Leto LXXIIT, St. 37 P«»tnlo» plafana t gotovini - PU Portgebttt 6« bnMt Preis • Cena L 2 UrodmAtvo ui uprava; Ljubljana Kopitarjeva t Telefon 23-61—23 64 Mesečna naročnina 32 tir - Cek raft Ljubljana 10630 ta naročnin« la 10.394 ta Inserate Izključno ta-stopstvo za oglase lz Italije in inozemstva! DPI 8. A Milano Rokopisov ne vračamo SCOVESEC Die Verteidiger von Budapest aus dem Belagerungsring ausgebrochen Sovvjelnngriffe bei Breslau uud Glogau abgeschlagen — Ergebnislose Angrilfe der Bolschcvvisten in Ostpreussen — Englische Angriffe zvvischen Niederrhein und Maas zerschlagen DNB. Aus dem Fiihrerhauptqnartier, brachten mit ihrem Angriffe auf so-15. Februar. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Nach volliger Einschliessung von Budapest huben die Verteidiger die Stadt last 50 Tage lang gegeniiber hef-tigsten feindlichen Angriffen gehalten und vveit iiberlegene sovv jctische Kriifte gebunden. Die tapfere deutscli-unga-risehe Besatzung ist nuninehr, als Mu-nition und Verpflegung zu Ende gin-gen, befehlsgemass aus dem Bclage-rungsring ausgebrochen. Die ersten Teile haben bereits unsere Front vvestlich Budapest erreicht. Zvvischen Plattensee und Sar-v i z - K a n a 1 vvurde ein Einbruch, den der Feind am 9. Februar mit 9 Schiit-zendivlsionen und einer sehnellen Brigade hatte erzielen konnen, durch unsere Panzer in mehrtagigcii Kampfen hcseitigt. Neben hohen blutigen Aus-fiillen verloren die Bolschcvvistcn 22 Panzer, 166 Geschiitze, zahlreiche son-stige Waffen, 134 Fahrzeugc und mehrere hundert Gefangene. Nordlich der Westbeskiden griffen die Sovvjets zvvischen S a y -u s c h und Schvvorzvvasser ver-geblich an. Auch an der neuaufgebau-ten Abriegelungsfront in N i e d e r -s c h 1 e s i en sowie bei Breslau und Glogau sehlugen unsere Truppen starke Angriffe der Bolschevvisten in harten Kampfen ab. Bei S t r i e g a u , nordvvestlich B u n z I a n und nordlich S a g a n vvurde der Feind durch Gejren-nngriffe ztiriickgevvorfen. Im Oberknic konnten die Sovvjets bis Grunberg vordringen. . , Zvvischen Fflrstenberg und dem Oderbruch gelacp es, die ortlichen feindlichen Briickenkopfe bei W i e -s e n a u und Gtildendorf noch mehr einzuengen, nordlich davon in mehreren Abschnitten sovvjetischc Angriffe nbzuvveisen. Im Siidtcil Pommcrns behaupte-len sich im Vorfeld unserer Front die Stiitzpunkte Arnsvvalde und M a r -kisch-Friediand gegen heftiec bolschevvistische Angriffe. Im Stadt- Eebiet von P o s e n tobe.n schvvere ikuserkampfe. In Weslpreussen setzten die Bolschevvisten zvvischen K o n i t z und Graudenz ihre Durchbruchsversuche fort. Sie vvurden in erbitterten Kiimpfen nach Abschuss von 40 Panzern aufgefangen. In Ostpreussen blieben die feindlichen Angriffe siidlich Braunsberg und beiderseits Z i n t c n ergebnislos. Mit dem gestrigen Abschuss von 60 Panzern vvurden seit dem 12. Januar in Ostpreussen iiber 2600 Panzer vernichtet. Schlacht- und Jagjnicgerverbande Poročilo o vojaškem položaju vvjetisehe Verbande und Nachschub-kolonnen den Truppen des Heeres Ent-lastung und veriuchteten zusammen mit Flakartillerie der Luftvvaffe 59 Panzer, 24 Geschiitze und 400 Kraftfuhr-zeuge. An der Schlachtfront zvvischen Niederrhein und Mans zerschlagen unsere Truppen auch gestern alle unter starkem Materialeinsatz geriihrten Angriffe der Engliinder. Siidlich des Reichsvvaldcs vvurden einige ortliche Einbrttche abgeriegelt. Schnelle deutsche Kampfflugzeuge nnd Schlachtflieger griffen mit beob-achteter guter VVirkung in diesem Kampfnuiin bei Tag und Nacht feindliche NachschubstUtzpunkte und Be-reitsstellungen au. In den Strassen der Stadt Prum vvird licftig gekampft Erneute Ver-suehe der Ainerikaner, aus ihrem Bruk-kenkopf an der unleren Sauer nach Norden vorzudringen, wurden veritelt. Die Kampfe dauern noch nn. Zvvischen Saarlautern und dem R h e i n scheiterten mehrere feindliche Vorstosse. ... Im Westalpengcbiet inachten Gcbirgsjager bei einem crfolgrcichcn Unternehmcn an der franzosisch-itnlie-nisehen Grenze Gefangene. Ein eigener Stosstrupp vernichtete in den Bergen siidlich Bolognu eine feindliche Stiitz-punktbesatzung und brachte gleichfulls zahlreiche Gefangene ein. Mehrfuche britisehe Angriffe nordiistlirh Faenza bruchen in unserem Abvvchrfeuer blu-tig zusammen. In der Herzegovrlna gelang es iiberlegenen Icindlichen Kraften nach erbitterten Kiimpfeu. in Mostnr ein-zudrincen. Auf dem Westufer der unteren Drina haben unsere dort seit Tagen schvver kiimpfenden Trupnen den feindlichen Widerstand gebroehen und sind im ziigigen Vordringen nach Norden. ,, , M i 11 e 1 d c u t s c h I n n d mit dem sachsischen Raum, das Miinster-land und Siidostdeutschland vvaren bei Tag und Naclit das Angriffs-ziel angloamerikanischer Terrorbom-ber. Durch melirere Angriffe vvurde dic Stadt C h e m n i t z besonders schvver petroffen. Umfangreiche Schaden in Wohnvierteln entstanden vor allem in Magdeburg und erneut in Dres-den, vvo unersetzliche Bau- und Knst-dcnkmaler vernichtet sind. Luftvertei-digungskrafte der Luftvvaffe und Kriegs-marine schossen 59 feindliche Flugzeuge, fast ausschliesslich viermotorige Bomber, ab. Das Vergeltungsfcucr