;*• Um, 129, lakajs rasen rtetielf In prašnikov vsak tiart popoldan. Uredništvo je v Ljubljani, 'frančiškanska ulica št, 6/1., • Učiteljska tiskarna. 1 Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. In sera ti: Enostolpna petit-vrstica 60 vin., pogojen prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K; večkratne objave po dogovoru primeren popust. V Uubliani. v soboto 7. JUhiia 1919, fiiasliojusdilovi »demobratI2ne. Učilo ste morali naročiti, pa magari ste ga po naročitvi obesili takoj v dimnik; in ste ga po navadi tudi; zakaj za sosedovim podom ste našli isto učilo; razloček je bil samo ta. da je ležal za sosedovim podom original, v dimniku pa je visela slaba kopija originalova. Toda, kaj če to! Tim potom so se nagromadile zbirke učil; a med vsemi ni niti ene, iz katere bi odsevalo, da šola ve, kaj zahteva od nje biologija njenega okoliša. Niti ene zbirke ni, Iz katere bi odsevalo delo učiteljev in otrok. Da, delo v šoli povdarjamo vedno radi; ogrevamo se za Kerschenstei-nerja in Derveya, a da bi kdo res delal, t. j. zbiral in izdeloval učila s pomočjo otrok, to nam nit! v sanjah ne pride na misel. Naš ideal je komedija za višjega in okrajnega šolskega vodjo in potem basta. (Dalje prih.) Iz Slovenije. Razmere v Loki pri Žusmu so tako žalostne, da se človeku, ki pride v to dolino, lasje ježijo. Delavci so tam tako slabo plačan!, da izgledajo, kakor bi bili že po tri dni na mrtvaškem odru. Za nakup živeža si ti siromaki zaslužiti ne mcrejc, o obleki pa še govora ni, ker dobi delavec z družino 60—80 K na teden. Otroci hodijo na pol nagi, ker Jim stariši ne morejo kupiti obleke. Zene so pa tako izmučene, da hodijo le še kakor sence okoli, ker sl morajo obdelovati zemljo, če hočejo, da od lakote ne umro. V aprovl-zaciji dobijo delavci samo toliko, da je ime. Z četrt kilograma moke na teden Je Izključeno živeti. Ce pa delavec slučajno zboli, kar Je vse lahko pri teh razmerah, pa glej čudo, ne dobiš nobenega živeža v apro-vizaciji, zato ker ne delaš! Radovedni smo le, če gospodje ravnatelji in posestniki tovarn tudi takrat nič ne Jedo, kadar so bolni. Najbolj žalostno je pa to, da mladina nima nobene šole. še poprej v stari Avstriji je gospod ravnatelj razširjal svojo nemško kulturo, sedaj v Jugoslaviji pa sploh nobene šole ni. Ubogi ottoci so primorani hoditi po eno uro daleč v šolo in vedno v hrib 1 Sedaj je pa poslala Narodna vlada v Ljubljani nadzornika tja. pa menda ta gospod tudi nima nobenega srca za delavce, ker jim Je držal zadnjič nagovor, pa od izboljšanja plač ni prav ničesar omenil. Izvedeli smo tudi, da je prišel ob prevratu voditelj J DS, in hotel ljudi organizirati, za izboljšanje razmer pa se ni zmenil. To delo napravijo socialisti, ker so »brezdomovinci« in ljudstvo »ščuvajo«... Št. Pavel pr! Preboldu. Našega g. župana in še več njegovih somišljenikov Je hudo bolelo in zato so nam utrgali brezposelno podporo. Delajo najl Res, kdor ne dela, naj ne je. Ali gospodje, težko Je delo od 5. ure zjutraj do 9. ure zvečer za 5 K! Da bi naš gospod župan prišel v tak položaj, gotovo bi tudi on drugače stvar presodil ali žalibog, kdor sam ne izkusi, ne more vedeti in noče vedeti. Gospod župan je nekoč rekel gotovi osebi: »Pojdi na Polzelo delat v tovarno! Plačajo 5 KI« Kje bo dobil delavec hrano in obleko, tega seveda ni povedal. Dodal je še: »Ako bi jaz imel 5 K dnevno, bi bil že bogat!« Uboga reva. — Neka 60 let stara ženska je prosila gospoda župana za podporo. Prosila ga je, kakor prosi nedolžni obsojenec pomiloščenja. Izrazil pa se je g. župan, bistra glava: »Vaš sin Je pešec, ima dobro plačo, lahko vas preživi; če pa ne, pa idite prosjačit!