Direktor in glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril B ra j er
časopis slovenskih delavcev
Ljubljana, 28. junija 1991 številka 26, letnik 50, cena 25 dinarjev
■us
lili

■
' 5
Uti smo
L________.
		

	m
	
f
Potrebujemo
prijatelje!
Po stoletjih prizadevanj, da bi postali gospodar na svoji zemlji, nam je to uspelo. Uspelo nam je, čeprav je prisoten nek moteči dejavnik, tako imenovana Jugoslovanska ljudska armada, ki je pa predvsem zaradi interesov ozkih skupin, da ne rečemo srbskega lobija, ki nikdar ni nič »kriv«, zna pa dobro diktirati poteze JLA, in ne nazadnje tudi razpadanje nekdanje SFRJ. Srbsko vodstvo doslej ni plačalo prav nobenega davka za blokado gospodarskih odnosov s Slovenijo in drugimi, ni plačalo kazni za vpad v monetarni sistem, ni plačalo za svinjarije, ki se dogajajo na Kosovu ...
Tega tudi ne more. Ne more zategadelj, ker spretno izkorišča vse zvezne organe, od zveznega izvršnega sveta do poveljstva naprej, za svoje namere, ki kajpak demokraciji, svobodi in nacionalni emancipaciji ne gredo na roke.
Slovenske ceste so blokirane. Slovenski ljudje so že zdavnaj doumeli, da bo potrebno za samostojno Slovenijo plačati davek. Upajmo, da ne krvnega. Slovenci pa znamo oditi tudi v gozdove, znamo narediti barikade, tudi 3.000 tankov znamo uničiti z molotovkami. Toda v njih so ljudje. Srbi, Hrvati, Makedonci, Muslimani, Albanci, Madžari, Črnogorci, ki niso prav nič krivi za norijo jugoslovanske oblasti in njenega generalštaba. Kučanovo sporočilo v imenu slovenske države je jasno: če nas kdo ogroža, se bomo branili z vsemi sredstvi, če nam kdo krati temeljno pravico, da smo na svojem in govorimo po svoje, in če se hočemo ločiti od drugih, bomo to storili. Uresničujejo se sanje prejšnjih rodov, oblikuje se država, ki hoče v korak z Evropo, nastaja Slovenija, ki hoče imeti dobre mejaše. Nastaja država, ki se je ne da več prodajati ne po Kardeljevem in še manj po Koroščevem čmo-belem scenariju. Slovenija je. Kot mati je, morda skopa s pogačo, vendar radodarna z rezino kruha. Kruh, kakor koli bridka stvar je to, mora ostati slovenski, naš, pridelan na domači zemlji ali pa zamenjan na enakopravni podlagi z drugimi. Bojim se, da ni pameti v tej jugoslovanski državi, bojim se, da bi zaradi norosti generalov moral krvni davek plačati moj sin. Bojim se nesposobnosti slovenske oblasti... Bojim se Češke iz leta 1968 ip zamerim Evropi, da hoče ohraniti gnilobo, ki traja že 73 let.
Obtožujem zanikrno jugoslovansko vodstvo in še posebej generalštabne marionete, ki delajo škodo na slovenski zemlji, na slovenskih cestah, ki mečkajo, pa naj bo še tako zanikrna, avtomobilsko ploče-vito... Obtožujem vas, ker nimate razuma, ker se vedete kot fašisti na slovenskih tleh!
Marjan Horvat
druga stran
Ce
vprašate
mene
Ostavkah!
Pojavljajo se stavke, lepo in demokratično, saj so bile 40 let tabu. Sedaj stavkajo šolarji, delavci, kar ni nič čudnega, saj je življenje vedno težje in dražje, ljudje so izgubili vsako perspektivo in tako jim ne preostane nič drugega. Moti me pa to, da je dostikrat vse nepremišljeno. Razmere so težke, zmanjkuje dela, če delo je, ni plačila in tako se vrtimo v začaranem krogu. Ljudje so nezadovoljni. V podjetju se najde ambiciozen človek, nahujskan s strani sil, ki so pripadale prejšnjemu režimu, ki jim je všeč, če rušijo sedanje podjetje. Naši ljudje imajo premalo podjetniškega duha. Velikokrat je to podjetje edino v kraju in edina perspektiva za prihodnje rodove. Za težave, v katere so zašli, niso krivi delavci niti vodilni. Do denarja in podjetništva po vojni ni bilo nobenega odnosa in tako so se navadila nekatera podjetja, posebno na jugu, da so samo naročala, za plačilo jim je bilo pa vseeno, celo smejali so se, če jih, je kdo poterjal.
••Pa ko v Jugoslaviji još komu šta plati,« mi je smeje rekel predstavnik El NIŠ leta 1968, ko sem ga terjal za plačilo al. lončkov, ki smo jih delali v Semiču.
Mladi ljudje se ne zavedajo, kako težko so nastajala naša podjetja. Nekaj mizarjev je prineslo skupaj nekaj obličev, miz, kladiv in že je nastalo podjetje, ki je v desetih letih naraslo na 60 zaposlenih. Ti ljudje so napravili nešteto udarniških ur, zidali so poslopja in podjetje je počasi dobivalo svojo obliko in raslo. Velikokrat ni bilo plače po več mesecev (bonov niso poznali!). Ljudje so imeli toliko podjetniškega duha, čeprav so bili polkmetje, da so razumeli. Če kupec ni plačal, tudi denarja za plače ne more biti. Enostavno in jasno vsakemu delavcu! Koliko direktorjev je ob ustanovitvi po-
V	misel me je speljal oktober 1989, ko sem slovenski deklaraciji o neodvisnosti trajno žrtvoval svoje občasno kajenje. Tudi takrat sem bil prepričan, da v takšnem trenutku ne zadošča vznesenost. Poganska duša mi je zato narekovala daritev.
Za dan neodvisnosti jo že kar pričakuje. Ob kresnem ognju sem zato molče premislil vse svoje zanemarjeno telo in popackano dušo. Cernu in čemu vse bi se bilo dobro odreči, v kaj zapriseči, kaj zase in za druge postoriti, kaj vzeti, pridobiti, kaj in koga odsloviti.
Te spovedi sem bil očitno potreben kot berač kruha. Poizkusite ponavljati molitev za mano in si prisluhnite: priznavam, da se premalo gibljem, da imam premalo prijateljev, da strokovno nazadujem, da sem vzkipljiv, da prehitro vozim, da preveč obljubljam, da v stikih z ljudmi nasedam prvemu šarmu, da ne prenašam hrupa... in, da so to moje značajske in pridobljene lastnosti, ki se jih bom težko rešil.
V	letih bratstva sem se navzel tudi balkanskih navad, lahkosti bivanja, vedrine in prostodušnosti. Obdržal jih bom in hvaležen sem zanje. Toda, nalezel sem se v teh letih tudi zgovornosti in sočnega preklinjanja. Saj je bilo kaj kleti. Ste našli tudi kaj zase?
Če vprašate mene, lahko opravičim prvo s svojim primorskim poreklom, slednjega pa ne morem, saj smo Slovenci edino ljudstvo daleč okoli brez svojih kletev. Tistih nekaj zmerjavk, klicanja medvedov in trboveljskih mater ne šteje. Preklinjanje je torej čista dediščina po pravkar umrli državi. Dovolj tehten razlog.
Kakšna bo torej moja daritev morda največjemu dejanju v zgodovini Slovencev? Nepreklicno bom nehal preklinjati. Ni veliko. Je pa več kot nekaterih bobneče pavje šopirjenje ali mnogih fige v žepu.
Če kaj, verjamem, da je mogoče velike ideje uresničevati le z mnogimi malimi dejanji.
Tako. Le prvico bi si še rad izgovoril, da svojo zaobljubo lahko prelomim, če bi nam kdo državo hotel na silo vzeti in tudi, če bi kdo hotel kdaj državljanom dokazovti, da je bolj državljan kot drugi.
Tedaj bom znova zaklel - in ne le to.
Doro Hvalica
Cerkev v službi sprave?
Cerkev je prešla v odkrito ofenzivo. Prepričana je, da je prišel čas, ko naj v deželi na sončni strani Alp bog zamenja hudiča. Kdo je bog, se seveda ve - cerkev. Pri nas še bolj določno - katoliška. Hudič je pa tokrat rdeč in v obliki brezbožnega komunizma. To za cerkev ni pomembno zato, ker morda prej ne bi mogla opravljati svojega poslanstva, ampak zato, da si pridobi med vojno izgubljene pozicije. Pozicije temeljnega družbenega usmerjevalca - obvladovalca družbenih dogajanj in usod posmeznikov. Govori sicer o spravi a vsemu nekatoli-štvu je očitno napovedan boj do obrobnosti. Takšen vtis dobi človek po prebiranju poročil s 3. POZLN, v katerih cerkev:
•	opozarja, da bo spoštovala »politične usmeritve vernikov, če so te v skladu z družbenimi moralnimi načeli katoliške Cerkve (drugih očitno ne bo spoštovala - torej ni za pluralizem interesov in svobodo mišljenja posameznika);
•	»zahteva, da se tudi njej popravijo krivice in vrne odvzeto premoženje«, niti besedice pa ne črhne o tem, da bi sama poravnala krivice, ki jih je storila premno-
gim pred vojno in med njo - tudi z materialno odškodnino iz svoje lastnine (ne, ona v silni skrbi za malega človeka ponuja le-temu, zemljo drugih);
•	»odpušča in vabi k odpuščanju«, a v nobenem primeru ne prosi odpuščanja, čeprav je tega odpuščanja še kako potrebna (zlom 1941. kolaboracionalizem ter njune posledice ima in bo imela vedno na duši);
•	skrbi jo naš narod, ki da ga v teh dneh ne sme pustiti samega. Cerkev naj bi mu kazala »prave in trajne vrednote življenja« (s kakšno moralno pravico vendar - njena preteklost je za to preveč umazana). Zato:
•	vernikom ukazuje, da se morajo udeleževati oblikovanja in sprejemanja odločitev na vseh področjih (brez poslušne in aktivne vojske so seveda generali brez moči),
•	bo bdela nad vzgojo in izobraževanjem mladih in starih (ni oboje ponavljanje polpretekle zgodovine),
•	bo ženski preskrbela nekdanji »materinski« družinski položaj (s popolno podrejenostjo tistemu, ki nosi denar v hišo),
•	odločno je proti klerikalizmu in revanšizmu, zato pa bo
intenzivno ločevala ljudi tako, da bo ob že obstoječih družbenih ustanovah in organizacijah razvila in razvijala svoje s pridevkom krščanski (kakšen smisel in cilj ima to?). To bo njen prispevek k narodovi enotnosti, saj se enotnost očitno dosega z različnostjo. Naj se torej vidi, kdo je enoten med različnimi.
Res. Kako čudovit angel varuh se nam ponuja. Pri vsem tem svojem umovanju pa nas niti ne vpraša, ali si sploh želimo, da nas vse skupaj postavlja v položaj nedonošenčka. Je torej takšen »bog« kaj boljši od »rdečega hudiča«.
Ce si cerkev dejansko želi biti narodna, potem bo morala biti in ostati ubožna - odvisna od članarine svojih privržencev. Če hoče razumeti tegobe naroda in mu jih pomagati blažiti, jih mora občutiti na svojem telesu, ne pa se zavzemati za svoje bogastvo, zato da bi potem delila miloščino ter držala s svojo »dobroto« v odvisnosti »odjemalec te in takšne dobrote«. Še zlasti, ker jo sestavljajo zgolj ljudje - polni človeških slabosti, ne pa kaka božja poštenost in dobrota. Za te pa vemo, česa vse so sposobni.
Branko Weixler, Logatec
Sporočilo javnosti!
Pred nami sta nepredvidljiva prihodnost in čas, ki smo ga mnogi tako dolgo pričakovali, čas, ko si bomo ustvarili svojo suverenost. Prav tako kot druge organizacije smo Neodvisni sindikati Slovenije vključeni v te procese. V svojem programu imamo zapisano, da se zavzemamo za suvereno državo Slovenijo zaradi socialnih in ekonomskih vzrokov, saj nam Jugoslavija ne omogoča blaginje in svoboščin. V njeni kratki zgodovini je bilo preveč krivic in neprijetnosti, tako, da ne verjamemo več, da bi bilo v prihodnje lahko bolje. Vedno se je izvajalo drugače, kot je bilo dogovorjeno (leta 1918 in 1945). To, kar so doživljale generacije prej in kar doživljamo sedaj, potrjuje naše nezaupanje. Ali bi se to sploh lahko kdaj končalo?
Predlagamo, da se narodi v miru razidemo, vsak na svojo stran. Skupaj naj ostanejo tisti, ki imajo ta interes. Zakaj bi morali živeti skupaj kot sovražniki, ko pa se še lahko pravočasno razidemo, vsaj kot nesovražniki? Sovraštvo še nobenemu narodu ni prineslo nič dobrega. Kaj si bodo mislile o nas generacije, ki bodo prišle za nami? Priložnost imamo, da dobimo svojo državo. Samo narod, ki je zrel, jo lahko ima.
Ne bodimo preveliki optimisti in ne pričakujmo preveč od prihodnosti in sveta. Kakovost življenja bo odvisna izključno od našega dela. Lastna država je pravi iziv, za katerega se je vredno potruditi. Vsako potezo je potrebno dobro razmisliti, potrebni sta izredna previdnost in budnost. Verjetno nihče ne ve,
kaj nas bo čakalo v prihodnosti. Ne smemo pričakovati, da ko bomo dosegli cilj, da je vse za nami. Šele takrat se bo začelo pravo delo. Ohraniti bo potrebno doseženo in težiti za novimi cilji.