auf London •vvird fortgesetzt. Berlin, 15. f^br. O položaju na bojiščih piše vojaški sodelavec DNB-ja dr. Mas Kruli: Spoznanje Sovjetov, da je čelni na-pud nu prestolnico Reichu neizvedljiv, je pripruvilo boljševiško vodstvo k velikemu nastopu v spodnji Sleziji. Tu je položaj še nadalje v razvoju ter njegova napetost še ni popustila. Vra-tisluva je trenutno obkoljena. Sovjeti pa hočejo kot protiukrep proti nemškim napadom za osvoboditev trdnjave napraviti okrog mesta s sunkom iz Goldbcrga preko Jauerju in dalje na jug še drugi obroč. Severno nupadalno krilo s področja pri I.ignici prodira dalje proti zapadu ter je vdrlo v So-rau. Sugun, katerega so boljševiki obšli, Gloguu, ki je obkoljen ter Griin-berg so še nadalje v nemških rokah. Zato boljševiki še niso mogli vzpostaviti zveze z bojiščem pri Vrunkfurtu. Boljševiki nastopajo zapudno od Odre z izredno močnimi silami, iz česar skle- Posebno težišče se je razvilo v za-pudni Prusiji na področju Chojnice-Tucholu, koder pritiska sovražnik močno proti severu. Tu jo naletel sedaj na krepke nemške protinapade, ki so preprečili vsak predor ter v kratkem zopet uredili položaj. Tri Konigsbergu pritisku sovražnik zlasti z zapada vzdolž avtomobilske ceste, /. vzhoda pu pri Zintenu. Kakih posebnih uspehov ni imel. Nevarnost zu vzhodnoprusko glavno mesto se je vidno zmanjšala tudi z uničenjem dveh sovjetskih divizij v Sambi j i. Angioameriški velenapad med Maaso in spodnjim Renom popušča še nadalje. Poplava Roere je močno zu-močvirila ozemlje ter veliko pripomogla k onemogočen iu sovražnih večjih razvojev. Vzroki sovražnikovih težav so poleg nesposobnosti nasprotniku, zu nastope z težkim gradivom na težavnem ozemlju utemeljeni tudi v Kralj ujetnik parno, da so pritegnili semkaj oddelke i nemških protinapadih, ki stalno nnra- z ostalih delov bojišča. To nam no- I ščnjo ter po trdoti in vztrajnosti pruv jasnjuje mir, ki je zavladal na neka- i nič ne zaostajajo zu večtcdenskimi bo- terih drugih odsekih. I ji okrog Aachena. Peta delitev Poljske Branilci Budimpešte so vdrli iz obkolitvenega obroča Sovjetski napadi pri Vratislavi in Glogau so bili odbiti — Brezuspešni boljševiški napadi v Vzhodni Prusiji — Angleški napadi med spodnjim Renom in reko Mans so bili razbiti uspeha. Z včerajšnjim uničenjem 60 oklepnikov jo bilo od 12. januarja v vzh. Prusiji uničenih preko 2600 oklepnikov. Fiihrerjev glavni stan, 15. febr. DNB. Vrhovno poveljstvo obroženih sil javlja: Po popolni obkolitvi Budimpešte so se branilci mesta držali skoraj 50 dni proti zelo močnim sovražnim napadom ter vezali daleko nadmočne sovjetske sile. Hrabra nemško-madžarska posadka jo sedaj, ko ji je začelo primanjkovati streliva in hrane, vdrla po povelju iz obkolitvenega obroča. Prvi deli so že dosegli naše bojišče zahodno od Budimpešte. Med B1 a t n i m j e z e r o m in prekopom S a r vv i z so naši oklepniki v večdnevnih bojih odstranili vdor, ki ga je dosegel sovražnik 9. februarja z devetimi strelskimi divizijami in eno hitro bri-gadp. Polog visokih krvnih izgub so izgubili boljševiki 22 oklepnikov, 6 topov, številno drugo orožje, 134 vozil in več sto ujetnikov. Severno od zahodnih B c -s k i d o v so Sovjeti zaman napadali med 8 a y b u s c h o m in s c h w a r z vv a s s e-ruin. Naše čete so odbile v hudih bojih večje boljševiške napade tudi ob novo zgrajenem zapahnitvenem bojišču v spodnji Sleziji, kakor tudi pri Vratislavi in Glogau. Pri Striegau, severozahodno od Bunzlaua in severno od Sagana so vrgli protinapadi sovražnika nazaj. V Oberknieju jo uspelo Sovjetom prodreti do G r ti n -b e r g a. Med Fiirstenbergom In Oder-bruchom je uspelo sovražna krajevna predmostja pri W i e s o n a u in G ii 1 -d e n d o r i u še bolj zožiti, severno od tod pa odbiti sovjetske napade na več odsekih. V južnem delu P o m o r i a n s k e vztrajata v prcdpolju našega bojišča oporišči Arnsvvalde in M ii r k i s c h -F r i e I a n d proti ogorčenim boljševi-škim napadom. V mestnem področju Poznanja divjnjo težki poulični boji. V zahodni Prusiji so nadaljevali bolj-Keviki s svojimi prehijalninii poskusi med Kenitzom in Graudenzom. Po uničenja 40 oklepnikov so bili zaustavljeni v ogorčenih bojih. V vzhodni Prnsiji so ostali so vrnini napadi južno od Brannsber-g a in na obeh straneh Z i n t e n a brni Oddelki težkih borbenih in lovskih letal so prinesli s svojimi napadi na sovjetske oddelke in kolone komor četam vojske razbremenitev ter so uničili skupno s protiletalskim topništvom letalstva 59 oklepnikov, 24 topov in 400 vozil. Na bojišču med spodnjim Renom in reko Maas so razbilo naše četo tudi včeraj vse napade Angležev, izvedene z močnim posegom gradiva. Južno od R e i c h s vv a 1 d a je bilo zapahnjenih nekaj krajevnih vdorov. Ilitra nemška bojna letala in borbeni letalci so napadli z opazovanim dobrim učinkom podnevi in ponoči sovražna pre-skrbovalna oporišča in pripravljalne položaje na tem področju. Na cestah mesta I' r ii m so vrše ogorčeni boji. Ponovni poskusi Ainerikancev, da bi prodrli iz svojega predmostja ob spodnjem S a n e r j u proti severu, so bili preprečeni. Boji še trajajo. Med S a a r -1 a u t c r n o m in Renom