« Lep župan, ki tako skrbi za blagor ljudstva. Svetujemo mu, da da svojega sina k vo-jakom, da ga bo lahko preživljal. Dnevne vesti. Za koga velja premirje. Včerajšnji »Slov. Narod« je hud; ijravi, da ne ve za koga velja pre- mirje, to je raedstrasiku;;»vv> n emirje z ozirom na politični položaj. Gospoda naj se potolaži, vsaj tudi ml ne vemo. Večkrat smo že razmm liali o tem, pa vedno prihajamo dd zaključka, da to premirje od ona strani ni imelo poštenih namenov/ Ne bomo Vam tega dokazovali, kei ni potrebno, a prepričate se lahkq sami, kdor med Vami je še tako na< iven, da je smatral premirje za re^ sno stvar. Omenjali smo že, da sina bili zadovoljni s tem. da bi časnikar«! ska politika krenila v dostojne mej je, ker je šele potem mogoče trezna premotrivati razna vprašanja in de-j lati. Toda pri nas ni tako. Sklenilo! se Je premirje. In klicali ste po vislicah, zahtevali tiranstvo, po svoji« zakotnih shodlčih in listih ste n^ nepošten način blatili socialno-dc-mokratično stranko. Preprečili st$ razne socialne reforme, ki so jih cel^ že v Bosni uvedli in odrekli ste st legislativni pravici. Proti odredbamf ki so za gospodarstvo pri nas skrajno škodljive, niste imeli nobene svtf rilne ali protestne besede, ker V Belgradu svetujete in sodelujete^ Hoteli ste torej imeti mir, da bi nemoteno delali tako kakor je Van všeč. In cerkve? AH ni razvita nc njih najhujša agitacija proti socialn demokraciji? In zakotni klerikaln listi? Kaj naj rečemo o teh? Torfcfi sedaj pa povejte, za koga je pre* mirje? Menimo, da nas razumete it( ne vprašujte tako po Judeževo. Gustinčič na poslu. V »Slov. Narodu« poskušajo gd< tovi ljudje obrniti Gustinčičeva iz\ vajanja v našem intervi\vu narobfi in predstaviti ga naši javnosti kol »izdajlco naroda«. To bojevniku Gustinčiču ne bo novo, ker je vsef to že doživljal v inozemstvu in tudi ne bo žalilo — naši javnosti v5 informacijo pa povemo, da je so« drug Gustinčič napisal že v Srbiji 1; 1915. brošuro »Trst« in nebroj člankov o našem Primorju, iz katerih sa dovolj Jasno vidi. kako misli Gustinčič o naši zemlji in italijanskih zahtevah. Še več: Gustinčič je tudi v! Švici v francoskem jeziku napisal obširno razpravo o jadranskenf vprašanju pod naslovom »La Ane-stion de 1’ Adriatique«, v kateri polemizira s poznanim florentinskim profesorjem Salveminijem in to v; času, ko so vsi naši emigranti irt člani »Jugoslovanskega odbora« nm želji oficielne Srbite morali molčati o naših sporih z Italijo in ko so l»ill tisti, ki izkrivljajo danes Gustinčičeve besede v »Slov. Narodu« U Švici še avstrijski špijoni, To nr.J zadostuje! Razglas. Glasom objave v »Službenih No-vinah« št. 45. z dne 20. maja 1919 Je izdal komite ministra financ hi prometa na predlog gospoda finančnega ministra sledeči odlok: Izjed-načl se kurz kovanih kron bivše av-stro-ogrske države In kovanih srebrnih črnogorskih perpera od 1, 2 iti 5 kron v srebru s kurzom dinara, t. }., da velja pri naših državnih bla-gajnah ena srebrna kovana krona ali en srebni kovani perper en dinar. Bolniškim blagainam in bratovskim skladnlcam. se priporoča, da naroče »Osnutek zakona o zavarovanju delavcev« za vse svoje funkcionarje in nameščen« ce (odbornike in uradnike), da ga kot najbolj prizadeti dobro preštudirajo. Dobi se pri Zvezi bolniških' blagajn v LJ' bljani, Turjaški trg 4, L nadstropje. Cena izvodu 20 K. , — tvo goloba na barki, ki prinaša oljčni list, Je rekla, ko mi Je izročila pismo moje tako-zvane zaročenke. Prebral sem prevzetno, brezbarvno brbljanje, to pisanje študirane gosi brez srca, ki Je hotela potom možitve — poljubne možitve — postati prosta. Ko sem prebral pismo z navideznim, a ne odkritosrčnim veseljem, sem se hotel otTesti te bedaste zgodbe. — Ali mi nazadnje lahko poveste, sem vprašal baronico, je-li ta dama zaročena s pevcem? — Da in ne. — Je-li vezana nanj s kako obllubo?j < — Ne! — Ali se hoče omožiti ž njim?, — Ne! — Ali hočeta njen oče in mat!, da se poroči ž njim? — Obadva mrzita njenega pevca. — Zakaj pa tedaj kakor obsedena sili, da še uda temu človeku? — Ker... tega ne vem. — A M ljubi mene? — Morda. — Potem Je ona tista, k! »snubi«. Samo ena misel Jo obvladuje: da poroči tistega, ki bi več ponudil. To dekle