je bil tedaj, puntar med puntarji, ki se bojujejo za ljudstvo, kakor se je
ant bojeval v svojem zalivu Bril ■ž Trubar.	“
Kultura.
Ivan Canakar med Nemci. Znana dunajska pacifistična revij| »Der Friede« priobčuje v svoji zad« nji številko (z dne 30. maja) črtica »Konig Mathias« von Ivan Cankar« Anonimni prevod tega dragulja, ki je eno najlepših del Cankarjeve poslednje in najdovršenejše knjiga »Podobe iz sanj«, je prav zadovo« ljiv, posebno če pomislimo, kakšne' težkoče dela tako osebna Cankar* jeva slovenščina nemškemu preva-jalcu. Vsebina tega sanjskega frag« menta, zbeganega in vendar polne-« ga jekleno-trdne vere v svitlejšo bodočnost, se prav lepo sklada t, ostalim gradivom lista, ki že izzgf dobe vojne furije zvest svojim na« čelom deluje v resnično mirovnenf in spravljivem duhu. Izklesani in sa* monikli slog največjega naših pisai teljev ni v prestavi prav nič izgui bil na svoji samorasli kremenitosti Nasprotno, šele v tujem jeziku prav. spoznamo vso jezikovno in miselno veličino Cankarjevo, vredno, da Jo, spozna ves kulturni svet, iti satoi tem težje občutimo bol, ki nam jo J5 zadal njegov prerani odhod. K. P«
Gospodarstvo.
Zaloge špirita pod oddajno prc«
povedjo. Finančno ministrstvo jst stavilo vse zaloge špirita, ki se na,« hajajo v trošarini podvrženih 2m{ njarnah, prostih skladiščih in rafinerijah, in ves špirit, ki se bo v teli žganjarnah še izdelal pod oddainoi prepoved. Ta podjetja bodo smela oddajati špirit le na podlagi dovoljenja finančnega ministrstva, odnov sno njegove v to pooblaščene dele* gacije. Pravilno kolkovane prošnji za taka dovoljenja je vlagati nrl pristojni delegaciji (za Slovenijo irt Istro v Ljubljani). Vsa zgoraj nave« dena podjetja morajo do vštetega % t. m. delegaciji ministrstva financ. V5 Ljubljani prijaviti vso množino špfr. rita, ki so je imela dne I. junija t. I* v zalogi. S špiritom, ki je stavlietf pod oddajno prepoved, sme razpolagati izključno le finančna uprava* Vse pogodbe o nakupu, prodaji in dobavi špirita in iz špirita izdelan iti jakih žganih pijač, droždenke in alkoholni esenc in etera, ki so bilj sklenjene, predno Je izšla ta nared* ba, pa doslej še niso bile izvršene, so razveljavljene, ne da bi imeli po« godniki pravico zahtevati poznejše; dobave ali odškodnine. Prestopke te naredbe bo kaznovalo finančno okrajno ravnateljstvo z globo daE 5000 K ali pa z zaporom do 6 mc-e-cev, ako dejanje ne spada pred ka-zensko sodeče.
Aprovizaciia.
Zdrob za otroke do 3. leta dobe stranke na zelene izkaznice za otroke, in sicer: št. 1 do 400 dne 10.. št. 401 do 800, dne 11., št. 80 do 1200 dne 12., št. 1201 do 1600 dne 13., št, 1601 do 2000 dne 14., St. 2001 do 2400 dne 16., št. 2401 do konca dne
17.	junija. Za vsakega otroka se dobi
1	kg zdroba, ki stane 4 K.
Majnoveiša poročila.
V	Celovcu Je mir.
LDO. poroča dne 6. junija ob 18. uri iz poluradnega vira: Mesto Celovec Je bilo danes po Jugoslovanskih četah brez boja zasedeno. Prebivalstvo Je čete prijazno sprejelo. V mestu vlada popolen red ln mir, za katerega jamčijo Jugoslovanske čete. V vsej kraljevini vlada vsled sklepa premirja veliko zadoščenje in nepopisno navdušenje, ker k Jugoslovanskemu ozemlju spada tudi historično Gosposvetsko polje, kjer so bili vstoličeni slovenski vojvode.
