V zadnji številki smo omenili, da je imel okrajni (mestni) šolski svet v Brnu sejo, ki jo je prvič vodil novo izvoljeni župan Shnitzler, po rodu Nemec in znan po svoji izjavi za mir med narodi, kakor smo to že prej poročali. Ta seja se je vršila v sredo, dne 21. junija t. 1. Župan je nagovoril člane šolskega sveta v korektni češčini, naglašujoč, da bo v enaki meri pospeševal nemško in češko šolstvo v Brnu ter da si bo sploh prizadeval delovati za ublaženje nar. nasprotstev. Nato je dvorni svetnik Podbrsky v imenu češke javnosti izražal zaupanje v dobre namene gospoda župana ter je izrazil nado, da novi župan ne bo odtezal češkemu šolstvu svoje pomoči. K temu razveseljivemu dejstvu pripominja »Edinost« z dne 3. julija 1916, št. 183: »Kako blagodejno pomirjevalno kontrastirajo take izjaive s tistimi eksaltiranih glav, ki morajo le vznemirjati in netiti medsebojno nezaupanje, ki je vir neprestanim konfliktom in poostrovanju razraerja med narodi. Če bi se odločilni iaktorji v vseh nairodno mešanih krajih ravnali po vzvišenem načelu, da imajo tudi manjšine pravico do zvestobe in ljubezni napram lastnemu narodu, da imajo tudi one pravicoi do samosvojega narodnega življenja in v ta namen predvsem do svojega narodnega šolstva: bi avstrijski narodnostni problem takoj izgubil na tisti dozdevni nerazrešljivosti. Izvajanje principa »vsakemu svoje« ustvarja prijatelje in sodelavce za skupno korist.« Saj ni treba nič drugega, nego da se v vsakem primeru in ob vsaki priliki na^ tančno izvaja v praksi določba člena XIX. državnega osnovnega zakona, pa bo prepojilo vse aivstrijske narode čuvstvo zadovoljnosti, ko bodo lahko na temelju svojega narodnega šolstva gradili svojo kulturno moč in veljavo. — Kakor je Avstrija močna in nepremagljiva na zunaij, tako se utrdi tudi njena notranja kultura in gospodarska sila, ko bodo po vojni vsi narodi tekmovali med seboj, ne pa drug drugega zatirali.