Če sedaj ne bomo uresničili samostojnosti naše države, nas ne bo nihče več resno jemal. Evropa in svet nasprotujeta naši odločitvi. Pravice, da nam to preprečijo, nimajo, imajo pa moč. Še vedno je bolje, da se za državo potegujemo, čeprav verjetno ne bo šlo vse gladko, kot pa, da bi nam jo podarili. Če bi prišlo do ekonomske blokade in izolacije, se bo pokazala demokracija Zahoda kot lažna, ki temelji samo na določenih interesih in računih ter se uporablja v povsem določene namene. Evropska in svetovna demokracija se v tem primeru razblinita kot milni mehurček.
NSS v tem času ne bomo nudili popolnega socialnega miru. Ne glede na dogodke se bomo potegovali za delavske pravice. Podpiramo pa vse dejavnosti, ki so v skladu z interesi prebivalcev Slovenije in njeno državnostjo.
Pozivamo slovensko oblast, naj deluje do naroda odkrito in pošteno, naj ne dela računov brez njega, ker se država dela zanj. Ljudje naj bodo seznanjeni z vsemi dobrimi in slabimi stvarmi.
Pozivamo prebivalce Slovenije, politične in druge organizacije, naj v teh težkih trenutkih delujejo za cilj, za katerega smo se tako dolgo zavzemali. Le s skupnimi močmi imamo možnosti za uspeh in svojo
Predsednik predsedstva NSS: Rastko Plohl
djetja spalo na pisalni mizi, saj niso imeli stanovanja, niti denarja za prenočišče. Leta 1960 mi je pravil neki direktor iz Škofje Loke: »Ko sem prišel 1945. iz gozda, nisem imel niti postelje niti hrane, toda prebil sem se, saj $em imel zavest, da je domovina porušena in da se je treba marsičemu odpovedati. Sedaj pa pridejo mladi ljudje v službo in takoj zjutraj zahtevajo kavico, hočejo stanovanje. Jaz se v to enostavno ne morem vživeti!« Tako se je dogajalo po vsej širni domovini. Ogromno so pretrpeli delavci in vodilni, marsičemu se odpovedali, da so mladi sedli na bolj komoden fotelj. Sedaj grozi, da bodo tovarne propadle in ves trud je bil zaman. Podobno je rasla tudi tovarna Iskra v Semiču »Kondenzatorji«. Rudi Jančar in Tone Lovko sta dobila v Vajdovem dvorcu na Vrtači delovne prostore in z nekaj delavci začela s proizvodnjo. O topli hrani se takrat še sanjalo ni. Tudi za plače je enkrat bilo, drugič zopet ne. Tudi delo ni bilo stalno. Kadar ni bilo dela v tovarni, so šli delavci na obdelavo vinograda in sadovnjaka. Delavci so razumeli položaj in ni bilo posebnih težav. Tudi Mizarska delavnica v Semiču je rasla na enak način. Martin Vindišman in nekaj mizarjev so posodili nekaj orodja in po desetih letih je iz delavnice zraslo podjetje z 20 zaposlenimi in je še kar raslo. Sezidali in nabavili so opremo za 60 zaposlenih. Zdaj pa vse propada in na licitaciji ponujajo trud delavcev. Delavci se počutijo kakor razlaščenci, nova oblast pa nič ne ukrepa. Sestankujejo, iščejo grb, nobenemu pa ni mar za te delavce in njihove občutke. Edino proizvodnja in delo
ustvarjata vse. Stavkajoči bi se morali zavedati, da je podjetje lažje uničiti kakor ustvariti.
Kriza je po vsem svetu. Ne žagajmo veje, na kateri sedimo. Evropa nam ne bo pomagala, če si ne bomo pomagali sami. Nekateri se jezijo, če dobijo za plačo bone. Jasno, da to ni prav, toda v izrednih razmerah je važno, da imamo vsaj kruh in nujna oblačila. Če kupci ne plačujejo, kdo je kriv? Ponekod ob štrajku odstopajo direktorji, na kar pravijo delavci »mi tega nismo želeli!« Izgovor je jalov! Če je direktor ob splošni krizi preskrbel delo celo za izvoz in za delo v več izmenah, če mu delavci napovedo stavko, je to jasno, da mu ne zaupajo in človeško je, da bo direktor odstopil.
Zato moramo organizatorji stavke na to že prej računati in misliti tudi na možnost, da podjetje propade in morda že prej pripraviti nadomestnega direktorja, ki bi s konkretnim predlogom spravil podjetje v normalni tek. Ne samo kritizirati, pač pa konkretno predlagati, kaj ukreniti!
Za dobrega ekonomista ne bo nikoli problem dobiti posel, težje pa bo za delavca.
Vsekakor pa pomislimo na prednike, ki so po osvoboditvi z zelo veliko truda in odpovedovanjem gradili tovarne. Niso imeli nobenih nadur, plač včasih ne po nekaj mesecev, toda imeli so podjetniški duh in so vedeli, da če kupec ni plačal, ne more biti plač. Draga posojila pa je zelo nesmotrno jemati.
Zelo čudno se mi pa zdi, da ne stavkajo razlaščenci. S trudom napravljeno premoženje jim je bilo krivično vzeto, bili so celo za-
Peticija delavcev EM Hidromontaže
Delavci 2250-članskega kolektiva EM Hidromontaže Maribor, zaposleni v proizvodnih organizacijskih enotah v Mariboru, smo v torek, 18. junija, prekinili delo.
To smo storili ogorčeni zaradi številnih razlogov, čeprav je bila neposredni povod za prekinitev še ena premaknitev izplačilnega dne; ne vemo več, katera po vrsti, saj v zadnjem obdobju še nismo prejeli svojega zaslužka na dan, ki ga določa kolektivna pogodba. Majsko plačo naj bi prejeli šele 28. junija, kar mesec po tem, ko smo trdo in pošteno zaslužili.
Morda se vam to ne bo zdel dovolj tehten in opravičljiv razlog za ustavitev dela. Vendar prav od dela živimo in želimo vam povedati, da tako ne gre več. Vsi mi imamo družine, otroke in dolžni smo pravočasno poravnavati stroške za vrtec, šolo, stanarino, elektriko, pa tudi hrano.
Nihče nam ni pripravljen dati ničesar na up. Nasprotno! Zaračunavajo nam visoke zamudne obresti, odklapljajo nam elektriko, odpuščajo otroke iz vrtcev, če pravočasno ne poravnavamo svojih obveznosti.
Razumemo oziroma poskušamo razumeti vodstvo podjetja, ki ne more dati nečesa, česar nima, ker je nemogoče, ko terja plačilo za opravljeno delo od drugih, pa ga ne dobi.
Ne moremo in nočemo razumeti, da smo v takšnih primerih
prepuščeni zgolj sami sebi! Nikogar iz državne uprave,' denarnih in njim podobnih zavodov, dejavnosti splošnega družbenega pomena namreč ne poznamo, ki bi svoj zaslužek prejemal z enomesečno zamudo. Tega si niti dovolili ne bi - mar ne?!
Prav dobro vemo, da se vsi ti hranijo, nekateri pa prav lepo redijo na račun gospodarstva.
Sprašujemo vas, kako dolgo še?
Kako dolgo še nameravate mirno gledati siromašenje in razpadanje gospodarstva, nenehno povečanje brezposelnosti ali pa čakanje na delo, nenehno večanje razlike med povprečnimi zaslužki delavcev v gospodarstvu in negospodarstvu, delitev regresov in drugih denarih nadomestil v višinah, o katerih se nam delavcem ne sme niti sanjati!?
Mimogrede, regresa še nismo prejeli, če ga julija bomo, bo prav neznaten in nič podoben trinajstemu osebnemu dohodku po določilih kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Naši osebni dohodki prav tako zaostajajo za kolektivno pogodbo, eskalacijska klavzula ni upoštevana, datumi izplačila prav tako ne. Kolektivne pogodbe - iz dneva v dan znova kršen dokument!
Res, iz dneva v dan, iz meseca v mesec nas tudi uspevajo pregovoriti, da požiramo nabrano jezo, da potrpimo in upamo v rešitev problemov. Toda namesto uresničitve upov in pričakovanj so razmere vse slabše.
In kdo ie kriv za vse to?
prti, denacionalizacijo pa samo obljubljajo. Veliko tovarn pred vojno so zgradili pridni in sposobni delavci. Lastnik tovarne Puch iz Avstrije je navaden človek iz Ptuja. Tovarna Kapsch z Dunaja izvira iz Uršnih sel oziroma Travendola. Vsi ti tovarnarji so bili v prejšnjem stoletju še revni delavci in kmetje.
Vsekakor bi morali imeti več strpnosti, in poštene in sposobne ekonomiste podpirati, ne pa jim jemati volje.
Franc Derganc, Semič
Vaša stran
Spoštovani bralci
Za novinarja menda ni hujšega greha, kot da mu kdo lomasti po članku! To je tudi svetinja v odnosu do naših bralcev. Edini, ki se lahko dotakne vaših prispevkov, je lektor.
Zato pa vas res lepo prosimo, naj vaša pisma ne presežejo poldruge tipkane strani (45 vrstic). Odmevi in stališča pa vprašanja, ki terjajo odgovor, so lahko za pol strani daljša. Več pa ne, saj se sicer tudi mi ne bomo mogli držati svojega načela in bomo prispevke prisiljeni krajšati, če ne celo povzemati.
Hvala za razumevanje.
Zahteve delavcev Zdravstvenega doma Maribor
1.	Takoj naj sc podpiše pogodba
za negospodarstvo, za zdravstvo in socialno skrbstvo ter takoj uveljavljajo njena določila.
2.	Zahtevamo, da se v republiškem integralnem proračunu zbrana sredstva za zdravstvo tudi porabijo v zdravstvu. Zahtevamo, da republiška uprava za zdravstvo takoj poveča akontacije za zdravstvo Maribora.
3.	Zahtevamo, da se osebni dohodki povečajo v skladu z rastjo povprečnih osebnih dohodkov v gospodarstvu Republike Slovenije in na osnovi novih določil individualne pogodbe o delu.
4.	Zahtevamo izplačilo 13. plače kot regresa še do konca junija v višini, kot nam pripada.
5. Smo proti restrikcijam v zdravstvu, zmanjševanju osebnega dela, zmanjševanju števila storitev in zaposlenih, saj potrebe po zdravstvenem varstvu v teh težkih časih za naš narod ngraščajo. Predsednik sindikata: Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Ma-
nb0r:	Erih Šerbec
Ali res mi, delavci v proizvodnji, ki da ne znamo ali nočemo delati - ali morda kdo drug?
Zaposleni smo v podjetju, ki je v svoji skoraj polstoletni zgodovini zgradilo skoraj vse najpomembnejše elektroenergetske objekte v Jugoslaviji, pomagalo postaviti industrijo na noge in jo kasneje v imenu prihodnosti posodabljalo. V treh zadnjih desetletjih smo si v ostri mednarodni konkurenci zagotavljali investicijska dela v Evropi, Aziji, Afriki in Južni Ameriki. Nikjer niso bile vprašljive naše garancije za kvaliteto in roke. Torej znamo delati in tudi hočemo delati!
Od svojega vodstva, tudi državnega, zahtevamo, da nam to delo zagotovi oziroma da ga ne onemogoča pridobiti.
Politične igrice, zaradi katerih smo bili odpravljeni z jugoslovanskega investicijskega tržišča in smo vse bolj onemogočeni na svetovnem, se ne igramo mi, delavci. Mi čutimo le posledice!
Zahtevamo, da si jih vsaj enakomerno delimo, če že ne moremo vplivati na to, da bi se igrali politiko brez katastrofalnih posledic!
Za delavce EM Hidromontaže Maribor,
na protestni prekinitvi dela Predsednik sindikata podjetja - ZSSS v imenu svojega članstva Milan JARC Podpredsednik Neodvisnega
sindikata - Podružnica EM HM v imenu svojega članstva
Ljubljana, 28. junija 1991
tribuna
,EE
časopis slovenskih delavcev
Usodna napaka reakcionarnih sil
O agresiji proti Republiki Sloveniji
Zgodilo se je tisto, česar so se marsikateri politično misleči ljudje najbolj bali. Slovenski parlament je v sredo sprejel osamosvojitveni sveženj »papirjev«, ki v precejšnji meri »diši« po enostranski odcepitvi Slovenije od SFRJ, po drugi strani pa vendarle pušča odprta vrata za nadaljnja pogajanja o usodi Jugoslavije, zvezna telesa pa so nekaj ur zatem odgovorile s silo. Vojaške oklepne enote so na podlagi politične »platforme« zvezne vlade okrepile svojo navzočnost na mejnih in carinskih prehodih, v času pisanja teh vrstic se menda pričakuje desant vojaških sil na Brniku, o nadaljnjih demonstracijah sile na ozemlju Republike Slovenije pa lahko za zdaj le ugibamo. Slovenski narod ne more verjeti svojim očem in uničevanju premoženja, predvsem cest, avtomobilov, avtobusov ih ozelenelih travnikov, marsikdo je z zamudo prišel v službo, tu in tam pa so ljudje v trušču tankov pod njihovimi gosenicami izgubili celo osebno vozilo. Jugoslovanska armada je na podlagi ukaza reakcionarnih sil v generalštabu in zvezni vladi očitno odločena speljati »do konca« predvideni scena-
rij »tihe« okupacije Slovenije, z nepredvidljivimi posledicami. Zato nas ne sme čuditi, da so se tudi v tujini takoj odzvali, da obrambni ministri
pakta NATO neformalno že zasedajo in se posvetujejo, da tudi v ameriškem obrambnem ministrstvu sproti analizirajo dramatično spremenjene raz-
mere v Sloveniji in delno v Hrvaški in pripravljajo sporočilo za jugoslovansko vlado, da je »nemir« zajel tudi zahodnoevropske prestolnice.