Premirje za Koroško podpisano.
LDU. poroča dne 6. junija ob 18. uri iz poluradnega vira: Danes ob
16.	url Je bilo v Ljubljani končnove-Uavno podpisano od deleeatov kraljevine SHS ter Nemškoavstrijske republike premirje radi borb na Koroškem. Stranki sta se popolnomn sporazumeli. Jugoslovanska uprava in zasedenie na podlagi te oocoilbe obsega Rožek, Celovec in Velikovec, dočim ostane Nemcem Šent Vid, Feldkircheu In Beljak z železniško progo v Trbiž. Severno od Ju-goslovankega ozemlja Je v pogodbi ustanovljena do deset kilometrov široka nevtralna cona, v kateri se ne sme nahajati nemško-avstrijsko vojaštvo, ln Je prebivalstvo popolnoma razoroženo. Nemška Avstrija se Je zavezala plačati vse škode, prizadete vsled vojnih operacij zasebnemu in Javnemu imetju. Sovražnosti so ustavliene,
Italijani na) razsodijo.
LDU* Spittal ob Dravi, 5. (ČTU.) Iz sedanjega sedeža koroške vlada se poroča:	Vprašanje o spornem
ozemlju celovške kotline z Velikovcem vred se more rešiti po pogajanjih na podlagi razsodiščne ore-iskave italijanske komisije.
Demonstracije na Dunaju.
LDU. Dunaj, 5. (ČTU.) Ljudski bramba, zlasti levo krilo komunistov, Je imelo včeraj na Votivnem trgu zborovanje in potem demon-stravijski izprevod k parlamentu. Demonstrirali so proti mirovnim pogodbam in proti odpravi ljudske hrambe. Oddelek Je demonstriral pred Italijansko misijo s fej-klicl. Nadlegovali so tudi nekatere francoske in ameriške častnike.
Franclja priznala kraljestvo SHS.
LDU. Belgrad, 6. Tukajšnji francoski poslanik vicointe de Fontnev je prejel iz Pariza uradno vest, da je vlada francoske republike priznala kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, o čemur je poslanik obvestil našo vlado.
Predsednik Portugalske odstopil.
LDU. Lizbona, 4. (CTU.) Predsednik republike Cn- iro ie dMo'"-!'.
Izdajatelj: 5'- h’ Petelan Odgovorni uredil - Rudolf Gi«!mih, Tisk »Učit. tistarne« v Ljubljani.
amn €
N A P n E r
smT29;
Razglas.
‘ Na usTanovnem zavodu za kIu-honenie v Ljubljani, se bodo s pričetkom šolskega leta 1919/20 nanovo sprejemali gluhonemi šoloobvezni otroci na prošnjo rediteljev in njih namestnikov.
Pogoji za pripust' k pouku, 1 oziroma za sprejem v zavod so:
1. Gluhonemi ali takšna stopinja na gluhosti, da se dotičnik s posluhom ne more naučiti glasovnega jezika;
2. izpolnjeno 7. in ne še prekoračeno 12. leto življenja in
3. primerna telesna zmožnost in sposobnost za izobraževanje.
Od sprejetja so brezpogojno izključeni bebasti, slaboumni in božjastni otroci, kakor tudi otroci, ki imajo nalezljive bolezni in drugo telesne hibe. Ravnotako se ne morejo sprejeti otroci, katerih govorila niso zmožna priučiti se glasovnega jezika, ki so v veliki meri kratkovidni ali daljnovidni in ki močijo posteljo.
Sposobnost za izobraževanje se dokaže s posebno preizkušnjo, ki jo je prebiti v zavodu; dan in ura te pr izkušnje, se razglasita ob svojem času.
Gojenci morejo v dobi svojega izobraževanja v zavodu dobiti stanovanje in hrano, proti plačilu letnega zneska 300 K.
Ako se uboštvo dokaže, se preskrbovalni stroški lahko znižajo ali popolnoma spregledajo.