so se izjalovili številni sovražni sunki. Na področju zahodnih Alp so privedli planinski lovci ujetnike pri nekem uspešnem podjetju ob francosko-italijau-ski meji. Neka lastna naskakovalna četa je uničila v gorah južno od Bol ogne neko sovražno posadko oporišča ter isto-tako privedla številne ujetnike. Številni britanski napadi severnovzhodno od F a -e n z o so se krvavo zlomili v ognju naše obrambe. V_ Hercegovini je uspelo premočnim sovražnim silam po ogorčenih bojih vdreti v M o s t a r. Na zahodni obali spodnje Drine so naše čete, ki se bore tamkaj že več dni, v hudih bojih zlomile sovražni odpor ter se pomikajo vztrajno proti severu. Srednja Nemčija s saškim področjem. Mlinsterland in jugovzhodna Nemčija so bili podnevi in ponoči napadalni cilji angloameriških strahovulnih bombnikov. Po več napadih je bilo mesto C h e m n i t z posebno prizadeto. Obsežna škoda v mestnih okrajih je nastala predvsem v M a g d c b u r g u Stockholm, 14. febr. Končnoveljav-no izvedena Cliurchillova in Rooscvel-tova izdaja begunskih Poljakov je do-vedla londonsko poljsko vludo, da je izdala oster protest, ki je sledil takoj po objavi komunikeja konference v Jalti. Poljska vlada izjavlja v njem, da ne priznava na konferenci storjenih sklepov o Poljski in da ti sklepi ne vežejo poljskega naroda. Vlada spominja na memorandum, ki ga ie i/ročila britanski in scverno-ameriški vladi v pričakovanju, da sc ne bosta ti dve sili hoteli udeležiti v nobeni odločitvi o Poljski usodi, ne da bi prej dobili privoljenje in soglasnost poljske vlade. Kljub temu pu so bili sklepi pripravljeni ne le brez soudeležbe in odobritve poljske vlade, temveč poljske vlade sploh niso o njih obvestili. Ta metoda pa je v nasprotju z najbolj elementarnimi načeli, ki vežejo zaveznike ter so prekršitev duha Atlantske listine in pravice vsnkegu naroda, da brani svoje lastne interese. Poljska vlada smotra ločitev vzhodne polovice Poljske ob takozvani Curzonovi črti kot peto delitev Poljske, ki so jo sedaj izvedli njeni zavezniki. Nakana velesil, da bi ustvurile povečano provizo-rično vlado, predstavlja le lcgalizucijo sovjetskega vmešavanja v notranje pol jske ruzmerc. Tudi ameriški Poljaki so se oglasili. Na zborovanju poljsko - ameriškega združenja v vzhodnih državah Združenih držav so označili predvidevane določitve poljsko-sovjetske meje kot pe-to delitev Poljske — ukrep, na katere- f:a ne bodo Poljaki nikoli^ pristali, 'oljskoameriški poslanec 0'Konski jc imenoval rešitev poljskega vprašanja kot prodajo Poljske in sunek z boda lom v hrbet prostosti. Seveda pa ne spremene ti protesti predaj Poljske so žrtvovali na {irav nič sklenjenih K>ljševizmu. Poljake oltur britansko-sovjetskega prijateljstva. Britansko jamstvo, s katerim so dovedli Poljake leto 1939. v vojno, ni nič drugega knkor brezpomembna krpa papirja. Atlantsko listino so v istem trenutku v poljskem primeru zopet prelomili. Tudi Rooseveltove volilne obljube zu Poljake so prazna pena. fNcvv Vork llcrald Tribune« opravičuje ta izhod z ugotovitvijo, da jc v tem trenutku slogu vužnejša kot argumenti. Z drugimi besedami: Angloameriška slabost napram Stalinu je diktirala sklepe v Jalti. Poljski gordijski vozel so nekoliko neokretno presekali, dodaja ameriški list, vendar pa je bil to gotovo edini izvedljivi način. Inozemski urednik Cripps llovvard-ovega koncema mora priznati, du jc pogodba v Jalti uničila vsako nado Poljsko nn neodvisnost. Londonski Poljuki za Churchilla nc obstajajo več. To kaže žc Reuterjev komentar k protestu Arcis-zcvvskcga. V Londonu siccr niso računali, pravi Reuter, da bi poljska vlada sprejela sklepe z navdušenjem, vendar je slednju izbrala drugo skrajnost ter jih kategorično odklonila. Njen protest pa nima na sklepe krimske konference nikakega vkliva, ker so dokončni. Sklepi predvidevajo sprejem demokratskih poljskih voditeljev v inozemstvu v vlado. Sestavljalci komunikeju begunske vlude pa so se namenoma iz te kategorije izločili. Reuterjev komentar noče nato medsebojno izigrati begunske Poljake, ko trdi, da govori komunike le v imenu dela londonskih Poljakov. Da so lublinski Poljaki nnd vsem tem navdušeni, je jasno. Lublinski radio je izjavil v torek zvečer svoje popolno soglasje s krimsko izjavo. Dr. Gobbels sprejel kozake Berlin, 13. 2. Minister dr. Goebbels jc sprejel odposlanstvo 1. kozaške divizije, ki mu jc izročila milijon RM kot dar z nemško vojsko proti boljševizmu borečih se kozakov za zimsko pomoč. Narodni vodja tereških kozakov ataman Kulekov je izročil nabrani dar ter potrdil znova zvestobo in bojno odločnost vseh kozakov, ki so se od ruskih narodov prvi pričeli z orožjem v rokah boriti proti boljševizmu, ker so prav oni med 24 letnim zatiranjem najbolj spoznali tiranijo boljševizma. Odposlanstvo jc izjavilo, da bodo ko-zaki tudi v časih težkih nevarnosti stali zvesto ob nemški vojski. Dr. Goebbels se je s prisrčnimi besedami zahvalil kozaškemu odposlanstvu. Podčrtal je, da so kozaki v dveh in pol letih svojih junuških bojev prepričljivo dokazali svojo vojaško in politično udarno moč in strnjenost. Narodi, ki so sc odlikovali v boju proti boljševizmu, si ne bodo priborili