ne ve nič o ljubezni. — Ampak vi, gospod, kako pa umevate .vi ljubezen £ — Da povem po pravici: čustvo, ki zatre vse drugo, natuma sila, ki se ji nič ne ustavi, nekaj sličnega kot grom, naraščajoča plima, slap, vihar... Gledala mi Je naravnost v oči in je zatrla v sebi vse, kar je imela pripravljenega za obrambo svoje prijateljice. — In s tako silo ljubite vi to mladenko? Je vprašala. V tem hipu sem Ji hotel vse priznati. A potem?... Vez bi bila raztrgana In laž, ki me Je ščitila pred to zločinsko ljubeznijo, mi je postala neobhodno potrebna. Da bi se izognil določnemu odgovoru, sem Jo zaprosil, ne več govoriti o tem. To lepo dekle da je zame mrtvo In meni preostane samo še kruta dolžnost, da Jo pozabim. Baronic« se je trudila na vse mogoče načine, da me utolaži, vendar pa mi je zakrivala, da Je pevec opasen tekmec, zlasti ker ima to prednost, da lahko z damo osebno občuje. Baron, ki ga Je utrujal najin pogovor, Jo Je prekinil. Dejal je proroško, da si opaliva prste. — Ne sme se vmešavati v tule srčne zadeve. To Je rekel tako osorno, da so plameni ozlovoljenosti pordečili baroničina lica. Moral sem zaustaviti preteči vihar in sem oričel go-"orti o drugih stvareh. —< JCamen se je pričel valiti« Laž, prvotno domislek, se je utrdila; osramočenost in bojazen ste me prisilile do takšnega potvarjanja samega sebe, da je postal ta ljubezenski doživljaj poetična bajka, v katero sem nazadnje še sam veroval. Igral sem ulogo nesrečnega ljubimca, ki Je ni bilo pretežavno igrati, ker je vse do predmeta molih čustev odgovarjalo mojemu istinetemu položaju. Tako daleč sem jo bil pritiral, da sem se ujel v svoje lastne mreže. Ko sem nekega dne prišel v svojo sobo, sem našel tam karto gospoda X., kanclista pri carinskem uradu. To ni bil nihče drug kot »njen« oče. Takoj sem vrnil obisk. Bil Je majhen star mož, ki Je bil svoji hčeri neprijetno sličen, karikatura karikature Prvo, kar je storil, je bilo, da se Je vedel z mano popolnoma kot s svojim bodočim zetom. Vpraševal me je po mojih družinskih zadevah, po moji plači, po mojih načrtih; kratkomalo, bil je to pravcati izpit. Stvar Je pretila, da postane resna... Kaj storiti? Zmanjševal sem se v njegovih očeh, kolikor sem le mogel, da bi odvrnil s sebe njegove očetovske oči. čemu ie prišel v Štokholm, mi Je bilo nadvse jasno. Ali se je hotel otresti pevca, ki mu ni bil pogodi, ali pa se Je krasotica odločila, da počasti ter izvoli mene, v slučaju da bi me vešč izvedcnec cenil dovolj visoko. Napravil sem se skrajno neprijetnega, se izognil vsaki priliki in zamudil celo obed pri baronici. Utrujal sem tega nesrečnega ta*** da se*n *e mu vedno znova izmuznil iz- pred oči, izgovarjajoč se z nujnim opravilom v knjižnici, dokler ni — in to sem nameraval —* srditi kanclist odpotoval pred časom. Je-li rlutil moj komedijan* 'cakšnemu tekmecu je imel zahvaliti svojo zaKonsko nesrečo, ko se je oženil s svojo madono? Brez dvoma ni tega nikoli zvedel in si je ponosno pripisoval čast, da me je izpodrinil.---------- Dogodilo se je nekaj,' kar ni ostalo brez posledic za naše usode. Baronica Je nenadoma odpotovala s svojo hčerko na deželo. Bilo je prve dni avgusta. Iz zdravstvenih ozirov si le izbrala kopališče Mariafred na Melarju, kjer je pravkar bivala mala sestričina z njenimi starši. Ta njen nagli odhod, naslednji dan po njenem povratku z dolgega potvanja, se mi je vl-dej zelo čuden; ampak ker se me stvar ni prav, nič tikala, sem ostal miren. Trije dnevi so minuli, ko me Je baron pozval k sebi. Bil je ue-ruiren, nervozen, čudaški Javil ml je, da se baronica kmalu povrne. — Tako? sem vzkliknil, začudenejšl ko* sem hotel biti. — Da... Razburjena je, podnebje Ji ne ugaja. Pisala mi je nepojmljivo pismo, ki me plaši. Sicer pa Itak nikoli nisem mogel umetl njenih muh: polna Je norih misli. Zdaj se domišlja, da se vi srdite nanjo! S kakšnim licem nal bi sprejel to vest?j , (DalJe prih.) Preki 803. . Predsedstvo deželne Vfa