Znotranji gojenci dobe vso preskrbo v zavodu; vendar Jih morajo tisti, ki so jih dolžni preživljati, preskrbeti s predpisano vrhno obleko in s potrebnim perilom. Znotranji gojenci morajo v zavod sledeča oblačila v dobrem stanu in zaznamovana s seboj prinesti, in sicer dečki: 2 zgornji obleki, klobuk In o zimsko suknjo, dvoje čevljev, 0 srajc, 6 spodnjih hlač, 6 parov nogavic, 6 žepnih robcev in dežnik; dc-klice: 2 zgornji obleki, klobuk ali ruto in zimsko jopico, dvoje čevljev, 6 srajc, 6 spodnjih kril, 6 hlač, 3 naprsne jopice, 3 predpasnike, 6 parov nogavic, 6 žepnih robcev in dežnik.
Prošnje za pripust k pouku, oziroma za sprejem znotranjih gojencev v zavod, Je
do 25. Junija 191$. leta
vlagati pr! ravnateljstvu ustanovnega zavoda za gluhoneme v. Ljubljani.
Prošnje Je opremiti z nastopnim! listinami:
a) z rojstnim listom,
b) z izpričevalom o cepljenih kozah,
c) z zdravniškim izpričevalom o gluhonemostl z napovedjo, kako Je ista nastala in o telesni zmožnosti,
d) z domovinskim listom,
e) s šolskimi naznanili, če jiH Ima dotičnik.
Kadar se prosi, da bi se 'dotičnik sprejel za notranjega gojenca, je priložiti vrliutega izkaz o premoženju ali pa zavezno pismo, da bode plačeval po 300 K preskrbovalnih stroškov na leto, ali pa v zakoniti obliki napravljeno ubožno spričevalo.
Deželna vlada za Slovenilo,
oddelek za socialno skrb.
Kupi se več
Mi lili pri Miti SS8TK*#
JADRANSKO BANKO Točijo 89 v kleti in črez ulico pristna, stara in nova, bela, radeea in čina vina. Slavnemu občinstvu sa naj-iopleje priporoča Stanko Jesenko.
Ponudbe z navedbo cene je poslati na upravniStvo.
PillDiaHIHBIIIH
Suhe gobe
kupuje po najvišji ceni
Monta «1. telili Smilim talnim.
9 m;
Restavracija v
nuj
slav. občinstvo se priporoča
Prešernovi ulici štev. 9,
liladi, čisti, mehča, izviači tuje tvarine, prepreči zas(lupljenje krvi in operacije. Vpošiija samo proti predplačilu franko K 8-80 za 1 dozo lekarna Thierry-ja v Pregradu, glavna zaloga v Ljubljani R. Sušnik, Marijin trg Stev. 5 in vse druge lekarne.
GOSPODARSKA PISARNA
Dr. Ivan Černe
e LJUBLJANA, Miklošičeva cesta it. poslopje LJUDSKE POSOJILNICE,
daje nasvete v vseh gospodarskih’ zadevah In premoženjskih vprašanjih; izposluje posojila, posreduje prodajo in nakup vrednostnih papirjev in tujega denarja, posreduje pri prodajah in nakupih vseh posestev, izvršuje cenitve in oglede. Promet z Ameriko. Edina
pisarna te vrste v Jugoslaviji.
Uraduje od 8.-Vil. ure dop,,od 3.-5. ure pop. VpraSajte s pismom. Znamka!
I
Agitirajte za naše časopisje!
iziefrtčliS na Bledi
Hotel Mangart na Bledu ^
zopet otvorjen!
Vljudno naznanjam, da sem prevzel'
kjer bodem poskrbel cenj. gostom z dobro pijačo ter okusnimi mrzlimi in gorkimi jedili. Za prenočišča in bivanje v seziji so na razpolago lepe sobe po zmernih cenah.
Priporočam se za mnogobrojni obisk z vsem spoštovanjem
M. KeriUkitlSc
Uval dolgoletni resl&vratei* v „Nar. domu" v Ljubljani.
ruj in
- N
vrater j _
bljanl. M
se sprejme takoj v delavnico z električnim obratom, --------t-..--
Franc Rojina,
Wolfova ulica št. 6 v Ljubljani.