s tem samo svoje svobode ter si zagotovili svojega življenja, tnko je dejal dr. Goebbels ob koncu nagovora, temveč bodo po vojni tudi kot prvi uživali sadove zmage. Usoda kralja Petra zapečatena Bern, 14. febr. Enako kot usodo Poljske so zapečatili ria Krimu tudi usodo kralja Petra v Titovem smislu. Zato je pač zgolj ironija, ako je kralj Peter po Reuterjevem poročilu na kronskem svetu v torek podelil svoj pristanek in amen sklepom v Jalti. Vprašanje regent-skega sveta je prepuščeno kronskemu pvetu v Beogradu, torej Titu, v odločitev. in ponovno v Draždanih, kjer so uničeni nenadomestljivi gradbeni in umetniški spomeniki. Obrambne sile letalstva in vojne mornarice so sestrelile 59 letal, skoraj izključno štirimotorne bombnike. Povračniiui nadaljuje. ogenj na London sa Papež Pij XII. bolan Stockholm. Papež je moral v zvezi z težko boleznilio odpovedati vse sprejeme, javlja »Stocknolms Tidningcnt iz Rima. Pij XII. bi moral ostati v postelji. Zdravniki so mu odredili, naj nekaj dni popolnoma i/preže delo. Papež pa se je branil slediti zdravniškim navodilom ter posveča vso svojo pozornost nadaljrijeimi razvoju svetovnih problemov. Vatikan razočaran Stockholm, 14. febr. Vatikan je izdal po poročilu »Aftonbladeta« iz Rima manifest h krimskemu komunikeju. V njem izraža svoje razočaranje nad kompromisno rešitvijo poljskega vprašanja ter zaskrbljenost za usodo milijonov katoličanov, ki živo na Poljskem vzhodno od Curzono-ve črte. Papež je posebej močno opazil, da sta doživeli obe v Italiji in na zapadnem bojišču boreči se poljski armadi težko razočaranje. »Aftonblndett poroča k temu iz Rima, da so napravili v torok trije poljski častniki, ki »o izvedeli za komunike trojne konference, samomor. šubašič odpotoval v Beograd Ženeva, 15. febr. šubašič in ostali člani njegove vlade so po Reuterjevem poročilu v četrtek zgodaj zjutraj zapustili London ter odpotovali v Beograd da bi tamkaj v skladu z dogovorom s Titom napravili z jugoslovanskim Sovjetom fuzionirano vlado. Dunaj, 15. febr. Pred odhodom Suha Sičeve vlade v Beograd je bil za odpravnika poslov v Londonu imenovan dosedanji namestnik zunanjega ministra Šu-hašičeve vlade Vladimir Ribar. Ribar jo bil dalj časa uradnik jugoslovanskega poslaništva v VVashingtonu. Zaenkrat še ni mogoče ugotoviti, nli je sorodnik predsednika Ribarja iz tako imenovanega jugoslovanskega osvobodilnega odbora, ki ga je Tito osnoval žo ob pričetku tolovajskih bcujev na Hrvaškem. Svet jo iznenadila izjava kralja Petra, ki je odločno in nedvoumno odklonil sporazum med predsednikom jugoslovanske emigrantske vlado ftuhašičem in komunističnim okupatorjem Srbijo Titom, sporazum, na katerega je bil pristal tudi Churchill. Kralj ni priznal komunističnemu odboru pravice zakonodajne oblasti in je odklonil zahtevo, da bi svojo kraljevsko oblast prenesel na tri namestnike. Presenečenje vsega sveta je bilo zaradi to Izjave toliko večje, ker vsi dobro vedo, da ni kralj nič drugega kakor navaden ungleški ujetnik. Novo presenečenje pu je nastalo, ko se Je izvedelo, da jo kralj Peter pristal na regentski svet. Nepoznavaleo razmer utegno dobiti vtis, da prihaja kralj na la način sam k seboj v protislovje. Toda stvar ima globlje ozadje. Staro načelo Anglijo namreč, da pošilja druge narode zase krvavet, jo prišlo v primeru Jugoslavije do polue veljave. Churchill sam je ob priliki kraljeve izjave v spodnji zbornici dejal, du ostane sporazum šubašič—Tito slej ko prej v veljavi, neglede na kraljevo stališče. S tem je Churchill javno priznal, da vidi v kraljih in v narodih samo orodje za svojo imperialistično politiko. Kdor hoče pravilno pojmovali demonstrativno kraljevo izjavo, mora (»oz.nati zgodovinski razvoj in politično načelo dinastije KaradjordjeviČev. V nasprotju z drugimi dinastijami, ne najmanj s tisto, v kalere imenu Churchill nastopa, so izšli Karadjordjeviči iz kmetskegu stanu svojega, srbskega naroda v neprestanih borbah za osvol>oditev izpod turškega jarma. Kot taka je ta dinastija tudi v svoji politiki obdržala tipično srbsko, tako imenovano domačinsko načelo. Kakor ji" v Srbiji v vsaki družinski zadrugi, ki Stoje 40—(10 članov, njen >domuč.ln<, najstarejši člau zadruge, suveren gospodar, tako je tudi na podlagi tega voditeljskc-ga načela kralj suveren gospodar nad svojo državo in svojim narodom. Kralj nosi vso odgovornost. Zato je kralj Peter, četudi je ujetnik, nastopil vsaj v besedah proti temu. da bi se v njegovom imenu vršila boljševizacija Srbijo in s tem vsega Balkana, ter s svojo izjavo, ki je povzročila pravi politični škandal, obsodil angleško uradno politiko in prav tnko tudi sovjetsko. Sledila je nato Cliurchillova izjava, da ostano sporazum v veljavi, in vest, da |o kralj pristal na regentski svot. Kralj je torej postal žrtev svojega do-mačinskega pojmovanja politike. Njegov oče kralj Aleksander, ubit v Marseillu, jo bil prav tako žrtev istega hučela. — Kralj Aleksander se ni maral sprijazniti tem, da bi svoj narod položil na oltar masonsko-demokratsko plutokracije. Te so namreč zahtevale od njega poroštvo, da bo Jugoslaviju v bodoči vojni na njihovi strani. Ker pa je kralj Aleksander