3io
Listek.
prezgodaj dihati in harmonično vez pretrgati. V tenoru te nevarnosti ni, ker ima v vsem taktu g. V 5. taktu  himne  pa   morajo   stati v tenoru   in  basu v 4. udarci   osminke.  —
II.   Velikonočne pesmi. Zložil in prečastitemu gospodu Adolfu Harnelju, župniku v Sebreljah, hvaležno poklonil Janez Laharnar, organist na Št Vidslu Gori. (Pošta pri sv. Luciji na Primorskem).  Cena partiture je 40 kr.
Marljivi in nadepoliii mladi g. skladatelj nam podaje v tem zvezku 7 čvetero-glasnih velikonočnic na znane tekste. Za dodatek je pesem ,,Ti si Peter" za sopran, alt in orgije. Pesmi niso zverižene, zapletene in težko razumne; so pa jedrnate, živahne in pobožne. Harmonizacija je v resnici prav dobra. Izpeljava posameznih glasov ni težka, ker noben glas ne prekorači stavljenih mej. ,,Allelujo" pa je g. skladatelj zvršil tako, da jeden glas nastopa za drugim, posnemajoč prejšnjega. Pokazal je s tem, da se bo sčasoma znal brez strahii spuščati v kontrapunktični ogenj. Čestitamo vrlemu mladeniču in pesmi njegove živo priporočamo.
III.   Slovenske pesmi za sopran, alt, tenor in bas. Uglasbil dr. Benjamin Ipavec. (Graz. Kari Ludwig Ring, 4). III. zvezek. Lastnina izdajatelja. Cena 70 kr Tiskala Engelmann in Miihlberg v Lipsiji.
Delo obseza na 9. straneh naslednje skladbe: I. Vstala je narava (bes. T. Jenkove); 2. Slovenka (bes. M. Vilharjeve); 3. Potoku (bes. J. Stritarjeve); 4. Nazaj v planinski raj!  (bes. S. Gregorčičeve);  5. Hrepenenje po pomladi (bes. J   Stritarjeve).
Radostnega srca pozdravljamo novi umotvor našega občeznanega in priljubljenega g. skladatelja, s katerim je slovensko glasbeno literaturo pomnožil zopet za pet lepih napevov. Skladba prva je dična. Zavoljo pogostne kromatike ni lehko izvršna, a trud se bo gotovo dobro izplačal. Druga je ljubka in nežna pesemca v ljudskem tonu. Tekstu se dobro prilega. Tretja je pesem, ki ima mnogo domačega v sebi. Četrta je najboljša. G. skladatelju čestitamo na tej pesmi, ki se bo kmalu pri nas udomačila. Peta je tudi dobra pesem; le tempo naj se vzame počasno.
Nenavadnih postopov v harmoniji skladatelju, kakeršen je g. dr. B. Ipavec, nikakor ne smemo šteti v nevednost ali napake. Oni so le rezultat študije takih harmoni-jeslovcev, ki dovoljujejo postop zmanjšanih kvint v čiste in ne naopako; potem nenaravno razvezo septim i. t. d. (glej Mara, Lobe i. d.)
Skladbam sicer ni treba dajati posebej hvale, ker je znano, kako dobro zna ubrati g. skladatelj narodne strune in oveseliti slovensko srce, vendar je naša dolžnost, da jih toplo priporočamo.                                                                                               D.  Fajgelj.
Hrvaška književnost se najbolj razvija po časopisih in književnih društvih, W poberd skoraj vse pisateljske moči naroda hrvaškega. Pa saj niti treba ni, da bi bilo drugače, kajti ni je stvari v duševnem življenji hrvaškem, da ne bi imela društva in glasila svojega. Redki so torej književni plodovi, ki po drugi poti prihajajo na svetlo. V Bosni se v tem še zmeraj odlikujejo tamošnji frančiškani. Prišel je na svetlo že tretji zvezek zbranih -»Pjesničkih dielan fra Grge Martiča, ki je »Zvonovim« čitateljim vsaj po imeni dobro znan. V Zagrebu je akademijska knjigarna izdala Amicisovo nSrdce'\ katero je na hrvaški jezik preložil Petar Kuničic. Prodaja se po 80 novih. Od ,,Spisa Stjepana Mi-trova Ljubišen tiskan je I. zvezek, ki obseza životopis in nekoliko pripovedek tega bistroumnega hrvaškega pisatelja. Za tisek pripravljajo: Josip Ljubic Dinkov zbirko ,,izvir-nih pesemil, katerim je Avgust Harambašic napisal predgovor; Utjesenovič-Ostrozinski popravljeno in pomnoženo izdauje pesniškega svojega dela „Nedjelka" \ Ivan Lepusič v Sarajevu pa svoje ^pjesničke prvencea, ki jih je po večem že priobčil po raznih časopisih. Znana pisatelja Harambašic in Kokotovič sta za hrvaško ljudstvo spisala „pismovnik za ve potrebe gradjanskoga života1'. Cena tej koristni knjigi je  i gld.   Marljivi dr. Lobmayer
Listek.