1000 delavce
rudarjev za moderno urejen premogovnik v Vojvodini se takoj sprejme v delo pod zelo ugodnimi pogoji. Javiti se je samo osebno vsak ponedeljek popoldne v našem uradu v Ljubljani. Za dobro plačo, hrano in stanovanje je poskrbljeno, potni stroški se pa povrnejo. Odhod vsak torek zjutraj v skupnih transportih.
„Državna posredovalnica za delo“ v Ljubljani
Gradišče.
Sila se
Predsedništvo deželne vlade za Slovenijo.
RAZGLAS.
Po navedbi poveljnika dravske divizijske oblasti v Ljubljani, št. 4341-2, z dne 16. maja 1919, naj predpostavljeni poveljniki od 28. majnika od 8. ure naprej za vsako napravljeno krivico, citirano po omenjeni naredbi, odredijo delovanje prekih vojnih, sodov, katerim naj se takoj predajo dotični krivci, ki so zakrivili-krivično dejanje po določenem času.
One vojne obveznike, ki so v prošlih operacijah izgubili oziroma zapustili svoje jedinice, pa se pri istih zopet javijo najt dalje do 7. junija t. 1. do polnoči, naj komandanti ne smatrajo kot begunce z bojišča ter naj se isti ne oddajo prekim voj ni ra sodom v sodbo, istotako naj se oni vojni obvezniki, ki se javijo do 7. junija t. 1. pri svojih dopolnilnih poveljstvih, ako ne vedo, kje se sedaj njihova’ jediniea nahaja, ne smatrajo beguncem Z bojišča.
Oni vojni obvezniki, ki se ne javijo niti do 7. junija t. # pri svojih jedinicah ali pri voj. dopolnilnih poveljstvih, a se bodo zalotili, se smatrajo kot begunci z bojišča ter se morajo oddati prekim vojnim sodom.
O vsaki izvršeni smrtni obsodbi naj se poveljnik dravsko divizije brzojavno obvesti. Ta naredba naj se takoj na v kraju | običajen način razglasi po vseh občinah in nabije na uradno desko;
; V Ljubljani, dne 3. junija 1919.
Podpredsednik deželne vlade*.
dr. Žerjav 1. r.
—  —   —  —^
vešči dela z vrtilnim tokom, se iščejo za takojšen vstop. Hrana iz tovarniške kuhinje, prosto stanovanje in razsvetljava. Ponudbe pod T. C. 500 na upravništvo. = ssJ
ra
za Hrastnik. Nastop 1. julija 1919. Plača po dogovoru. Ponudbe na
Bratovsko skladnico v Trbovljah.
Popravila se sprejemaj«. Lastna delavnica.
IVAN JAX in sin
MlBUASi »annfsha ccsl« Utr, 13. UTB1MVA
Sinili stroji In M za Me. £
la tovarne v Linču. Ustanovljena 1.1867.
Izborna konstrukcija " legan Vez«
in elegantna izvrSitev ezenje poučuje
!
brezplačno.
Pisalni ttiojl iflltr' .-. .-. KOLESA b pivih imam
DOrkopp, Styrla, Watfenrad.
:E
Priporočamo tvrdko Jos. Peteline,
Skalni stroji za vsako	Ljubljana,
obrt in rodbinsko rabo Sy. Petra nasip št. 7. :: ter posamezni deli, igle, olje, potrebščine za Šivilje in galanterijo. ::
3=
IEIIH8I
Pohištvo
■■■■■■■■■■»■ra
za delavska stanovanja iz mehkega lesa. Spalne sobe, jedilnice, sobe za gospode, vseh vrst lesa in oblik. Kuhinjske oprave, železno pohištvo, tapetniške oprave zelo poceni v trgovini pohištva
Karl Preis, Maribor, Stolni trg štev. 6.
Nakup neprisiljen!	Ceniki zastonj!
Začetek
zdravi-
liške
Isezljet
H
m
m
*
m
■
S
B
9
n
S
n
■
R.