demokratsko-komunistično vzajemnost pravilno razumel, so je rajši odločil, dn uredi svojo odnose do nacionalistične Nemčijo. Ne samo to: lotil so jo dela, da prepreči balkanskim narodom vstop v vojno na strani demokracij in v boljševiško korist. Zato ga (je prostozidarska loža »Veliki Orient« obsodila na smrt in izvršila obsodijo v Marseillu leta 1934. Po kraljevi smrti so so demokracije zaman trudile, da bi Jugoslavijo pripravile za vstop v vojno. Namestnik mladoletnega kralja knez Pavle jc pristopil k trojnemu paktu, zavedajoč se, da bo s svojim korakom koristil samo svojomu narodu in Evropi. Demokracije so na lo organiziralo državni udar, internirale kneza Pavla, vzele mladoletnemu kralju nameslništvo in ga protipravno proglasile za polnoletnega. Prišlo je do vojne z Nemčijo in do kapitulacijo Jugoslavije. Angleži so kralja nasilno odvedli v London, kjer naj bi jim v zlati kletki služil za vse mogočo kombinacije. Londonski radio jo v kraljevem imenu oddajal najrazličnejšo [»otvorjeno izjave, vendar je kralju uspelo izrabili ugoden trenutek in objaviti vsemu svetu, da se no strinja z boljševiško diktaturo v svoji domovini. Angleži, ki so mu bili svoj čas vzeli nameslništvo in ga protiustavno proglasili za polnoletnega, ker so jim njihove koristi to narekovalo, mu danes, ko jo polnoleten, spet protiustavno postavljajo nameslništvo in ga tako ponovno delajo mladoletnega. Koliko jo to v skladu z demokracijo, ni važno. Važno je, da je Anglija kralja spet izigrala v svojo sebične namene. Takšen razplet krize je spretno pripravil Tito, s tem da jo vsemu svetu razglašal »protestne mitinge«, ki naj bi so vršili po vseh srbskih mestih proli kralju Petru. Po njegovem zadnjem govoru in po pisanju njegovega časopisja pa postaja vse bolj očitno, da je vos srbski narod odločno nastopil proti njemu in proti boljševizmu. Takšen narod ne moro demonstrirati proti kralju, če ga nn zborovanja ne prižene nasilno boljševiška policija. Vsa poročila, ki prihajajo iz Srbije, potrjujejo, da je ves narod odločno proli komunizmu. V razglasu o kraljevem pristanku na regontski svet bo srbski narod videl nov dokaz porfidnosti plutokratsko-boljševi-ško politike. Posledica lega bo samo še močnejši odpor in uspešnejši boj proli boljševiškemu okupatorju. Ženeva. V Kairu se je pričel po Reu-terjevi vesti v sredo sestanek arabskih sil o sklepih konference služi seda. kakor tudi v večini drugih primerov zn to, da skrije razočaranje. Položa; so ni prav nič izpremenil. Glavno be s»edo ima Sc vedno orožje*. Sporazum v Grčiji Ženeva. Reuter javlja iz Aten, da je z učinkom od 14. februarja dalje prenehalo v Grčiji vojno stanje. Vlada je podelila amnestijo za vse politične prestopke, razen za ona zločinstva, ki so kazniva |>o splošnem kazenskem zakoniku. ELAS-ovci morajo do 13. m;ii-ca odati svojo ono/je. rE.VEf«, poteh. 16. svečana 1045 - St. 37. OCoRje pobirajo iz hlevov v imenu svobode in jih nato za judeževe lire prodajajo italijan. komunistom Večkrat srno v zadnjem času dobili sporočila, kako se je pritepla v to ali ono nezaščiteno vas majhna komunistična drhal in ropala. Da so ropali živila, bi človeku šlo še nekako v glavo, ker jim Tito in Angleži »toliko« hrane pošljejo. Toda čudno se sliši: ropali so tudi konje! Kaj naj jim konji v mrzli zimi koristijo? In vendar je to resnično. Saj so prav zadnjič pobrali več konj tudi v Jur-jevici pri Ribnici, celo pri takih, ki so bolj komunistično usmerjeni. V roke nam je prišlo sporočilo, ki je nekaka pogodba med našimi in italijanskimi komunisti. Ta pogodba pravi, da morajo naši komunisti poslati čim več konj v Italijo. Za vsakega konja dobe nagrado 120.000 lir. Ali zdaj veste, zakaj vam v temni noči ropajo komunisti živino? Ne zato, da bi se borili za svobodo slovenske zemlje, da bi se borili za blagor kmeta, da bi se liorili proti »okupatorju«, temveč zato, da uničujejo naše narodno premoženje in ga izročijo izdajalskim badoglievskim Savojcem. To dejanje je podlost brez primera, ki ga mora obsoditi vsak pošten človek. Na naša tla so prinesli gorje samoSavojol,, sedaipa njihov denar to gorje še povečuje. Koliko domačij so požgali po nedolžneml Koliko ljudi so pobili in koliko jih odvedli v internacijo, kjer so umirali od gladu. Komunistom so dajali orožje in se končno hinavsko zvezali z njimi ter udarili po poštenih Slovencih. Dokler bo bival slovenski rod na tej zemlji, toliko časa ne bo pozabljeno gorje, ki so ga Savojci povzročili pri nas. In še se dobe ljudje, ki kradejo slovensko narodno premoženje in ga izročajo za Judežev denar gnilim Savojcem! Ali je še kdo, ki si upa trditi, da je to narodno delo, da je junaško delo? Ali je še kdo, ki si upa trditi, da se komunistične drhali borijo za narod, za njegovo srečo in blagostanje? Zopet nov dokaz, da so komunisti pri nas zgolj roparske tolpe, ki skrbijo le za svoj žep in trebuh; kako se godi njihovim siinpatizerjem in skritim prijateljem jim že ni nič mar, še manj pa še menijo za dobrobit vsega našega tako hudo preizkušenega naroda. (Po ribniškem domobranskem glasilu.) Strafen fiir Preistreiberei oder Schwarzhandel Verordnung des Obersten Kommleure Uber die Beiehlagnahme