Slovenske sanje, da bomo končno živeli v svoji državi, da bosta v njej vladala mir in demokracija, so se le nekaj ur po slavju ob rojstvu slovenske države porušile in spremenile v kruto stvarnost. Zgodilo se je tisto, kar se ne bi smelo, da je namesto pogajanj in političnega reševanja vsesplošne krize v državi prišlo do uporabe vojaških sil. Čeprav teritorialna obramba Slovenije še ni prišla v neposreden konflikt s pripadniki Jugoslovanske armade, nevarnost neposrednega spopada ali lokalnih
Zavest poraza — levica na Slovenskem
»Zavest poraza« je tista točka, ko se politična levica obme k teoriji, skratka, ko s kritično analizo razseklja vladajočo paradigmo in ko je ta levica v svojem najboljšem elementu. Ne mislim obtoževati levice, da je dobra samo v opoziciji. Toda njen problem je bil vedno to, da je bila v opoziciji boljša, kritična, produktivna. Zato je treba premisliti dve zadevi, namreč, kakšna je bila levica na oblasti in kje se je zlomila, da je to oblast izgubila.
Seveda levičarski teoretiki sedaj razglabljajo, kako da je sedanja oblast nazadnjaška. Levica se vede, kakor da je to samo trenutno stanje in pričakuje hitre spremembe. Toda na vprašanje, kaj bo po Demosu, Pučnik v svojih intervjujih odgovarja, da bo ljudstvo spoznalo, da bo iz tega razumskega spoznanja že spet za Demos. Če ne bo za demosovce več glasovalo iz navdu-ševanja, bo glasovalo zato, ker da na Slovenskem ne bo pravih alternativ. Kljub rastoči popularnosti SDP, nekdanje ZKS, ni pričakovati, da bo prav SDP oblikovala bodočo vlado. Kakršna koli koalicija bo, celo brez Peterleta, kar je pričakovati glede na izjave 10 SDZ tik pred osamosvojitvijo, bo to še vedno podobna oblast, kot jo imamo sedaj, ko lahko rečemo, da gre za dogovor Kučan-Bučar-Bavčar. Peterle bo toliko zraven, kolikor je vsem potreben nadškof Šuštar, da blagoslavlja tunele, lipe ali karkoli že. Tisti temeljni premik »v desno«, tista transformacija včerajšnje partije v »demokrate« vseh nazivov, ostaja, pa če se bo temu reklo Demos ali kako drugače. Ministrica Katja Boh bo še naprej letela po Slove-
niji s helikopterjem in obenem odpravljala še zadnje preostanke socialne države v imenu demokracije, tržnega gospodarstva in privatizacije. Temu pa se reče aroganca oblastnikov, ko kažejo svojo (pre)moč tistim, ki jim socializem ni pomenil oblasti, ampak samo tisto temeljno socialno varnost. Če pa bo »levica« igrala na sentimente, češ, »prej je bilo bolje«, potem se ji bo to maščevalo. To se vidi že iz usode Brozovega kulta; ljudje namreč temu ne nasedajo več.
Levica ima za seboj hipoteko. Levica je od pristopa jugoslovanskih komunistov h Kominterni dalje, prek »legalizirane« stranke (1924), prek raznih delavsko-kmeč-kih koalicij (1935), »protiim-perialističnih front« (1941), »graditve socializma« in »uveljavljanja delavskega samoupravljanja« naprej zastopala totalitarno opcijo. Če sedaj levičarji očitajo novooživlje-nemu časopisu »Slovenec« uvodnike z naslovi »Naš Hitler« (Slovenec, 20. 4. 1945), potem bodo prej ali slej dobili to povrnjeno z izkopavanjem podobnih naslovnic »Slovenskega poročevalca« ali »Komunista«, kjer je levica slavila svojega Stalina. Levica je opozicijo potisnila na prvih povojnih volitvah v »črne skrinjice«, svoje koalicijske (Stara pravda) ali frontovske partnerje (krščanske socialiste) pa je odslovila. To, da je bila levica »boljševizirana«, je ne odveže; tiste druge, »prave« levice ni bilo. Antika-pitalizem še ni sam po sebi socializem. Drugače se temu reče, da vsak socializem še ni demokratičen. Protidemokratična skušnjava »boljševizi-rane« (stalinizirane) levice se
je nujno končal v »protiimpe-rializmu«. Ko slavimo 27. april, ne slavimo odpora proti nacifašizmu. OF je tedaj bila še PIF (Protiimperialistična fronta), sovražniki te PIF pa so bili »angloameriški imperialisti«. Podobnosti s poznejšima ideologoma »neuvrščenosti« in »nove svetovne ekonomske ureditve« so neposredno evidentne. Ta »proti-imperializem« 27. aprila je bil povsem »na liniji« dogovora Ribbentrop-Molotov. Poznejše pripisovanje protifašističnega pomena temu datumu sledi pač iz obrata (po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo), mu je ta protiimperialistična levica sledila. Toda obrat k obrambi Sovjetske zveze in tudi lastnega naroda, obrat iz »razrednega« k »narodnoosvobodilnemu« momentu je bil narejen prav zaradi prvega, torej zaradi enačenja interesov Sovjetske zveze z interesi »svetovnega proletariata«. Toliko o tem, kajti na tej točki nastopa splošna amnezija na levici; nekritično obnavljanje domobranske ideologije, pa naj prihaja iz »Nove revije« ali iz »Nove slovenske zaveze«, pa samo pripomore k obnavljanju miselnosti »strelskih jarkov«. Toda zgodovinsko dejstvo je, da iz »narodnoosvobodilnega boja« nismo izšli v novo, demokratično ureditev. Nacistično okupacijo je zamenjal stalinistični totalitarizem.
Točka zloma levice je ravno v tej »dvomljivi preteklosti«. Če je tisti oblastniški, birokratski, oportunistični del pravočasno izpeljal demokratizacijo, sestop ali svojo spreobrnitev v demosovstvo (glej na primer: Notranji sovražnik komunističnega sistema, Slo-
venske novice, priloga Plus str. 19, 22. 6. 1991, potem lahko sklepamo, da se je komunistična partija z demokratizacijo in večstrankarstvom samo razslojila nazaj v svoje prvotne sestavine. Tisti kritični, demokratični, levičarski in intelektualni potencial pa sedaj razmišlja, zakaj je sestop končal v demo-sovstvu, namesto da bi volilci njim priznali tiste zasluge, ki jim jih je priznavala »javnost« v času »afere četverice« in vseh podobnih dogajanjih, ko so še oni diktirali tempo. Kje je ušel veter iz jader? Zdi se, da je razlog prav v kolaboraciji s prejšnjim režimom, v tistem sodelovanju, ki je vladajoči partijski birokaciji omogočilo »mahko«, manipulativno varianto vladavine. To pomeni, da je tisto geslo o »spreminjanju partije od znotraj«, o »dolgem pohodu skozi inštitucije sistema« kot končni rezultat posvojilo vse tiste, ki so prejeli partijske izkaznice in se potem ves čas vedli, kakor da se jim to ni pripetilo. Naj so to storili zaradi komprosima z »življenjsko stvarnostjo« ali iz spoznanja, da je partija bila edini prostor za politiko, sedaj ni pomembno. Pomembno je nekaj drugega, namreč, da se bo morala levica rekonstituirati na drugih osnovah, pa naj gre za neobremenjenost (Delavska stranka Slovenije) ali za moralni kapital iz preteklosti (krščanski socialisti). Nekaj takega je storil v Franciji Francois Mitterrand, ko je po obdobju golistične vladavine, torej predsedniškega nadomestka za diktaturo ali prisilno upravo z državo, uspel združiti razbito in razsuto levico.
Mladen A. Švare
konfliktov ni izključena. Če se politiki ne bo uspelo izogniti najhujšemu, bo to imelo za posledico državljansko vojno.
Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle se medtem odpravlja na pogajanja v Beogradu, kar odpira žarek upanja, da za razumen razplet zaostrenih odnosov med Slovenijo in Beogradom ni prepozno.
V vsakem primeru je naredila zvezna vlada z Antejem Markovičem na čelu veliko politično napako, ko je dala armadi politično kritje in »bi-anco menico« na njeno neposredno vmešavanje v politične zadeve. Brez pretiravanja lahko ocenimo, da se je včeraj začela odkrita agresija armade proti Sloveniji, ki se je - spomnimo se - pripravljala že pred dvema letoma. Teza o kontrarevoluciji v Sloveniji je tako dobila svojo »materialno« obliko, nazadnjaške sile v generalštabu pa so dobile zadoščenje in se lahko ob podpori Anteja Markoviča samo muzajo. Toda tudi njihove sanje o pokoritvi Slovenije in ohranitvi oblasti za vsako ceno ne bodo dolgo trajale, saj bo sedaj tudi tujina morala do konca profilirati svoj odnos do Slovenije in Hrvaške in podpreti demokratične procese v državi, ali pa se postaviti na stran reakcionarnih sil.
Nekakšen status quo in dolgo-
Poslanica
Milana Kučana slovenskemu narodu
Predsedstvo Republike Slovenije je 27. junija ob 7.00 uri na seji, ki so se je udeležili tudi predsednik Skupščine Republike Slovenije dr. France Bučar, član Predsedstva SFRJ dr. Janez Drnovšek, predsednik Izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije Lojze Peterle in republiški sekretarji: Janez Janša, Igor Bavčar, dr. Dimitrij Rupel in Jelko Kacin, ocenilo razmere v Republiki Sloveniji po nočnih premikih oklepnih enot JLA z Vrhnike proti letališču Brnik in iz nekaterih krajev Hrvaške proti Sloveniji. Med sejo je predsednik IS Skupščine Republike Slovenije Lojze Peterle prejel telegram V. vojaškega območja, v katerem je rečeno, da bodo brezpogojno izvršili nalogo prevzema vseh mejnih prehodov in zavarovanja državne meje, ki jim jo je včeraj ponoči s sprejetimi sklepi naložil ZIS ter da bodo pri tem zlomili vsak odpor in postopali po pravilih vojne uporabe enot.
Predsedstvo je ocenilo, da predstavljajo premiki enot JLA, sporočilo V. vojaškega območja in nasilnost ter brezobzirnost posega jugoslovanske vojske, agresijo na samostojno in suvereno Republiko Slovenijo ter poskus njene trajne okupacije. Slovenija bo na to agresijo odgovorila tako, da bo uporabila vsa sredstva, ki jih ima na voljo, da zavaruje svojo suverenost. Predsedstvo Republike Slovenije je ukazalo Teritorialni obrambi Slovenije, da, če bo potrebno, tudi z orožjem zaščiti objekte in komunikacije, ki so osnovnega pomena za življenje ljudi v Republiki Sloveniji in za zavarovanje njene suverenosti.
Predsedstvo Republike Slovenije poziva vse Slovence in državljane Republike Slovenije, oficirje v Jugoslovanski ljudski armadi in vojake na služenju vojnega roka, da zavrnejo sodelovanje v agresivnih dejanjih proti lastni državi in lastnemu narodu. Predsedstvo poziva tudi pripadnike drugih narodov in narodnosti, državljane drugih jugoslovanskih republik, da ne sodelujejo v nasilnih dejanjih, ki so nezakonita tudi po pravnem redu SFRJ, in ki lahko privedejo po nepotrebnem do človeških žrtev, saj jim v teh razmerah Republika Slovenija žal ne more več zagotavljati varnosti.
Organi Republike Slovenije zahtevajo od jugoslovanske vlade, naj ustavi vse aktivnosti jugoslovanske armade v Sloveniji. Republika Slovenija je sklenila takoj odpoklicati vse svoje predstavnike v zveznih organih. Dokler agresija ni ustavljena tudi ni mogoče dogovarjanje o rešitvi vseh vprašanj, ki so ostala odprta po razdružitvi Republike Slovenije s SFRJ in ki smo jih želeli reševati mimo in sporazumno. Predsedstvo Republike Slovenije- je pozvalo tudi predsednike in predsedstva vseh drugih jugoslovanskih republik, da obsodijo agresijo vojske proti Republiki Sloveniji in da pozovejo svoje državljane, pripadnike JLA, naj v njej ne sodelujejo. Dokler se agresija ne zaustavi je Republika Slovenija prisiljena preklicati svojo ponudbo za nadaljevanje pogovorov o oblikovanju skupnosti suverenih držav na ozemlju dosedanje SFRJ.
Organi Republike Slovenije so se že obrnili na sosednje in druge evropske države ter na svetovno javnost in jih obvestili o agresiji na njeno samostojnost in suverenost.
trajno čakanje na nadaljnje dogodke namreč ne bo več možno, kajti tudi tuji politični interesi so od včeraj dalje v luči dogodkov v naši državi že ogroženi. Če bo tujina dovolila »šopirjenje« vojaških sil v Sloveniji in Hrvaški, tuji kapital ne bo dobil nazaj sposojene glavnice oziroma vsakoletnih obresti, tujci ne bodo mogli na relativno poceni letovanja na Jadran, krizno žarišče v SFRJ pa bo negativno vplivalo na mednarodni finančni trg, medvalutna razmerja, integracijske procese v zahodni Evropi.