311
je spisal novo zdravoslovno črtico ,,A/aša kača, kakova jest, a kakovo treba da bule." V Dobrovniku sta prišla na svetlo dva nova zvezka že večkrat oglašenega Biankinovega dela: »<9 uzgoju i njegovanju cvieča, uresnog grmlja i drveča.^. V Oseku je enciklopedija dra. Zocha dospela do 19. snopiča. Bosenski frančiškan Batinič je dovršil imenitno svojo ,,poviest katoličke crkve i franjevackoga reda.%. Stjepan Basariček je popravil in čisto pre-naredil svojo ,,Pedagogijo", od katere je nedavno v tretjem izdanji prišel na svetlo I. del: »Uzgojoslovje.« Prof. Petar Nenin je sam založil svoje ,,primjere iz deskriptivne geometrije." Najimenitnejša in najkoristnejša knjiga, ki je zadnji čas prišla na svetlo, pa je gotovo historijski ,,atlas" za razumevanje hrvaške zgodovine, ki ga je izdelal in izdal neutrudljivi profesor Vjek. Klaic. To je čisto nova prikazen na književnem polji hrvaškem in gotovo je bo vsakdo vesel, kdor se zanima za domačo zgodovino, ter hvaležen učenemu gospodu profesorju, da se je lotil tako težavnega dela, kateremu je le on kos. Za notranjo, znanstveno vrednost tega začetja porok nam je že samo ime profesorjevo ; ali tudi zunanja oblika historijskega atlasa hrvaškega je tako ukusna in dovršena, da bi bila vsakemu drugemu narodu na čast. Priporočamo torej ta atlas, s katerim je gospod Klaič povzdignil vrednost vsem knjigam in razpravam o hrvaški zgodovini, kar najbolje vsakemu omikanemu Slovencu. — Hrvaška Matica je bosenskemu frančiškanu fra Dobroslavu Božiču podelila podporo, da izda I. zvezek perijodičkega spisa „Novi prijatelj Bosne". O letošnjem delovanji Matice Hrvaške sploh bomo poročali drugo pot, za danes omenjamo le to, da je ravno dotiskana peta knjiga prevodov grških in latinskih klasikov, v kateri je ,yHerodotova poviesf, ki jo je prav lepo pohrvatil naš rojak profesor dr. Musid. — 86. knjiga ,,Rada", glasila jugoslovenske akademije, ima to-le vsebino: »Kako je rabila riječca crez novoj slovenskoj knjiži do prije 50 godina,« od prof. M. Valjavca; „Veznici u slovenskijcm jezicima" od dra. T. Maretiča; Besjeda predsjednika dra. F. Račkoga u svečanoj sjednici dne" 7. prosinca 1887; izvjestaj tajnika dra. P. Matkovica; in ,,Stavbene prilike ti naših gradovih" od dra. F. Vrbanica. Ob jectnem je akademija izdala svoj letopis za   drugo   desetletje   1877 —1887,  o katerem   bomo o prvi   priliki   kaj   več izpregovorili
Črtica o slovenskem liturgijskem jeziku. V zadnjem zvezku »Ljublj. Zvona« čitam na str. 255. »Drobtinico slovenskega liturgijskega jezika na Slovenskem.« Želji pisateljevi, iziaženi koncem njegovih od rodoljubja navdihnenih vrstic, nekoliko ustrezaj ta-le skromen podatek: L. 1886. sem potoval po Dravski dolini. O tej priliki obiščem tudi obče znanega, posebno za severno mejo štirskih Slovencev velezaslužnega narodnjaka, preč. gospoda župnika Kocuvana v Vuhredu. Med raznimi pogovori mi pove, da poje pri slovesnih procesijah na Telovo itd. evangelije v slovenskem jeziku. V dokaz mi pokaže veliko knjigo, v koji so bila evangelija jako ukusuo v novi slovenčini spisana. Tudi mi je pravil, »da so ljudje vedno globoko, do solz gineni, ko zaslišijo v mili materinščini s slovesnim glasom zapeti : »Gospod bodi z vami! . . . .« (Kdo se tu ne spomni pripovesti o sv. Metodu?) Je li to slovensko petje tam že od davna v navadi, ali ga je on sam uvel in če ga še sedaj na novi svoji župniji v Lempahu nadaljuje — to mi ni znano. Nadejem se pa,  da pri bodočem obisku vse natančno pozvem. (Prosimo ! Ured.)
Ante Goričljan.
Dodatek spisu ,,Velesalo" itd., natisnenem v 8. št. (v 1. dan avgusta 1882. 1.) v  ,,Ljublj.  Zvoni"  od 480.  strani dalje.
Na Koroškem Za Vrhom pri Bistrici blizu Svečan, kakor sem zvedel, govore" sadvn, sadva, 11. der Sattel, namesto: sadlb, sadla, n., "kar mi kranjski Sloveni izrekamo: sedlo, sedla; zatorej ima iz korenike: sed, sitzen Korošec tudi tukaj ,,a" namesto ,,e". K temu je v ,,Kresi" 1 novembra 1882. 1. na 582. str. citati, da Korošci Rožanskega razrečja vele: Salan,   kar na   Kranjskem slove:   Seljdn, kder se nam zopet kaže „a" na-