des VermBgeas von Personen, dte wegen Preistreiberei oder 8ohwarzliandel verurtellt werden, und Iiber die Strafbefugnl« des Staatskommliiars zur HekKnipfung des Schvvarzbandcls. Art. 1. Der Stoatskommlssar «ur Bo. klimpfung des Schwarzhandol» kann das Vermiigon derjonigen Personen, dio wegen Preistreiberei oder Schwarzhondel von einem Gerloht rechtskr&fttg verurtoilt vvurden, gnnz oder tetlwelse boschlagnahmen und einzlehen. Art. 2. adlst der des Schwarzliandels oder der Preistreiberei Besehuldlgte gestltn. dig, kann er sloh unter Verzioht auf den Erlutl eines solirlftliohen Strafbesohetdes und die Einleltung eines gerlohtlichen Strafverfahrens der Strafe unterwerfen, die der Slaatskommissar zur Bektimpfung des Schflrarzhaudels festsetlt. Die Unter. worfung »teht einer rechtskrtiftigen Ver-urteilung gleloh; b) Cber die Unterwerfung durch den Beschuldigten und die verbiingte Strafe hat der Stantskommlssar zur Be. klimpfung des 8ehwarzhandeU eine Nleder. sehrift aufzunehmen; e) Im tibrigon wird das Verfahren vom Staotskommissar zur Bokfiinpfung des Scbwarzbandeis geregett. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Redka pustna zgodba Siromak »e je na pustni torek zaitekel v neko premožno hlSo. Ponižno Je poprosil gospodinjo za grižljaj kruha ali toplo jed. Go. •podinja mu Je potožila, da uiu trenutno no more postrečl In da je sama v stiski. Pa se j« mali Janezek za materinim hrbtom ogla-rU: »Očka, popoldne pridite! Bomo imeli krofe in špohovko ...« še o ljubljanskem prebivalstvu Izredno Je valovanje ljubljanskegn prebivalstva v zadnjih 4 vojnih letih, kl nam kai«, kako narašča in upada Število prebivalstva. Ljubljana pred 50 leti ob času hude velikonočne potresne katastrofe je Štela približno 30 000 prebivalcev. Sedajt Oh ljudskem Štetju 31. Julija 1941 je bito v Ljubljani 92198 prebivalcev, od teb 42.325 moSkih ln 50,198 žensk. Konec leta 1941 Je Število prebivalstva naraslo na 93.635 Na koncu leta 1942 Je to Število padlo na 93.392, a naslednjo leto «o je 31. decembra dvignilo na 95.041 Od januarja do konca marca leta 1944 se Jo Število prebivalstva dvignilo Se na 96.500, nato pa je začelo padati in jo konec leta 1944 doseglo Število 92.500, kakor sin0 že poročali. Obvestila Prevoda Prodaja mesa Potrošniki prejmejo v soboto, dno 17. t. m. — 10 dkg govejega mesa na odrezka »St. 9 ln 1« Feb.« februarske živilske nakaznice Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani. Potrošniki v občinah Ježica In Polje prejiticjo v soboto za H. t. m. 17. t. m. — ;t mesa na odrezka »St. 7 In 8 feb.« Mesarji naj bodo v petek II. t ra. točna ob 14. url na Mestni klavnici zaradi dodelitve mesa. Med letalskim napadom ranjeni To dni, je anglonmeriSko letalo nupndlo nek potniSkl vlak z obutreljevanjem. Od krogel ranjene osebe, pa Jim je nudil na mestu prvo zdravniško pomoč vojaSkl zdravnik, so bile v sredo zvečer prepeljan® v ljubljansko splošno bolnišnico. Hudo poškodovani so bili: železniški zavirač, 48 letni Mihael HruSovar, stanujoč v Ljubi anl, Ree. ljeva c. 29; dobil je strel v desno rokoi zva-ničnik 62 letni Anton teniažar, stanujoč v D. M. v Polju St. 83: poAkodbo na trebuhu ln hrbtenici: Slajmar Brrtn. 85 letna perica, doma lz Starega trga pri Kočevju: Rtrcl v hrbtenico; naposled Berta Tomšičeva, kl jI je bila desna roka zdrohljenn. Dijaki z lopato in krampom Mnogi, kl so »za uk prebrisane glave«, so dokazati, da jim prav dobro prlutojn v rokah kramp, dn urno znajo vihteti lopato. Delo jim gre med vesel em ln živahnim razgovorom liltro Izpod rok. Vse srednje Sole poSiljnJo dljoko višjih razredov, kl nimajo določeni dan šolskega pouka, na delo pod vodstvom razrednih profesorjev. Znposlltev srednjoSoleev vlijlh razredov pri kidanju snega se jo pričela ta tedon. Dnevno je zaposlenih 80 do 150 dijakov po skupinah. Dijaki prejmejo seveda primerno odškodnino za IzvrSeno delo. Ne le v Florijanski ulici ln na Vodnikovem trgu, tudi drugod so dijaki odkldavali sneg in čistili vse važnejše prometne cesto, tnko v Mostah, pri sv. Petru, na Poljanah, kakor tudi v Wolfovl ln Stroge kazni za navijalce cen in črnoborzijance Slutbenl list tt dne li. febr. objavlja u a red bo, ki Jo je izdal Vrhovni komisar In kl ee glasi! Naredbe o taplembl Imovine oseb, kl se obsodijo zaradi navijanja eoo «11 črnoborzneg« trgovanja, ln o kaznovalni oblasti državnega komisarja in zatiranje črne borze. Člen 1. Državni komisar za zatiranje črne borce sme imovino o«eb, kl io bile po sodiSču zaradi navljauja cen ali črnoborz- nega trgovanja pravnomočno obsojone, co- loinn ali deloma zapleniti ln zaseči. člen 2. e) Ce tisti, kl je črnoborznegu trgovanja ali navijanja cen obdolžen, svoje dejanje prizna, se lahko podvrže kazni, kl jo določi komisar za pobijanje črne borze, ako se hkrati odpove Izdaji pismenega kazenskega odloka tn uvedbi eodne-ga kazenskega postopka. Tako sprejeta kužen velja kakor da bi bil pravnomočuo ob. sojen; b) o tem, da «e je obdolženoc podvrgel kazni ln katera kazen je bila Izre-čena, mora napraviti državni komisar za pobijanje črne borze zapis; cO ostali postopek uravna državni komisar za pobijanje črne borze. r "N ' Molitev