Pričakujemo lahko, da nas bodo v tujini vseeno silili k nadaljnjim pogajanjem in iskanju kompromisne formule o sožitju med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi. Groba demonstracija vojaške sile pa je že homogenizirala slovensko javno mnenje in možnosti za nadaljevanje življenja v kakršni koli skupni državi so minimalne. Ljudje v Jugoslaviji smo se začeli sovražiti, to pa je tisto, česar si ne bi smela privoščiti nobena politika. Tudi slovenska ne, čeprav je njen delež h kaosu v državi bistveno manjši od deleža srbske hegemonistične politike in boljševističnega ideološkega naboja reakcionarnega krila v jugoslovanski armadi.
Emil Lah
sedem dni v sindikatih
'ER
Ljubljana, 28. junija 1991
Stav	kaj	ies	n	irl	lai	ra	ve	ns	kežel	laza	ri	ie
SKEI začenja priprave na splošno stavko												
Izvršni odbor republiškega odbora SKEI je prejšnji petek ocenjeval protestni shod pred skupščino R Slovenije in stavko delavcev v Železarni Ravne. Menili so, da je bil protestni shod uspešen, kljub temu, da so ga nekateri poskušali onemogočiti. Sredstvom javnega obveščanja pa so očitali, da so shodu dala premajhno težo. Menili so, da mora sindikat z zahtevami, ki so bile sprejete na shodu, nenehno pritiskati na vlado in javno objavljati vse dosežke. Kritično so ugotovili, da podpredsednik vlade Andrej Ocvirk in ministri, ki so se udeležili shoda, niso dali novih odgovorov na sindikalne zahteve.
Izvršni odbor je zato ocenil, da je treba že zdaj začeti priprave za splošno stavko, saj ni nobenih znakov, da vlada resno sprejema sindikalna opozorila. Ocenili so, da vlada le opravičuje sedanje stanje in ureditev na področju osebnih dohodkov in da ne kaže pripravljenosti, da bi zajamčene osebne dohodke povečala na 5.000 dinarjev. Dogovorili so se za sklic sestanka vseh sindikatov podjetij, na katerem bi se dogovorili za skupne akcije.
O stavki delavcev Železarne Ravne je najprej poročal Franjo Kocen, predsednik Svobodnih sindikatov Železarne Ravne. Dejal je, da je bilo ozračje za stavko izjemno ugodno. Delavci, ki so še decembra v povprečju zaslužili po 1030 DEM, dobivajo zdaj 470 DEM in so zato izejmno nezadovoljni. Nezadovoljstvo pa se povečuje tudi zaradi izjemno slabega informiranja. Akcija sindikata Neodvisnosti pa je povzročila, da so se v podjetju skrhali tudi medsebojni odnosi. Kocen je omenil
tudi možnost, da sta Adolf Petrič in Miroslav Garb delovala v interesu nekaterih sil zunaj podjetja. Kocen je del krivde za stavko pripisal tudi vodstvu podjetja. Dušan Posedi, predsednik upravnega odbora Svobodnih sindikatov Železarne Ravne, je povedal, da so se člani stavkovnega odbora iz vrst Neodvisnosti imenovali sami, medtem ko so dva predstavnika Svobodnih sindikatov delavci imenovali na zboru. Franjo Kocen je dodal, da on ni bil v stavkovnem odboru zato, ker delavci mislijo, da je podaljšana roka poslovodstva. Po podatkih, ki jih imajo Svobodni sindikati, je imela Neodvisnost pred Tomšičevim obiskom v železarni le 180 članov. Po obisku pa se je število članstva podvojilo. (Najnovejši podatki o številu članstva v Železarni Ravne, ki smo jih dobili ta teden, kažejo, da je med stavko iz Svobodnih sindikatov prestopilo v Neodvisnost še 400 članov.) Tako Kocen kot Posedi sta ugotovila, da sodelovanje z Neodvis-
nostjo v Železarni Ravne ni mogoče, saj da njen predsednik Adolf Petrič laže tako kot pes teče. Njuno oceno je dopolnil tudi Janez Klančnik, predstavnik delavcev v upravnem odboru Železarne Ravne, ki je dejal, da so imeli delavci toliko dezinformacij, da jih nihče ni mogel prepričati o tem, kaj je res in kaj ne. Za generalnega direktorja Andreja Kokalja so govorili, da prejema sto tisoč din plače, v resnici pa dobiva le trideset. Klančnik je ocenil, da so organizatorji stavke želeli, da bi se delavci med seboj sprli. Ža takšen razvoj dogodkov pa se, po njegovem mnenju, zavzemajo nekateri politični in strokovni krogi zunaj železarne, ki razmišljajo tudi o hitri privatizaciji tega podjetja. Zaradi stavke bodo največ izgubili delavci, kmalu bodo spoznali, da od sindikata ne morajo pričakovati konkretnih koristi, kar velja tudi za Neodvisnost, ki je v stavki zavajala delavce. Janez Klančnik je predlagal, naj se na Ravnah čimprej srečajo France Tomšič, Dušan Semolič, Izidor Rejc, Dušan Šešok, ki naj delavcem nalijejo čistega vina.
Po teh uvodih se je razvila razprava, v kateri so se Albert Vodovnik, Edo Kavčič, Branko Me-dik, Franjo Miklavc in drugi spraševali o možnosti, da bo Neodvisnost na enak način še drugod vodila bitko za članstvo, ki je zdaj
Z drugimi ne bomo obračunavali
Predsedniki sindikatov podjetij iz Območne organizacije ZSSS Velenje (bilo jih je več kot 50) so se v sredo zbrali na delovnem posvetu, na katerem so govorili o stavkah in kolektivnih pogodbah. O vlogi sindikata v stavkah
jim je najprej govoril član predsedstva ZSSS Gregor Miklič, za tem pa so razčlenili izkušnje, zlasti stavko delavk Elkroja, v kateri je Mira Videčnik, predsednica območne organizacije, aktivno sodelovala.
i


V drugem delu posveta so o delu sindikata na področju kolektivnih pogodb govorili predsedniki sindikatov koncema Gorenje, Rudnika Velenje, Glina Nazarje in upravnih organov občine Velenje.
Pred zaključkom pa je udeležencem posveta spregovoril še Dušan Semolič, predsednik Svobodnih sindikatov. Povedal je, da morajo sindikalni funkcionarji in zaupniki čimveč delati med članstvom. Tako si bodo pridobili zaupanje in ustvarili potrebne okoliščine za tovariške odnose med vsemi aktivisti Svobodnih sindikatov. Dušan Semolič je povedal, da Svobodni sindikati ne bodo obračunavali z drugimi sindikati, temveč bodo z njimi poskušali sodelovati v dobro članstva. Sindikati morajo nenehno pritiskati na oblast, da bo skrbela tudi za gospodarski razvoj in socialno varnost zaposlenih. Svobodni sindikati pa bodo v parlamentu poskušali poiskati zvezo z vsemi tistimi poslanci, ki imajo posluh za delavstvo, ne glede na njihovo strankarsko pripadnost. (Slika: Sašo Bernardi)
i
.	>	- d
večinoma povezano v sindikat SKEI.
Ugotovili so, da sindikat Neodvisnost sprejema najboljše ideje Svobodnih sindikatov in potem z njimi nastopa v svojem imenu. Glede pogovorov s sindikatom Neodvisnosti pa so bila mnenja različna. Večina je menila, da bi morali zaradi načelnih razlogov z Neodvisnostjo in drugimi sindikati sodelovati, ugotavljala pa je tudi, da dosedanje izkušnje ne dokazujejo koristnosti takšne politike Svobodnih sindikatov.
Opozorili so, da so se zaradi stavke in dosežka pogajanj delavci med seboj sprli in da je med njimi tolikšen razkol, da je oteženo normalno delo. Menili so, da je to povzročila politika, ki se vriva v železarno, namesto da bi ji dajala strokovno pomoč. Omenjali so tudi odgovornost slovenskega političnega vodstva za Železarno Ravne, saj se položaj hitro slabša tudi zaradi osamosvojitvenih procesov, zmanjšanja tržišča in pomanjkanja naročil v »namenski« proizvodnji. Člani izvršnega odbora so menili, da je Železarna Rvne lahko preizkusni kamen, ki bo pokazal, da se delavstvo lahko razbije povsod in tako olajša položaj oblasti. Železarno Rvne so primerjali z domino, ki lahko podre vso zgradbo in pov-
zroči tudi padec vsega sindikata. Takšno ravnanje politike pa, po njihovem mnenju, postavlja tudi možnosti za novo diktaturo, ki jo v Sloveniji nekateri že napovedujejo. Končne ocene stavke izvršni odbor še ni sprejel, saj potrebuje tudi druge podatke, zato jo bodo izoblikovali na eni izmed prihodnjih sej.
Osnovno sporočilo iz razprave na seji izvršnega odbora je ocena, da se je kljub temu, kar so delavci dobili, poslabšal položaj podjetja in s tem tudi vseh zaposlenih. Funkcionarji SKEI ugotavljajo, da je Neodvisnost z nasilno stavko, v kateri je posameznim delavcem onemogočila, da bi delali, izsilila tisto, kar so Svobodni sindikati hoteli dobiti s pogajanji in brez škode za gospodarski položaj podjetja. Menili so, da Neodvisnost s svojim ravnanjem dokazuje delavcem, da sindikalni pluralizem ni boljši od sindikalnega monizma. Primer stavke v Železarni Ravne dokazuje le nenačelno bitko za članstvo in nasilno iskanje prostora pod soncem. Vse to verjetno dokazuje, da takšna stavka, kot je bila na Ravnah, škodi vsemu	sindikalnemu
gibanju, kratkoročno Svobodnim sindikatom, dolgoročno pa tudi Neodvisnosti.
Franček Kavčič
Zakaj tudi 2. maj!
Predsedstvo Sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je obravnavalo predlog za izdajo zakona o praznikih in dela prostih dnevih z osnutkom zakona in sklenilo dati Skupščini
ostaneta praznik dela, tako kot je določeno po sedanji zakonodaji, ne pa samo 1. maj, kot je to predlagano v osnutku zakona.
Republike Slovenije dopol nitev, da naj 1. in 2. ma
Pri tem je predsedstvo menilo, da je treba že pridobljene pravice državljanov Slovenije, ki hočejo živeti v socialno pravični državi, ohranjati, ne pa zmanjševati. 1. maj, kate-
rega praznovanje ima na Slovenskem več kot stoletno tradicijo, po mnenju Zveze svobodnih sindikatov Slovenije spada med tiste praznike, ki državljanom Republike Slovenije, še posebej pa delavcem, pomeni veliko zgodovinsko vrednoto. Ker je to edini pravi delavski praznik med vsemi prazniki, ki jih predvideva osnutek zakona, svobodni sindikati predlagajo skupščini, naj bosta 1. in 2. maj še vedno dela prosta dneva.
Prav tako je predsedstvo sklenilo predlagati Skup-šini RS, da za dan državnosti določi 23. december, trorej dan, ko se je slovenski narod opredelil za samostojno in neodvisno državo, in ne 26. december, ko je Skupščina RS razglasila izid referenduma in sprejela ustrezni zakon.
Predsedstvo je ta predlog poslalo tudi vsem drugim sindikalnim organizacijam in zvezam, naj se do predloga svobodnih sindikatov opredelijo.
Predsedstvo Sveta ZSSS je na pobudo sindikatov dejavnosti, zlasti pa na podlagi zahtev protestnega shoda delavcev 14. junija letos v Ljubljani, sklenilo predlagati zboru združenega dela in zboru občin Skupščine RS, da podobno kot družbenopolitični zbor Skupščine RS uvrstita na zasedanje Informacijo o problematiki osebnih dohodkov, ki jo je pripravil Izvršni svet Skupščine RS 6. junija in o njej razpravljata.
Slovenija: samostojnost in še kai
V teh prazničnih dneh bi človek najbrž moral pisati sama navdušena slavilna razmišljanja. Ker pa življenje ni samo praznik, ampak tudi in žal še večkrat bolj siv vsakdanjik, ne morem pomagati, če mi na misel prihajajo tudi manj praznične misli. Kakšna bo ta naša država jutri?
Nekateri podatki, imena in teme, ki v javnosti »niso zaželena«, teorije, ki se nekako neopazno, pa vendar že razvidno prebijajo na raven »uradnosti« — nekako dajejo pravico, da si človek postavi tudi takšno vprašanje.
Skrbi me, da je tako imenovano delavsko vprašanje dobilo že nekakšen status neprimernosti. Vsako opozorilo na težak položaj delavstva se ožigosa z demagogijo; vsaka stavka se pospremi z namigom o »političnosti«, čedalje glasnejši so predlogi o nujnem »socialnem miru«, ki pa vsebujejo obveznost le za eno stran; delavci naj bi se zavezali, da ne bodo stavkali, druga stran pa razen nekega nedoločenega opozorila na »hude čase« in na daljnje svetle perspektive ne bi bila zavezana k ničemer.