O G
Vsi zdraviliški pripomočki na razpolago. Živila so preskrbljena. Prospekte. razpošilja in na vprašanja odgovarja
Ravnateljstvo državnega zdravilišča
A S K A SLATIN
15.
maja
1919
A
O blnkoltnlH praznikih v Ljubljani se mudečemu kot tudi tukajšnjemu občinstvu se toplo priporoča
gostilna »BURGER"
v Prisojni ulici it- 8 blizu belgijske vojaSnice.
Za goste iz dežele proti prednaročbi vedno pripravljena tovrstna kuhinja. Toči se vedno sveže pivo in stari ljutomeržan.
Antonija Burger.
Udana
Za uvoz in izvoz
moko mi!o itd lvži* moko, milo itd., katero imam vedno v zalogi. — Cenj. tovarnam in podjetjem sa priporočam kot tvrdka z I*- referencami.	In @XpC?i
FERDO SERT, Maribor, Koroška cesta 21».
»
B Jžurtaa	lica	in	rotl donaia nje lastnikom mnogo
Ml«prednosti talco v zdravstvenem kot v družabnem pogledu. Fellerjevo popolnoma neškodljivo, preizkušeno „E!sa mazilo za varstvo in nego kože odstranjuje nečistočo kože, zajedce, oteklino, varuje proti ogorelosti, liegatn, vetru, gubam, madežem itd. — Lončič močnejše vrste o kron. Ovoj In poštnina se posebej zaračuna, vendar najceneje.
Mesto škodljivih mil
jevo lilijino mlečno milo „Elsa“, koje je tudi danes najceneje, vendar Iste dobrote in neškodljivosti kot pred vojno. Boljšega in finejšega mila za nego kože si danes ni možno misliti.
DiiimA laeA moremo dosedi samo 8 Fellerjevim
EyU£SB%3 KCsdVS	Tanohina	mazilom za rast
las. Učvrščuje kožo na glavi, prepreči pleSo in prerano onive-lost. I.ončič močnejše vrsto 8 kron. Ovoj in poštnina so računa posebej in najceneje.
Za vsakdanjo nego telesa
Pellerjeve „Elsa“ toaletne pastile za umivanje telesa, otročje kopelji, kot ustna voda itd. Gena kartonu 1 krono 50 vin.
kaIka! in nosite vedno v žepu dCSflllJlbC S6Dvl bolečine lajšujoči, hladeči in osvežujoči Fellerjev „Elsa“ mentolni držek (Migrlinstift). V leseni zaklopki 1 krono 60 vin. Izvrstno proti glavobolu, migreni, rabi »e proti nbodom in vrezom. — Voda z» c JI (col-Ivrium) 2 K 60.t. — Kapljice proti zobobolu 2 K 50 vin. — ft-avi zagorski prsni sok proti kašlju steklenica 4 krone. Fran-covka v steklenicah po 6 kron ln 16 kron.
™ gr e -	prava Švedska tinktura, velika	/ElSa	/
£3 ZeiGGGC steklen. 10 K, balzam (melem)
mala steklenica 2 kroni.
Kuria očesa
odstrani brez bolečin Fellerjeva turistovska tinktura „El8a“ (tekočina) 8 čopičem 3 krone in turistovski obliž po 3 krone in 1 krono 50 vin.
Proti potenju telesa In neg Fellerjev ,Elsa‘-praŠek s pršnikom K 160. Redilni praSek za govedo obljubljena davuo znana in po-vpraševana vrsta se zopet dobiva. Ovojček 2 K. Ovoj ln poštnina se vedno računa posebej in najceneje, kolikor več se naenkrat naroči, tera več se prihrani. — Naroča se pri lekarnarji Evgen V. Feller, Stubica, Elsa trg 252 (HrvaSko Zagorje).
Ljubljanski veletržd naznanjajo, da so prejeli s pomočjo vlade velike množine inozemskega blaga. Blaga ee bo razpečavalo po cenah od vlade določenih. Prodaja so lažno t?. junija. Na drobno bo blago občinstvu na razpolago v vseh detajlnih trgovinah.
/ Franc Kav. Souvan, J- C. Mayer, Feliks Urbanc, A. & E. Skaberne, J. Grobelnik, J. Medved.