je zn apostoln, kar je meč zn vojaka. (Vincencij Fuoeltki.) Koledar« Petek, 16. tvečanat Julijan«, devica In mu-čemca; Ooezim, Skof In mučenec; Filipu, devica. Sobota, 17. svečana: Franc Kle, mučenec; Silvln, Skof; Romul, mučenec; Flntan, »poznavalec. Lekarniško služba: Nočno službo Imajo lekarne: mr. Leu- stek, Resljeva cesta 1; mr. Buhovoc, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič-Tržaška cesta. ZATEMNITEV OD 18.15 DO I.SI. _-J novica PRVO POSTNO PRIDIGO v stolnici bo imel danes v petek ob 18 prevzvl-šeni gospod KNKZOšKOF DR. GRE-GORIJ ROŽMAN. Pred pridigo bo ob četrt nn šest blagoslov, nato pa križev pot. — Ljubljanski verniki vabljenil Premalo slan kruh Moč kaplje je velika. Kapljica za kapljico razje granit. Kapljica za kapljico pri pipi vodovoda izteče na dan 50 litrov vode. Pri 60.000 iztokih, kolikor jih imamo v Ljubljani, izkaplje dnevno 3000 kub. metrov vode, kar odgovarja protivrednosti 3600 lir na dan ali na leto približnih 1 milijon 300.000 lir. Čedna vsota. Zato: BOJ POTRATI! Zurndi premalo slanega kruha pri pekih so zadnje tedne zelo pogoste pritožbe med prebivalstvom ln tudi objavljene v časnikih. Po nalogu župaustva je mestno tržno nadzorstvo vse leto nadzorovalo pe. ko kruba po vsej občini ter skoraj brez izjom ugotovilo naJlopSl red pri vseh pekih vsnj lansko leto. Leto 1944 so kontrol. nI orgnnl mestnega tržnega urada vzeli vzorce kruha pri 55 pekih, meseca februarja pri 53 pekih, meseca marcn pri 60 pokib, uprila pri 58 pekih in meseca mnja tudi pri 58 pekih, vendar je pa preiskava povsod ugotovila primeren kruh. Lani meseca junija jo mestni tržni urnd preiskal 58 vzorcev kruha ter jo moral ugotoviti io dva zaradi slabe peke neprimerna vzorca. Mcsoca julija, avgusta ln septembra jo bilo preiskanih po 59 vzorcev kruha, prav tako pa tudi oktobra meseca 57 vzor. cev ter je bil ugotovljou samo dober kruh. Novembra meseca je bilo preiskanih 52 vzorcev, decembra moseca pa 60 vzorcev ter sta bila oba mcsoca zaradi slabe peke spozuuna po dva vzorca za neprimerna. Pri vaeb pekih jo bil torej vse lansko leto po vzorcih ugotovljen dosti slan kruh. Le-toSnjega januarja jo bilo spet preiskanih 60 vzoreov ter so bili trije vzorci ugotov. ijenl za dosti premalo staue. Dokler Je bila za prebivalstvo raclo-uirana večja količina soli, torej pri pekih nI bilo opaziti zaradi premajhne množine •oll neprimernih vzorcev kruha, pač je bilo pa nekaj vzorcev premalo pečenega kruha. Tisti peki so bili klicani na tržni PreSornovl ulici. Kakor zatrjujejo, bodo za ( urod kjer M povedni da so imeli mokra dober teden vso važne ceste ln ulice popolnoma prosto snežne nadloge. Razne poškodbe in nesreče Pletilja, 32 letna Francka Galetova je na cesti padla in si zlomila deeno nogo. — Pri padcu na cesti si je pa zlomil desno roko 33 letni tehnik Adalbert Breznik. — Levo nogo si je zlomila, ko je padla, 69 letna delavčeva žena Marija Sajovčeva. — Pri padcu na poledici si je zlomila levo nogo 62 letna postrežnlca Ana Pavšlčeva. — Tudi levo nogo si jo zlomila 10 letna delavčeva hči Milena Jermanov«, Nakupovalnica Socialne pomoči v Gradišču 4 (nasproti dramskega gledališča — tel. it. 30-39) kupuje obleke, obutev, perilo, posteljnino itd. po dnevnih cenah. Zaplemba imovine upornikov Službeni list objavlja zaplembo imovine naslednjih upornikov: Selan Jože, rojen 27. II. 1923 v Zg. Slivnici. obč. Smarje-Sap; Fajk Jože, rojen 10. X. 1918 v Metnaju, obč. Stična; Boh Jožo, rojen 6. XII. 1919 v Gumnišču, obč. Šmarje; Zonta Frano, rojen 7. III. 1924 v St. Rupertu; Dolinar Ludvik, rdjen 8. IV. 1925 v llrišah, obč. Polhov Gradec; Radič Ilija, rojen 12. IX. 1919 v Sošicah, okraj Jastre-barsko; Pnrik Janko, rojen 13. XI. 1927 v Sošicah, okraj .Jnstrebarsko; Novak Anton, rojen 23. III. 1921 v Kočevju, stanuje Dolnje Ponikvo 4, obč. Trebnje; Kisel Vladi-slav, rojen 7. III. 1918 v Radečah pri Zl-dunera mostu, pristojen v Ljubljano; So-liškar Štefan, rojen 27 XII. 1915 v Brezjah, obč. Dobrava; Tomlnc Jožef, rojon 18. II. 1915 v Planini, obč. St. Jošt, in Kos Martin, rojen 81 X. 1924 v Malem Cirniku, obč. St. Rupert. drva ter zato niso mogli peči dosti zakuriti. V Nato Je Prevod pekom znllnl množino soli na 60 dkg za 100 kg moke. Tudi prebivalstvo jo začelo dobivati manj ra-cionlrnne soli. Pred znižnnjcm Je mestni tržni urad napravil poskusno peko in do. ločil dosti slani okus po tem razmerju soli In moko pečenega kruha. Cena soli je na črni borzi zrasla ter je bilo zato le- tošnjega Januarja tudi uradno ugotovljeno pri 3 pekih, da io pekli premalo slan kruh. Tako je bilo analitsko ugotovljeno vzorcu kruha prvega peka, da Je bilo namesto 60 dkg samo 19.2 dkg ioll na 100 kg moke, pri drugem peku je bilo So mnogo Blabše, saj je analiza ugotovila samo 5.14 dkg soli na 100 kg moke, a pri tretjem peku Je bilo 24.2 dkg soli na 100 kg moke. Proti vsem tom obrtnikom je bilo uvedeno kazensko postopanje, kontrolni orgnnl mestnega županstva pa seveda So nadalje najstrožje nadzoruje pe. karijo. Olajšave pri porabi elektrike Zaradi Izboljšanja preskrbe LJubljane i električno silo Je Sef pokrajinske uprave predpisal naslednje spremembe In olajiave od določb o omejitvi porabe električnega toka: 1. Državno gledališče sme ponovno pri četi t rednimi predstavami ▼ prostorih Opere. 