Še bolj kot tovrstni politični namigi me pa motijo nekatera »strokovno« utemeljena mnenja, ki postajajo pripravna podlaga za takšne politične zahteve. Pravijo, da so nizke plače (ob tem se nikoli ne po-
zabi opozorilo, da so celo previsoke!) posledica šibkosti gospodarstva in da tu pač ni pomoči. Ker naša podjetja še vedno nimajo lastnika oziroma je lastnik v bistvu država (če smo bolj natančni, tisti, ki državo upravljajo) je vsaka stavka v bistvu stavka proti državi. Drugod po svetu delavci stavkajo, da bi prisilili lastnika, naj z njimi deli dobiček; ker pa so pri nas podjetja takšna, kot pač so, država oziroma vlada pa lahko denar samo prerazporeja, ustvarja ga pa ne, je vsako pogajanje o višjih plačah nesmisel. In nasvet delavcev, ki iz tega sledi: delajte trdo in pridno, pa boste čez leta, ko bo vse skupaj krenilo na bolje, morda lahkodobili tudi večje plače! (Raje ne govorim o tem, da se za prehodni čas, ki pa je
videti zelo nedoločeno dolg, kot blažilo ponujajo razne »moralne prenove« in obnova vernosti; nič nimam proti morali ali proti veri, ampak ne eno ne drugo ni nadomestek za plačo!) Filozofija, ki iz takih nasvetov štrli, je navidez zelo logična in razumna; kjer ni, lahko kaj najde edinole vojska. Ima pa vendar nekaj hudo spornih postavk, ki jih je treba razjasniti.
Prvič, država, oziroma tisti, ki z njo upravljajo, ne morejo biti tako zlahka odvezani odgovornosti. Seveda država ne ustvarja ne dohodka ne dobička, še kako pa lahko na to vpliva. Vpliva s svojim čisto političnim ravnanjem; kapital prihaja tja, kjer lahko pričakuje, da bo v mirnih in stabilnih razmerah ustvarjal dobiček. Naloga vsake politike torej je, da take mirne in stabilne razmere ustvarja. Res, drži, da za razmere v Sloveniji ni odgovorna zgolj slovenska politika, ampak povsem neodgovorna zanje pa tudi ni.
Naloga vlade je, da ustvari spodbuden sistem, v katerem
bo gospodarstvo stimulirano za večjo in bolj dobičkonosno proizvodnjo. Slovenija pa v samostojnost stopa z mnogimi na hitrico sprejetimi ali prevzetimi zakoni: če bi se vse to zaokrožilo v dober sistem, bi bil to čudež. O davčnem sistemu, ki je bil kot edini del gospodarskega sistema sprejet po kolikor toliko temeljitih pripravah, nič slabega; pa vendar se vsi strinjajo, da ne spodbuja dovolj novega zaposlovanja in da je spričo velikih in nujnih potreb države pregloboko zarezal v dohodek gospodarstva. Pri tem kot posebno zvijačnost ocenjujem navado, da se ob proračunu vedno poudarjajo nujni izdatki za zdravstvo, šolstvo, kulturo, ko se pa ve, da so ta področja, ki imajo pomen investicije v ljudi, kaj slabo odrezala; dosti zlahka pa smo se sprijaznili s povečanimi izdatki za vojsko in policijo; da ta aparat ni zgolj povečana varnost, ampak tudi povečana nevarnost, nam bo najbrž prišlo na misel šele takrat, ko bo mladi slovenski državi zmanj-
kalo »zunanjih sovražnikov«, kar se lahko zgodi prav kmalu. Tudi razmeroma velika sredstva za tako imenovane intervencije v gospodarstvu so vse premalo pod lupo javnosti; z njimi se, vsaj človek ki mu globlje državne skrivnosti niso znane, dobiva tak vtis, povsem samovoljno intervenira zdaj tu, zdaj tam, vedno pa za ohranjanje določenih delovnih mest; za investicije v nova delovna mesta pa ni virov.
In drugič, po mojem občutku je stavka marsikdaj upravičena tudi čisto kot zahteva po nekem elementarnem redu v podjetju. Delavci imajo vso pravico vprašati, zakaj teza o nujnosti nizkih plač ne velja tudi za menežerski del. Če podjetje ni učinkovito, če ne ustvarja dobička, če nima zelo jasne in to kratkoročne perspektive za izboljšanje, potem se menežerji, vsaj dokler (še) niso lastniki, ne morejo vesti, kot da lahko zajemajo iz vreče brez dna. Če je lastnina še vedno »družbena«, kot tožijo nekateri, potem še vedno
velja, da morajo tudi vodilni kadri »deliti usodo delavcev«. Če pa si že privoščijo delitev neomejenih plač v zaprtih kuvertah, morajo prevzeti tudi tveganje in če spravijo podjetje na kant, zato tudi odgovarjati! Ko se že sklicujemo na tujino, velja spomniti, da so v tujini dobro plačani uspešni menežerji, neuspešni
-	in zame je neuspešen direktor, ki delavcem ne more zagotoviti več kot »minimalke«
-	pa za polome, ki so k njim pripomogli, krepko odgovarjajo, tudi s svojim premoženjem!
Tretjič, kar se mi zdi najpomembnejše, omenjena filozofija problem, ki je po naravi družaben, prenaša na osebno raven: delavci naj pridno in trdo delajo, kar obrnjeno, pomeni, da je naše gospodarstvo v težavah, ker doslej delavci niso dovolj pridno In trdo delali. To pa je velika neumnost. Seveda drži, da smo ljudje različnih nravi: eni bolj, drugi manj pridni, mislim pa, da nihče ne bo resno trdil, da so npr. zahodnoevropski delavci vsi po vrsti pridnejši od vzhodnoevropskih. Za slovenske je bilo celo z raziskavami ugotovljeno, da delajo veliko in dokaj trdo. Če delavec, ki je na dnu razporeditve, dela
Ljubljana, 28. junija 1991	SGdGIT) d Pl I V S j Pl d j k3.t I h
Prošnja za delo v samostojni Sloveniji
Ali bo žalska občina lahko pomagala libojskim keramikom
Na dan osamosvojitve Republike Slovenije se je 500 delavcev KIL Liboje zbralo pred stavbo skupščine občine Žalec in dostojanstveno protestiralo proti stečaju, ki jim ga pripravlja oblast.
Prvi govornik je bil Ivan Podpečan, predsednik sindikata podjetja, ki je dejal, da se bojijo, da bodo v Libojah prvi delavci, ki bodo ostali brez dela v osamosvojeni Sloveniji. Več generacij delavcev tega podjetja je 176 let uspešno delalo in skrbelo za razvoj svojega kraja, v katerem nimajo drugega podjetja, in tudi za vso občino. Ne razumejo, da jim lahko nova oblast po toliko letih dela obrača hrbet.
Predsednik sindikata je v imenu delavcev zahteval od občinske skupščine, naj pomaga ozdraviti podjetje tako, da jim kadruje novo vodstvo in pomaga pri reševanju likvidnostnih težav. V njihovem imenu je zavrnil predlog za stečajni projekt, ki temelji na prepolovitvi števila zaposlenih in hitri privatizaciji podjetja. Ta predlog za stečaj, ki je nastal s sodelovanjem razvojnega centra in Ljubljanske banke, je po mnenju delavcev iz Liboj, neodgovoren in nesprejemljiv. Delavci predla-
gajo, naj banka spremeni dolg podjetja, ki znaša 13,5 milijona dinarjev, v dolgoročno posojilo in podjetju pomaga tudi s kratkoročnimi posojili. Delavci torej ne sprejemajo predloga za stečaj, kot jim ga je predstavila občinska vlada, tudi zato ne, ker je vršilec dolžnosti direktorja od njih zahteval, naj sami glasujejo zanj.
Podpečan je omenil tudi 40-od-stotno zaostajanje OD za republiškim povprečjem in povedal, da delavci nimajo nobenega upanja, da bi za delo v maju dobili vsaj
zajamčene osebne dohodke. Veliko delavcev v tem položaju ne plačuje nobenih računov, in ker nekaj staršev ni plačalo položnic za prehrano v šoli, je nekaj otrok ostalo brez spričeval. Tudi bolniki ne morejo več k zdravniku, saj nimajo denarja za soudeležbo in plačilo zdravil. Podpečan je za delavce zahteval delo in socialno varnost na njegovi podlagi ter oblast spomnil na njene predvolilne obljube.
Janez Anceli, ki je govoril za njim, je očital občinskim oblastnikom, ker si niso vzeli časa, da bi prišli med delavce v KIL. Menil je, da se oblastniki do njih vedejo kot do gobavcev, ki jim je treba vzeti še delo, to je pa zadnje, kar jim je ostalo. Delavci bodo zato svojo tovarno branili pred vsemi paraziti.
Zbrane delavce je nagovoril tudi Milan Domnik, predsednik občinske skupščine, in med drugim povedal, da občina nima pristojnosti nad gospodarskimi podjetji in da v občinskem prora-
čunu ni denarja za takšne primere. Predlagal je, naj se predstavniki delavcev zberejo v dvorani, da bi se lahko kulturno pogovorili o njihovih zahtevah.
Na shodu je govoril Dušan Semolič, predsednik Svobodnih sindikatov Slovenije, ki je ves čas prebil v pogovoru s prizadetimi delavci in delavkami. V nasprotju z županom je dejal, da oblast ni odgovorna le za demokracijo, temveč tudi za gospodarski razvoj in socialno varnost. Predlagal je,
naj tisti, ki odločajo o usodi keramikov, še enkrat dobro premislijo, preden se bodo dokončno odločili.
Na pogovoru med vodstvom občinske skupščine in člani delavskega sveta ter vodstvom sindikata iz Liboj se je pokazalo, da so interesi obojih podobni in da se torej občina ne zavzema za stečaj. Občinski funkcionarji pa so povedali, da o usodi libojske tovarne odločajo upniki in sodišča, ki odločajo po zakonu o stečajih, za katerega sedaj velja tihi morato-
[ff /T časopis	—
slovenskih	•">
I JM J delavcev	«
rij. Boris Kranjc, predsednik občinske vlade, in drugi funkcionarji so delavcem dokazovali, da že nekaj časa brezuspešno iščejo vodstveno ekipo, ki bi lahko prevzela KIL in vodila podjetje od sanacije k razvoju. Na žalost pa ugotavljajo, da nihče od tistih, ki jih poznajo, in ki bi jim zaupali, ni hotel prevzeti tega dela. Upniki (največji je banka) in tudi ministrstvo za industrijo republike Slovenije pa možnosti za sanacijo povezujejo le z zaupanjem v nove kadrovske rešitve.
Delavci so menili, da blokada (9,5 milijona dinarjev) ni tolikšna, da bi zaradi nje podjetje moralo v stečaj. Dokazovali so, da dobro delajo in da se njihovi rezultati v letošnjem letu izboljšujejo. Zahtevali so izdelavo rentabilnostnih računov, ki naj bi bili osnova za odločanje o nadaljnji proizvodnji in tudi o morebitnih presežkih delavcev. Občinski funkcionarji pa so delavcem očitali, da so na občino prišli prepozno in da delavski svet ni pravočasno ukrepal, kljub temu da je kriza vodenja v podjetju trajala dobri dve leti.
Vse te dni potekajo intenzivni pogovori v krogu upnikov in strokovnih inštitucij, na katerih sodelujejo tudi predstavniki občine in podjetja. Tudi zaradi vsega, kar smo slišali pred stavbo skupščine občine Žalec, želimo delavcem hitro rešitev iz nezavidljivega pola-žaja.
Franček Kavčič
Da pogodba ne bi ostala znoli papir in vendar se premika
»Končno« podpisani dokument bi radi kemiki, gumarji in nekovinarji čim prej uresničili v praksi	Bodo policaji 3, julija štrajkali?_
»Dolgo smo čakali na ta trenutek, zato smo zdaj toliko bolj veseli, ker je mimo,« je po slovenskem podpisu kolektivne pogodbe za kemično, nekovinsko in gumarsko industrijo Slovenije zadovoljno nazdravljal predsednik republiškega odbora (svobodnega) sindikata vseh vej te dejavnosti Janez Justin. V isti sapi pa je trezno presodil, da jih poslej ne čaka nič manj težavno delo, »saj bo treba ta dokument uveljaviti v praksi, torej v podjetjih...«
Predsednikovo zadovoljstvo je bilo seveda toliko bolj na mestu, ker se je po sprejemu splošne kolektivne pogodbe ravno »njegov« sindikat med prvimi, če že ne prvi, lotil oblikovanja panožne, podpisal pa jo je med zadnjimi v gospodarstvu. »Dorekli smo jo že pred dvema mesecema; potem je pa stopil na sceno menežment iz posameznih podjetij in s svojimi novimi pripombami vplival na potek pogajanj. Ker nasprotna stran očitno ni imela dovolj pristojnosti za odločanje, se je vsa stvar zavlekla do danes,« se je Justin za hip ozrl na prehojeno pot, nato pa si
Prva »runda« je mimo, panožna kolektivna pogodba za delavce kemične, gumarske in nekovinske industrije Slovenije je podpisana. (Slika: Sašo Bernardi)
zadovoljno pomel dlani, saj so faz0, in da jih druga - morda še prišli do cilja še pred slovenskim	težja, še čaka; »Zato, ker imajo
»dnevom D«.	v nekaterih podjetjih težave že
In zakaj je po podpisu izjavil, z uveljavljanjem splošne kolek-da so s tem prebrodili šele prvo tivne pogodbe. Kakšne utegnejo
imeti šele s temi, panožnimi!« se je glasil njegov komentar. »Naša nadaljnja strategija bo poslej temeljila na območnih sindikatih, ki naj bi prek svojih pravnih služb spremljala uresničevanje panožnih pogodb v svojih okoljih, opažanja pa potem posredovala posebej za to oblikovani komisiji strokovnjakov pri ROS, ki bi potem svetovala, kako vse te elemente spraviti ,skoz’. V večjih podjetjih z močnim sindikatom in morda še poklicnim zaupnikom to najbrž ne bo prevelik zalogaj; v manjših ali bolj .problematičnih' firmah pač. Zato pa razmišljamo o tako imenovanih eksternih zaupnikih
-	praviloma naj bi bili to pravniki
-	ki bi pomagali za te zadeve slabo podkovanim sindikalistom,« je priložnostni pogovor zaokrožil predsednik Justin. »Preden se bomo lotili druge faze, moramo zaupnike temeljito seznaniti z delovnopravno zakonodajo. Kajti če teh pravic ne bodo poznali, jih ne bodo znali tudi uresničevati. V tem primeru pa bi tudi danes podpisani dokument ostal le - papir...«
D. K.
slabo, je za to najbolj odgovoren tisti, ki delo organizira. Za polom našega gospodarstva so delavci najmanj krivi in nasvet o trdnem in pridnem delu je lahko samo odveza tistim, ki so bolj odgovorni. Teza o pridnih delavcih, ki pristajajo na vsakršno izkoriščanje in za trdo delo ne zaslužijo niti toliko, da bi se lahko vse dni v mesecu dosita najedli - in pošteno je treba priznati, da sedanji zagotovljeni dohodek tega res ne omogoča - pa ne vodi nujno v povečano blaginjo vseh, lahko vodi tudi v povečano bogastvo na eni in povečano revščino na drugi strani.
Večkrat smo rekli, da hočemo, da bi bila Slovenija tudi socialna država. Socialna država pa še nikjer ni nastala zaradi uvidevnosti in razsvetljenosti »zgornjih«, vsakokrat so si jo morali izboriti ravno tisti, ki jim je takšna država najbolj v prid, to pa so tisti »od spodaj«. Socialni mir bi bil ta trenutek, pod pogoji, pod kakršnimi se ponuja, slovo od socialne države. Država, ki je večini svojih državljanov le bleda mačeha, pa me ne zanima, ne glede na stopnjo svoje suverenosti.
Moramo torej zahtevati!
Marija Cigale
Modema
odločitev
V Novicah, prilogi Informatorja Rudnika Mežica, so 18. t.m. prebrali tole notico: Službe za oblikovanje OD:
»Od meseca maja dalje bomo prejemali obvestila o plači v zaprtih kuvertah. Prehajamo torej na nov sistem evidence, obračuna in obvestil o naših osebnih dohodkih. Da bi se izognili morebitnim nesporazumom pri vpisu zneska na hranilno knjižico ali ček, smo se z banko dogovorili, da mora vsak ob dvigu plače s seboj prinesti tudi plačilno kuverto.«
Moderna odločitev, ni kaj. Vprašanje pa je, koliko časa
bo ostala tudi modna, saj ga v zadnjem času na Slovenskem ni bilo štrajka ali protestnega shoda, v katerem sindikati ne bi zahtevali - javnosti plač.
Tildi ob svoj jezik se lahko urežeš
Marjan Starc, direktor, pod katerim je propadla izolska Mehana, zdaj poslanec v slovenski skupščini, menda celo resen kandidat za glavnega urednika televizije, je zadnje dni gost vseh slovenskih medijev. To pozornost si je več kot zaslužil in tudi DE mora pristaviti svoj lonček.
Mož, ki je v parlamentu vse Slovence ožigosal za nekakšne duševne invalide, je namreč leta 1986 prav v našem časopisu izražal kaj drugačno zaupanje v razsodnost teh istih ljudi:
»Zaupati je treba v moč in sposobnost združenih delavcev, da se lahko sami spopadejo z vsemi zagatami. To je pravo samoupravljanje in to je tudi svetovna težnja!«
Tako je pod naslovom »Več je oblastniških posegov, manj je samoupravljanja in uspešnih direktorjev« takrat pribil novopečeni krščanski demokrat, ki mu nedolgo tega ni uspelo priti v partijo.
Upamo le, da se vsaj v nečem ni zmotil. »Zagata« je bil kot dirčktor, o čemer lepo priča konec njegovega kolektiva. »Zagata« je kot poslanec, o čemer priča sam s svojimi globokoumji. In če »združeni delavci« niso bili dovolj močni in sposobni obračunati s prvo zagato, bo menda združeni volilni bazi uspelo obračunati z drugo. Kako je že z nezaupnicami poslancem?!
»... in to je tudi svetovna težnja.«
Podpredsednik vlade Matija Malešič in pravosodni minister Rajko Pirnat sta držala obljubo z zadnjega sestanka koordinacije vseh sindikatov državnih organov: dosegla sta, da so v slovenskem parlamentu »po hitrem postopku« obravnavali in sprejeli spremembe zakonov o funkcionarjih in o delavcih v državnih organih. Zbor občin in zbor združenega dela sta jim »zeleno luč« sicer prižgala že prejšnji teden, družbenopolitični zbor pa (zavoljo nesklepčnosti, kakopak!) prav na slovenski »dan D«.
Kot smo obširneje poročali že v prejšnji številki DE, je prišlo do »spora« med temi sedmimi sindikati državnih organov in vlado predvsem zaradi nizkih osebnih dohodkov »pri njih« zaposlenih delavcev. Pravosodni minister Rajko Pirnat je dan po tem sestanku v parlamentu vendarle poudaril, da novi (in nato sprejeti zakon) predvideva, da znaša osnova za te plače 50-odstotni povprečni dohodek v gospodarstvu, in ne 60-odstotnega, kot je to veljalo prej. To z drugimi besedami pomeni, da bi zaposleni v državni upravi in funkcionarji v juliju dobili za 35-odstotkov višje plače. Ker je to precejšnje breme za proračun, izvršni svet predlaga us-
kladitev plač v dveh mesecih, s tem, da bi se plače v juliju povišale za 18 odstotkov, kar pomeni le 45-odstotni povprečni osebni dohodek v gospodarstvu.
Ta hip, ko se rotacija našega časnika že vrti, pa naj bi se začala »javna seja« koordinacije sindikatov, na kateri naj bi izvedeli, do kam so prišli s svojimi zahtevami. Če bodo odgovor preveč »omiljeni«, se bodo odločili za nadaljnje korake. Kot smo izvedeli, Policijski sindikat celo za štrajk 3. julija, ki sta ga že podprla ROS družbenih in državnih organov ter Konferenca delavcev v kazen-sko-poboljševalnih domovih.
D. K.
POVZEMAMO
Bo David rešil Goljata?
Lepo svetopisemsko zgodbo o tem, kako je majhen David premagal velikega Goljata, gotovo poznate. Danes so pa že tako drugačni časi, da bi David moral pomagati (ne premagati) Goljatu, je v Elgu, glasilu delavcev elektrogospodarstva Slovenije zapisal Janez Zadravec.
Ta prispodoba mi namreč prihaja na misel ob konkretnem primeru v našem elektrogospodarskem sistemu. Že nekajkrat so namreč najodgovornejši možje javno povedali (in novinarji javno objavili), da bo treba zmanjšati število zaposlenih in da se bodo s tem močno zmanjšali stroški sistema. V to smer menda kaže tudi avstrijska študija, ki bo ob objavi najbrž potrebna posebnega komentarja. In konkretna napoved zmanjševanja števila zaposlenih v tem letu je bila nazadnje 10%. Splošna informacija, ki za današnjo primerjavo zadostuje, pa pravi, da plače zaposlenih predstavljajo okrog 10% skupnih stroškov sistema. Torej bi napovedano zmanjšanje števila zaposlenih za 10% zmanjšalo skupne stroške celotnega sistema za 1 (en) odstotek! No, v nekaj letih lahko dosežemo celo 3- ali 4-odstotno zmanjšanje skupnih stroškov. Ampak, tako David zagotovo nikoli ne bo rešil Goljata in je torej nenehno ponavljanje o zmanjševanju stroškov z zniževanjem števila zaposlenih bolj zastraševanje, kar pa - upam - ni bil namen najbolj odgovornih mož.
Zato bo treba Davida in Golajta najbrž prepustiti bogati zgodovini in ta problem stroškov drugje zagrabiti. Za začetek bi bilo dobro, če bi še znotraj glavnine 90% »ostalih« stroškov poiskali možnosti za varčevanje.
Iskanje takšnih, ekonomsko neprimerno bolj učinkovitih ukrepov, pa seveda zahteva analizo delovnih procesov, organizacijskih funkcij, tehnoloških stopenj, analizo strukture stroškov itd., itd. Tega - mislim na reorganiziranje - smo v zadnjih letih v elektrogospodarstvu že tako ali tako vajeni.
Razprodaje namesto prodaje
Med nezaposlenimi ni stečajnih upraviteljev
Sodeč po novicah, ki od tu in tam pricurljajo v javnost, je »lastninjenje« že v polnem razcvetu, vrednotenje podjetja pa še vedno ni »zakonsko regulirano«. Pri cenitvi podjetja v stečaju je treba ugotoviti, ali je podjetje toliko vredno, da lahko poplača dolgove; če ni, ga je smotrneje ukiniti. S stališča stroke je za vrednotenje moč uporabiti veliko metod, vsaka pa ima specifičen izziv. Izbira metod je prepuščena cenilcu. Strokovnjaki priporočajo, da se podjetje ovrednoti z metodo neto sredstev in z metodo sedanje vrednosti denarnih tokov. Najmanjša možna vrednost podjetja je vrednost, ki jo ugotovimo po metodi neto vrednosti sredstev. Knjigovodski podatki pa so, zaradi sprememb obračunske zakonodaje in inflacije, nerealni in neposredno niso uporabljivi. Za cenitev podjetja jih je treba ponovno ovrednotiti oziroma opraviti revizijo. Ker je ob uporabi različnih metod vrednotenje enega in istega podjetja različno, ni mogoče trditi, da je ugotovljena vrednost edino pravilna. Razen tega pa izvedenec različno ocenjuje, ko gre za kupca, in drugače, ko gre za prodajalca, ker ima pač vsak svoj interes. Nasprotje interesov v tržnem gospodarstvu zagotavlja realno prodajno ceno in je cenitev zato le pogajalsko izhodišče. Sodni cenilec, če ga plača sodišče, je objektivni cenilec. In končno še priporočilo strokovnjakov: vsako podjetje naj oceni več izvedencev, vse drugo so le »pesmice«. Tudi pri nas! Dirigirani stečaj, ki ga poznamo pri nas, je torej le posebna oblika stečaja z namenom, da se podjetje poceni proda.
Kako doseči ravnovesje interesov prodajalca in kupca ter s tem
objektivno določanje cene družbenega premoženja, ko pa lastnika sploh ni. Vse podatke o podjetju in premoženju dajejo cenilcu menagerji, ki so hkrati prodajalci in pogosto tudi kupci - vsakokrat pa tudi plačniki cenilca. Ali so cenilci Agencije kot predstavniki države hkrati tudi predstavniki lastnika? Ker pa država (Agencija) ne bo plačnik storitve cenilca, temveč podjetje samo, ni mogoče vnaprej zagotoviti objektivnosti cenilcev, pristranosti cenilca pa ni mogoče presojati oziroma dokazovati. Dokazovati mu je moč le jemanje podkupnine, kolikor je to kaznivo dejanje sploh dokazljivo. Ker Agencija ocenjuje le znanje ocenjevalca in njegovo korektnost, ne pa tudi objektivnosti ocene vrednosti, bi bilo potrebno vsako podjetje vrednotiti po obeh metodah.
Tolikšna opreznost in opozarjanje sta nujna zaradi že omenjenih možnih manipulacij pri določanju vrednosti podjetja, ki ne izhajajo samo iz osebnih lastnosti ljudi, ki pri tem sodelujejo, temveč še bolj iz bistvenega problema sedanjega trenutka, t. j., kupne nemoči, ko je ponudba bistveno večja kot povpraševanje. Pritiski na hitro privatizacijo, omejene možnosti kupcev, velika ponudba in majhno povpraševanje - vse to bo še kako vplivalo na cene, ki se bodo oblikovale na izredno nizki ravni. Vse to tudi kaže, da gremo v vseob-sežni projekt privatizacije narodnega gospodarstva brez pravih strokovnih priprav in na hitro. Za vrednotenje podjetij bi morala biti predhodno opravljena revizija knjižnih vrednosti oz. podatkov, kar pa seveda terja svoj čas in tudi revizorje, ki jih ni dovolj.
Pri »lastninjenju« tako nastaja
vrsta vprašanj - ki so za zdaj še brez pravega odgovora.
Kaj storiti, ko sodni cenilci prisegajo na eno metodo vrednotenja, cenilci Agencije pa na drugo, ki daje nižji rezultat? Kaj pomeni priporočilo o dveh cenilcih za stroške podjetja? Ali vztrajati pri prodaji v stečaju podjetja kot celote, ker tako predlaga stečajni upravitelj, čeprav so ponudbe daleč pod ocenjeno vrednostjo? V teh dilemah je pravosodje postavljeno v vlogo, da potrjuje prenizke prodajne cene. Glede na to, da so naša podjetja bogata po sredstvih, ker ima podjetje praviloma več sredstev kot jih potrebuje za proizvodnjo, bi kazalo upoštevati priporočilo strokovnjakov in sredstva ločiti po namenu in jih prodati različnim kupcem ter na ta način iztržiti več. Vendar pa ta način terja večjo zavzetost stečajnega upravitelja in interdiscipli-nirano znanje stečajnega senata.