1. Damske čcsalnlce se smejo zapirati ob Istem času kot frizerski obrati. 3. Kavarniški obrati smejo biti M Javnost odprti tudi v času od II. do 1». ure popoldne. Prednje odredbe stopijo takoj v veljevo. Operno gledališče Nedelja, 18. februarja ob 16 operna predstava: »Tannhftns.er. Izven. Gostovanje komornega povca, tenorista dr. Julija Piilzerja. lanolko,Slovenca' za okraj Kodeljevo NOVI GROBOVI t Franjo Suble. Srčna kap je pretrgala zučetok februarja nit življenja 5« letnemu trgovcu v Medvodah gospodu F r e n J u Bublou. Rajni Je bil zaradi evoje dobrosrčnosti povsod priljubljen. S posebno ljubeznijo pn ze je oklepal svojih sorodnikov, živečih v Ljubljani. Rajni zapušča ženo; daljo sestro, nečake ln nečakinje, katerim jo pomagal pri vzgoji in izobrazbi, čeprav Jih več let nI vldol. Poznan po Slrnl modvodskl okolici Je bil ob veliki udeležbi pokopan v Medvodah. Naj rajni počiva v miru, v«e njegove dra. ge pa naj tolaži Bog. t Pogorele Anton. V Ljubljanski eploinl bolnici je umrl včeroj goep. Pogorelo An. ton — kovaški mojster iz Strug. Pokojnik leži v mrtvašnici splošno bolnice do sobote 17. t m. Pogreb bo naknadno objavljen. Smrt zaslužne gospodične v Mostah V sredo dopoldne smo pokopali 93 letno gospodično Marijo LipovSek lz Clglarjeve ulice It. 8. Do zadnjih dni je bila krepka in zdrava in vodila vsa hiina opravila. Rojena Je bila v blagovSkl župniji v trdni kmetski hiši. Kot 18 letno deklo so je napotila od rojstno vasi lz kroga 9 bratov ln sester v »vet za evojim poklicem. Bog ln prava vzgoja sta jI bila tovariia na njeni življenjski poti. Bila Je kuharica in gospodinja pri baronu Gaggernu na gradu Mokrice pri Brežioah in gospodinja kneza Salm. S svojo gospodo je prehodila mnogo sveta in tlvela nekaj let v Po. renju, Londonu, Genovi ln celo v Egiptu. Govorila jo nemščino, italijanščino, francoščino in angleSčino. Njen« tretja in zadnja služba je bila pri graSčaku Baum-gartnerju na Fužinah, odkoder Je priSla r Moste ln si tu uredila svoj ljubki dom. Verni ln za vse dobro vneti gospodični naj bo dobri Bog plačnik. V Jerloe počastitev spomina blagopokojiie g. _____ Sebat je darovala družina g. KrlStof 400 lir za reveže šeutpoterske Ellzabetne konference. lakren Bog plačaj! Zahval«. V sklad Podpornega fond« Slovenskega domobruustva »j iirov li u ranjene domobrance: Meden Karel 600 Ur, Pokom Morija, msg. urndnlca 300 lir, Semo Ignacij 200 lir, Bajželj Irma 200 lir. Herman Otmar 500 lir. Nakrst Rudolf 500 lir. Poleg teb velikodušnih darovalcev so prispevala dekleta iz Ponove vasi v Isti namen lir 1000, Izkupiček od prireditve. Vsem dorovaloeui najtoplejša zahvala. Okoličan, kl mu je zaradi angloamori-škega bombardiranju pogorelo vse stanovanje, prosi dobra srcu, da bi mu prodal« visoko omaro in vsaj eno posteljo Kdor bi prizadetemu okoličanu hotel napraviti to u-slugo. naj sporoči uredništvu »Slovenca«. Opozarjamo, da ho žrebanje nagrad za »Gledališki koledarček« 4. marca 1945. Nagrade si lahko ogledate v izložbenem oknu tvrdke »Bata«. 21 delavk In delavcev potrebuje me«t-na vrtnarija za sozij«ka dela po vrtovih in javnih nasadih Heflektnntje dobe podrobne podntke v mestni vrtnariji, Cesta na Rožnik St. 2, med 8. od 9. uro dopoldne v pi»aini. Narodni pionirji pišejo V Zvezni pisarni narodnih pionirjev naj dvignejo poŠto: Aklfjov Morija, Prlvor 6; Benilk Jožloo. Costa na Brdo 8; Bevčič Jožko, Smartinska 18; Polnno Marija, čuvajnica 881; Marija Zidar, Hrenova 7; Jakič Frane, Studenec 23; Pivko Ljudmila, Erjavčeva 21: Seme Anton. D. M. v Polju 37; Urh Veri, RlbniSkn 21; Lnmpret Andrej, Vevč« 8. Paketi: Burja Angela, Natlačenov« lt; Kastello Marija. Snebrjo 31. Pošta Planina pri Rakeku prične poslovati dne 19. februarja t. L sel celokupno postno službo. Kinematografi KINO SLOGA - »Natakarica Ana« - Ob 16 in t« KINO UNION - »Dunja - poilarjev« hči«, po Puškinovem romanu - Heinrich George, llilde Krahl - Predstave ob 16 la 18. Tel. 22JH KINO MATICA . »La Habanera« . Žarah Lean-der, Ferdinand Alarion • Pteditave ob 16 iu 18. Tel. 32-41 - - —" ■ >- vaunmtMMAfteau) + Globoko potrti javljamo, da je dotrpel naš ljubi očka, dedek, brat aa tast, gospod Dr. OTON FETTICH odvetnik Itd. Sv. mašo zsduinica bo darovana v ponedeljek 19. t. m. ob 9 v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Prosimo tihega sežalja. Ljubljana, dno 13. februarja 1945. Milena, Majda. Jela. Mirko, Vida, Janez, otroci; vnučki in rodbine: Fettich, Jurca, Tomori, Motal, dr. Alujevič, inž. Domlcelj, dr. Baebler. sprejme uprava M A L I 0 GLAS I I Službo I | I Prodamo | * dob« f proda. Računski DEKLE aH gospodično, ki bi dnovno varovala 20-mesečno dete, sprej. mem. Ponudbe na u.pr. »SI.« pod »Poštena ln zanesljiv«« št. 1061. I Kupimo ! PISALNI STROJ kupi A. Kovačič, Prešernova ulica 44._ CM I KRIŽ + »Rekel sem, da si odšel v Aleksandrijo po trgovskih poslih. A Lucija je postala vsalcikrat tako zelo resna, kot « «• »Ljudsko tiskarno«: Jože Kramar« — Hcrausgeher. Izdajatelji JoSko KroSelJ - Schrlftlcltcr. urednik: Janko Hafner.