Dirigirani stečaj je sploh naj hitrejša in naj učinkovitejša metoda za čim cenejšo prodajo stačajnega dolžnika pod demagoškim geslom, da je to celo v korist delavcem, ker jih nekaj le ostane zaposlenih v t. i. »zdravih jedrih« podjetja. Poklic stečajnega upravitelja je zato zelo iskan, upoštevan in mu ponuja nešteto možnosti »inovacij« veljavne zakonodaje ne da bi bil zato podvržen odgovornosti. Najnovejša pogruntavščina je odpust vseh delavcev, potem pa (naj) se z njimi sklene pogodba o honorarnem opravljanju dela na istem delovnem mestu v podjetju v stečaju. Delavcu, ki je prijavljen na zavodu za zaposlovanje, pripada še nadomestilo za čas brezposelnosti hkrati pa mu »teče« delovna doba.
V. O.
Od potice h kruhovim drobtinicam
Obrt kot politika
Obrtniki so sloj prebivalstva, ki si je že zdavnaj ustvaril svoj lobi v politiki. To jim je pomagalo, ko se je kakšen birokrat spomnil, da bi jih zaviral, prav škodljivo pa je delovanje tega lobija v trenutku korenite reforme obrti in za-sebništva nasploh, še posebej, če je ideološko razcepljen.
V skupščinsko proceduro je izvršni svet vložil štiri osnutke zakonov. Tako imenovano mini podjetniško reformo, ki pa jo je zbor združenega dela brez obrazložitve zavrnil. Gre za zakon o registraciji dejavnosti zasebnikov, obrtni zakon, zakon o razvoju drobnega gospodarstva ter zakon o gostinski dejavnosti.
Doslej je bil pojem obrti pri nas zlorabljen. Obrt je pretežno ročni način proizvodnje in ima zato svoje značilnosti, kakor kakšna druga dejavnost, npr. zdravstvo. Dosedanji obrtni zakon o tem sploh ni govoril, temveč je bil to le statusni in registrski zakon za zasebnike, ki so se ukvarjali z gospodarsko dejavnostjo. Poslej naj bi to nalogo prevzel zakon o registraciji dejavnosti zasebnikov, ki bi omogočil tudi registracijo zasebnikom na področju družbenih dejavnosti, ki so bile doslej rezervirane le za družbeno lastnino v obliki zavodov. To je pravzaprav prepisan zakon o zasebnem delu, ki ga je že leta 1989 predlagala skupina delegatov iz takratne ZSMS, a je letos na skupščini žalostno padel, saj so bili proti njemu prav obrtniki, zaradi določb o popoldanskem delu, in ker bi zakon prinesel več reda v organiziranje zasebništva. Če je zakonu o zasebnem delu takrat nasprotovala večina poslancev Demosa, ker je za-
kon pač predlagala opozicijska skupina, se je tokrat obrtniški lobi razcepil. Podpredsednik zbora združenega dela Bogo Rogina, ki predstavlja nedomosov obrtniški lobi, je sugestivno popeljal ta zbor v nasprotovanje sicer korektni in po moje dobri reformi podjetništva. Mislim pa, da ima vse to sprenevedanje vzrok
v tretjem zakonu iz tega svežnje - v zakonu o razvoju drobnega gospodarstva. To je zakon, ki uvaja kriterije, na podlagi katerih naj bi vlada razdelila okrog 450 milijonov din. To pa je velik denar, ki si ga seveda želi marsikatera obrtniška skupina. Utegne pa se zgoditi, da ga ob nadaljnjem zavlačevanju zakonskega urejanja zasebništva ne bo dobil nihče, ker ga v proračunu enostavno ne bo več.
Janez Kopač
Elanu bi morali znižati ceno
Mario Porabi j a v imenu upniškega odbora Elana v stečaju zadovoljno sporoča javnosti, da neuspeh dražbe Elana pred nekaj dnevi na kranjskem sodišču ni bil nepričakovan, saj »gre za del dogovorjenega procesa za lastninsko preobrazbo Elana«. Ta dogovor predvideva nakup Elana s strani upnikov, spremembo terjatev v delnice in iz tega nastanek delniške družbe Elan. Upniki Elana, sporoča Mario Porobija, so se dogovorili, da bodo pospešili medsebojne dogovore glede cesij terjatev in pobotov ter hipotek. Upniki menijo, da bi lahko ob uspešnih dogovorih že v kratkem predložili sodišču usklajen predlog, po katerem bi bili upniki pripravljeni odkupiti Elan. S tem bi bili dani pogoji za razpis nove javne dražbe Elana po realni ceni, ugodni in sprejemljivi za upnike.
R. B.
FELJTON • FELJTON • FELJTON • FELJTON • FELJTON • FEL
O odločanju zaposlenih, ki niso lastniki
—TF%g ZA KONZUM
Priimek:
Ime:
Naslov:
velja od 28. junija do 4. julija
V Postojnski jami tri četrtine manj tujih turistov
Turistična zveza Slovenije je te dni, ko smo dočakali glavno poletno sezono, poskrbela za to, da smo novinarji dobili iz prve roke podatke o tem, kaj se dogaja v našem turističnem gospodarstvu. Na pogovor, ki je bil pravzaprav dobro pripravljena tiskovna konferenca, je namreč povabila predstavnike najpomembnejših slovenskih turističnih področij, pa tudi tiste, ki skrbijo za mladinski, zdraviliški in »sindikalni turizem«. To, kar smo slišali, nas nikakor ni presenetilo. Sezona bo, pa tudi iztržek od nje, več kpt siromašen, pa četudi si bodo mnogi še premislili in se odločili za dopustovanje v Sloveniji.
. Postojnska jama, ki je naš najbolj zanesljiv barometer vsega, kar se dogaja na področju turizma, je letos bolj prazna kot polna. Obisk tujih gostov je kar za tri četrtine manjši v primerjavi s preteklimi leti. Povedano z drugimi besedami: v Postojni imajo danes približno toliko gostov, kot so jih imeli pred tridesetimi leti. Ker ni turistov, tudi ni prenočitev. Hotel Proteus je izkoriščen le 17-odstotno.
Kako pa je na Obali? Tu je odstotek več domačih gostov v primerjavi z lanskim letom in 60 odstotkov manj tujih turistov. Že lani je bilo bolj malo gostov oziroma precej manj, kot bi si jih želeli, letos pa jih je komaj polovico toliko kot lani.
Pa na Gorenjskem? Bled ima polovico zmogljivosti neizkoriščenih. Turistični in gostinski delavci pa so v zelo nezavidljivem položaju tudi zato, ker so se pred časom odločili za precejšnje naložbe. Dohodka ni, posojila pa je kljub temu treba vračati. Podobno kot na Bledu je tudi v Bohinju. Zmogljivosti so komaj polovično izkoriščene, pri zasebnikih pa še neprimerno manj. V Kranjski Gori so si pozimi, ko so imeli veliko snega, sicer malce opomogli, vendar so s pomladjo odletele še zadnje turistične lastovke. Včasih so se v tem letnem času začele
.	______________žss
■ i
-	'J
Turizem lani. Letos pa?
i
vračati, sedaj pa je odpovedalo tudi to, nekdaj zlato pravilo. Kljub praznim hotelom Kranjsko-gorci niso obupali. Močno si prizadevajo, da bi iz avstrijske Koroške privabili v goste vsaj »dnevne« turiste. Je, bolje drobtinice kot nič.
V primerjavi z drugimi je letos še na najboljšem zdraviliški turizem. Seveda mu ne gre niti približno tako dobro, kot bi si želel, toda katastrofe vendarle ni. Indeks pa nočitev v primerjavi z lanskim letom je 94, prenočitev tujih gostov pa 72. Zdravilišča imajo veliko domačih gostov, saj nikoli niso gradila na tujih turistih. Domači gost ni bil nikoli »rezervni« gost. To se jim danes obrestuje.
Glede na vse, kar se dogaja v Sloveniji in v sosednjih republikah, je razumljivo v izredno hudih škripcih tudi domači, točneje »sindikalni« turizem. Prvič zato,
ker ima večina med nami povsem prazne žepe, in drugič, ker imamo svoje počitniške zmogljivosti v glavnem onkraj nove meje, to je na Hrvaškem oziroma v drugi državi. Kaj bo s to lastnino neprecenljive vrednosti? Če je lani letoval le še vsak drugi delavec, bo letos po predvidevanjih organizatorjev sindikalnega počitnikovanja le še vsak četrti? Predvsem zato, ker nimamo denarja za počitnice in ker si ne upamo južneje od Istre.
Ja, slabo se piše našemu turističnemu gospodarstvu. Pri vsej zgodbi pa je tudi nekaj spodbudnega. Saj vemo, da ima vsaka reka dva bregova, vsaka palica dva konca. V turizmu končno ne bomo več (skoraj) vse gradili izključno na tujih gostih. To je bila doslej velika napaka, ki smo jo nemalokrat drago plačali.
Andrej Ulaga
Participacija na podlagi vloženega dela
Pripravlja: dr. Bogdan Kavčič
Čeprav še ne vemo, koliko zaposlenih bo po končanem lastninjenju ostalo v vlogi čistega »mezdnega« delavca ali uslužbenca, je vendarle zelo gotovo, da nekaj takšnih bo. Morda jih bo celo večina, če bo, recimo, prišlo do tega, da bodo podjetja poceni kupili bodisi tujci ali domači managerji. Ker je nekaj takih primerov že znanih, kaže nanje računati tudi v prihodnje.
Instrumentarij participacije se bo nanašal predvsem na te zaposlene, dejansko pa ga bodo potrebovali tudi tisti zaposleni, ki bodo lastniki le majhnega deleža kapitala in s tem ne bodo mogli pomembneje vplivati na upravljal-ske odločitve na podlagi lastništva. Za vpliv te skupine zaposlenih na odločanje oziroma upravljanje v organizacijah je potrebno z zakonom rešiti naslednje:
• Opredeliti vrste organizacij glede na lastnino in področje dejavnosti, za katere participacija velja. Najožja opredelitev bi se nanašala samo na področje industrije, širša na področje gospodarstva, še širša pa tudi na večino družbenih dejavnosti. Podobno se je širilo tudi samoupravljanje v petdesetih in prvi polovici šestdesetih let. Pomembno je, da participacija zajame tudi zasebni sektor lastništva, torej tudi podjetja v individualni ali družinski oziroma družbeniški lasti. Če se bo zakonodajalec odločil, da bo predlagal široko opredelitev organizacij, za katere velja soupravljanje, je vprašanje pravzaprav le, katere vrste dejavnost' bodo izključene. Najverjetneje participacije ne bo v vojski, policiji in državni upravi. Področje, ki bo izk-
ljučeno iz participacije, bo toliko širše, kolikor šibkejši bodo sindikati in opozicija. Za državo lahko upravičeno domnevamo, da si bo poskušala zagotoviti proste roke na čimširšem področju, predvsem pa v svojem aparatu.
•	Določiti velikost organizacij, za katere veljajo predvideni mehanizmi participacije. Ta se navadno določa s številom zaposlenih. Ko smo videli v prejšnjih opisih, so meje v različnih deželah različno določene. Najnižje so nekako pri petih zaposlenih, najvišje pa pri dva tisoč zaposlenih. Čimbolj pomembna vprašanja zajema participacija (čim intenzivnejša je) tem višja je meja. Z dvigovanjem meje glede števila zaposlenih se zmanjšuje število podjetij, v katerih je participacija uveljavljena. Če bodo predvidene različno intenzivne oblike participacije, bo verjetno tudi pri nas večji vpliv zaposlenih na upravljanje dopuščen le v večjih podjetjih. S tem je iz delovanja participacije mogoče tudi izvzeti manjša zasebna podjetja (kjer se lastniki participaciji najbolj upirajo).
•	Določiti vsebino participacije, torej na katera vprašanja bodo zaposleni lahko vplivali. Lestvico pomembnosti vsebine smo natančneje opisali v enem prejšnjih nadaljevanj. Najnižja stopnja je, da delaci lahko dajejo predloge v zvezi z izboljšanjem razmer na delovnem mestu ali za povečanje produktivnosti dela. Pomembnejše so vsebine, ki se nanašajo na organizacijo dela (razporejanje na delo, vsebina dela posameznika, itd.), vprašanja, povezana z delovnimi razmerji (sprejemanje, premeščanje, odpuščanje), do najpomembnejših upravljalskih odločitev (delitev dobička, investicije,
poslovna politika, trg...). Če bo šlo res za »soupravljanje«, potem je pričakovati, da bodo zaposleni - nelastniki dobili tudi v zasebnih podjetjih možnost za vpliv na upravljalske odločitve. Ta vidik participacije je gotovo med najbolj pomembnimi. Po svetu zapo-slene-nelastnike pogosto povsem izključijo iz odločanja o upravljalskih zadevah. Zato je za zagotavljanje vpliva zaposlenih na upravljalske odločitve tako pomembno, da ostanejo tudi solastniki podjetij oziroma zavodov.
•	Določiti intenzivnost vpliva zaposlenih, torej, ali imajo samo pravico izražati stališča, biti informirani, ali imajo pravico vodstvu preprečiti uveljavljanje odločitev, s katerimi se ne strinjajo (pravica veta), ali lahko sodelujejo v organih, ki sprejemajo upravljalske odločitve, ali lahko o čem sami odločajo. Intenzivnost skupaj z vsebino pokažeta, kolikšen je dejanski vpliv zaposlenih-nelastnikov. Lahko imajo formalno možnost vplivanja na upravljalske odločitve. Toda, če je intenzivnost le v obliki dajanja predlogov, ki za lastnike niso obvezni, je to dejansko zelo majhen, lahko povsem nepomemben vpliv. Povsem drugače je, če zaposleni sami odločajo, tudi če je vsebina manj pomembna. Prav v določitvi vsebine in intenzivnosti participacije se bo pokazalo, kolikšna je moč tistih, ki podpirajo vpliv delavcev na upravljanju. Pokazali se bodo tudi pravi nameni tistih političnih strank, ki sicer formalno podpirajo participacijo. Z argumenti vsebine in moči se bodo predstavili tudi delodajalci.
•	Opredeliti (temeljne) organizacijske vidike participacije. Najprej je verjetno treba izbrati med
r
Ljubljana, 28. junija 1991
pocenimo življenje
HF?
časopis slovenskih delavcev
Reši se, kdor...
Kje so sindikalni konzumi, kaj ponujajo, kako so nastali
Med pomembnimi sindikalnimi dejavnostmi je preskrba delavcev s čim bolj cenenimi (po ceni, kajpak, ne po kakovosti) življenjskimi potrebščinami - od prehrane, do izdelkov trajnejše vrednosti, kot so izdelki bele tehnike in drugi. V zadnjem obdobju se je v Sloveniji ta dejavnost kar precej razširila, čeprav še nikjer, kakor smo neuradno izvedeli, ni polnokrvno zaživela. V našem časniku bomo poskušali napraviti prerez skozi to dejavnost sindikatov. Da bi bil popoln, si ne domišljamo, saj smo prostorsko in časovno omejeni. Opisali pa bomo vse najbolj značilne oblike delavskih konzumov.
Pregled začenjamo na Primorskem, v Tolminu, kjer že od lanske jeseni (če imamo točne podatke), deluje tako imenovana Delavska zadruga, trgovina, ki pa je v zasebni lasti in se glede prodajnih pogojev v ničemer ne loči od drugih trgovin. Pač, po tem, da je njen solastnik, eden izmed štirih, nekdanji sekretar občinskega sindikalnega sveta Dario Flajs, soustanoviteljica pa tudi nekdanja tajnica občinskega sindikalnega
sveta. Zakaj nekdanje? Zato, ker sta oba na zavodu za zaposlovanje, občinski svet pa je praktično odpravljen. Na Tolminskem je namreč premalo članstva svobodnih sindikatov, da bi s članarino lahko vzdrževali občinski svet. Po novem naj bi tu bila samo izpostava Posoškega območnega sindikalnega sveta, v katerem sta občini Nova Gorica in Tolmin.
»Tolminski sindikat se je že lep čas ukvarjal v glavnem s prodajo po tovarnah,« nam je pripovedoval Dario Flajs, »Vendar za pravo sindikalno trgovino nismo imeli
v rokah vseh potrebnih papirjev, ker takrat sindikat še ni bil registriran za tovrstno dejavnost. Zato smo krenili po drugi poti. Štirje zasebniki smo ustanovili zadrugo. Mislili smo, da bo potem, ko bo sindikat registriran tudi za trgovsko dejavnost (to se je zgodilo decembra lani), sklenjen z občinskem sindikalnim svetom dogovor o sodelovanju. Toda ta čas se je članstvo svobodnih sindikatov na Tolminskem tako osulo, da je bil odpravljen občinski sindikalni svet, midva s tajnico pa sva se znašla na Zavodu za zaposlovanje. Manjkajočo petino plače zdaj pokrivava z delom na nekdanjem občinskem svetu, ne veva pa, ali bo moč organizirati v Tolminu izpostavo območnega sindikalnega sveta s profesionalnimi ali volonterskimi kadri. Tako naju sedaj trgovinica, nesojeni sindikalni konzum, začasno rešuje pred eksistenčno negotovostjo.«
Boris Rugelj
SREDNJA ŠOLA ZA RUDARSTVO IN GEOLOGIJO ZAGORJE OB SAVI, Cesta zmage 5
Srednja šola za rudarstvo in geologijo Zagorje ob Savi razpisuje za nedoločen in poln delovni čas prosto mesto za poučevanje matematike in poslovne matematike.
Pogoji: visoka izobrazba pedagoške smeri matematika, opravljen izpopolnjevalni tečaj učitelja računalništva v srednjih šolah.
Nastop dela: 1. 9. 1991
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na šolo v 8 dneh po objavi.
Izračun dohodnine
olajšavo (glej 7. člen zakona o dohodnini, ki ie objavljen tudi v knjižici Davki po novem), se bo njen dolg zmanjšal in bo znašal samo še 74,70 din.
Naš bralec iz Ljubljane prejema bruto osebni dohodek 27.346,50 din; nima nobenih dodatnih prejemkov in ne vzdrževane osebe. Njegov letni prihodek je 251.697,60 din, letna dohodina 74.879 din, že plačan davek pa 63,049,90 din. Tako bo moral doplačati še 11.829,10 din.
Ob izkoriščeni desetodstotni olajšavi pa je ta znesek manjši, in sicer znaša 2.434,80 din.
Poglejmo si še primer bralke Marije, ki prejema bruto osebni
dohodek 14.367,30 din. Vzdružuje dva otroka, zato se ji pri izračunu letne dohodnine upošteva 18-od-stotna olajšava.
Njen letni prihodek bo 132.236,40 din, za katerega bi morala na koncu leta plačati 24.149 din letne dohodnine. Ker pa je med letom z akontacijami davka na dohodek že plačala v državno blagajno 20.371,70 din, je končni rezultat tak, da je državi še dolžna 3.777,30 din.
Če pa bo izkoristila 10-odstotno
KUPON
Za dohodnino X
1 časopis slovenskih j delavcev
[• FELJTON O FELJTON # FELJTON • FELJTON • FELJTON • FELJTO
dvema možnostma: da participacija v celoti poteka prek sindikatov ali pa kot institucionalno ločen mehanizem. Sindikati bodo v vsakem primeru morali jasno opredeliti svoj odnos do participacije. Ker se zdi, da je stopnja sindikaliziranosti pri nas velika (če seštejemo število članov, o katerem poročajo sindikati, je članov skoraj toliko kot zaposlenih), bi bila sprejemljiva tudi varianta, da podobno kot na Švedskem sindikati v celoti prevzamejo skrb za participacijo. Seveda je za uspešnost te variante pogoj, da se sindikati pri odnosu do participacije ne bi med seboj bistveno razlikovali. Če bodo eni participacijo podpirali, drugi pa ji nasprotovali, se bodo ti konflikti izražali v manjši uspešnosti participacije.
Odločiti bi se tudi morali ali je participacija obvezna ali prostovoljna s strgani zaposlenih. Torej, ali jo v organizacijah, v katerih jo po zakonu lahko postavijo, tudi morajo, ali pa je to odvisno od volje zaposlenih. Opredelitev za prostovoljno se zdi bolj demokratična, vendar pušča odprta vrata delodajalcem, da posebej v majhnih podjetjih s pritiskom na delavce preprečijo njihov vpliv na upravljanje.
Zakon bo moral opredeliti tudi organizacijske oblike, organe participacije, njihovo sestavo in način delovanja. V tem se bo izražal resničen namen zakonodajalca. Za uresničevanje vpliva zaposlenih na odločitve v podjetju morajo biti zagotovljene primerne organizacijske oblike. Določiti bi morali organ(e), njihovo sestavo, način izbire članov (volitve), kdo so lahko člani oziroma kandidati (delavci - uslužbenci, le iz podjetja ali tudi drugi), dolžino mandata, odgovornost do volil-ceV, način sestajanja organa, način glasovanja, stopnja obveznosti
sklepov, način reševanja konfliktov in drugo. Pri tem je, recimo, mogoče uporabiti večino določil, ki so v samoupravljanju veljale za izvolitev delavskega sveta. Potrebno je opredeliti tudi, ali organi obstajajo in delujejo na ravni podjetja ali tudi zunaj (občinski, regionalni, republiški), pa tudi znotraj podjetja (raven delovne enote, dela podjetja n. pr. profitnega centra) ter njihovo povezanost.
Če bo npr. v zakonu obveljala ideja soupravljanja, so predstavniki zaposlenih nujno navzoči v organih upravljanja. Ali bodo le v upravnem odboru delniške družbe ali morda tudi v poslovodnem odboru (bo npr. kadrovski direktor izvoljen le ob obveznem soglasju predstavnikov zaposlenih v upravnem odboru?). Če bodo v upravnem odboru, kolikšen delež bodo imeli? Soupravljanje je mogoče razumeti kot polovični delež predstavnikov zaposlenih, ki niso lastniki. Če pa bo šlo le za skupne posvetovalne organe, je položaj enostavnejši in je potrebnih manj določil pa tudi manj sporna so. Seveda pa le posvetovanja ne bi mogli označevati za soupravljanje.
Še nekaj opozoril
Navezava organov participacije na sindikate ima širši pomen. Gre za ugotovitev številnih preučevanj, da organi participacije v podjetjih uspešno delujejo le, če imajo širšo zunanjo, politično, organizacijsko, marsikdaj pa tudi politično in strokovno podporo. Takšno podporo jim najpogosteje zagotavljajo sindikati, redkeje pa tudi politične stranke. Sindikati kot širša organizacija zaposlenih, ki je javno priznana, razpolaga z mehanizmi, ki lahko spodbujajo dejavnost participacije v vsakem
Svobodni Sindikati Slovenije W
podjetju. S svojimi instrumenti moči (pogajanji, stavko) lahko bistveno podpro participacijo v posameznem podjetju. To je potrebno, kadar, recimo, delodajalec ali vodstvo podjetja nasprotuje temu, da bi uresničilo sicer legalno družbeno normo.
Posebej kaže opozoriti na usposabljanje predstavnikov zaposlenih v organih participacije za učinkovito delovanje v teh organih. Gre za potrebna tehnična, ekonomska, pravna, organizacijska, psihološka in druga znanja za
niki delodajalcev) se bodo pogosto srečevali na pogajanjih. Predstavniki obeh strank se morajo znati pogajati, da bodo ta uspešna. Teh znanj doslej niso potrebovali.
Nadalje kaže opozoriti na odnos vodstva podjetij do participacije. Čeprav je odnos v zadnjem času v glavnem odklonilen, smo pred leti ugotovili, da v najbolj uspešnih podjetjih konflikta med vodenjem in samoupravljanjem, ki je bil sicer značilen za »povprečno« podjetje, ni bilo. Raziskave v svetu so pokazale, da je participacija toliko učinkovita, da pridejo do veljave njene ugodne posledice v toliko, kolikor jo najvišje vodstvo jemlje resno in jo podpira. Stil vodenja je sicer precej odvisen od tehnologije, okolja organizacije, lastnosti vodilnih in vodenih, toda veliko tudi od filozofije vodenja, vrednot vodilnih. Zato bo tudi temu vidiku potrebno nameniti več pozornosti, posebej v menežerskih šolah. Participacija lahko obenem ne le poveča zadovoljstvo zaposlenih, ampak tudi produktivnost v podjetju. Zakaj ne bi tega učinka izkoristila vodstva, saj večjo učinkovitost podjetij še kako potrebujemo.
Izkušnje v razvitih deželah so pokazale, da so zakonodajo o participaciji pripravljali precej dolgo, večinoma več let. Pomeni, da so bili temeljiti, premišljeni. Verjetno bi tudi pri nas kazalo vztrajti pri tem, naj bo zakon premišljen in temeljit, tudi če ga zato skupščina sprejme kakšen mesec kasneje.
Konec
delovanje v organih. Organi, k bodo partitetno sestavljeni (pred stavniki zaposlenih in predstav

Bona sindikalnega turizma
BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 24
Atris - Borza sindikalnega turizma sprejema ponudbe prostih počitniških zmogljivosti, jih posreduje, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Uresničimo tudi vaš predlog za
326-982
ali 322-975 vsak dan med 8. in 15. uro - naš telefaks je (061) 317-298.
A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO.
1.	Počitniški dom Premantura - ima 3 - in 4-posteljne polapartmaje - spalnica, predprostor, kopalnica, balkon. Plaža je v prijetnem borovem gozdičku. Cena penziona 460 din, otroci do 12. leta 20% popusta;
20% celotne cene lahko plačate 10 dni po dopustu.
2.	Apartmaji v Maredi - Najemnina apartmaja je 520 din. Prosti termini: od 17. 6. do 29. 8. - mali apartma; od 29. 8. do 9. 9. - veliki apartma. V terminu od 1. 9. do 11. 9. je cena 460 din (25% nižja).
3.	Bungalovi v Pineti - Novigrad
a)	mali apartma -3 + 2 pomožni ležišči: spalnica, kuhinjska niša, kopalnica, TWC, balkon, terasa. Najemnina apartmaja 215 din na dan; cene penziona - odrasli 360 din, otroci do 12. leta 265 din. Prosti desetdnevni termini od 27. 8. do 6. 9.
b)	veliki apartma: 5 ležišč in 3 pomožna - 2 sobi, predsoba, TWC, balkon. Najemnina 270 din na dan. Penzion za odrasle 360 din, za otroke do 12. let 265 din. Prosti termini: od 1. 7. od 8. 7. in od 17. 8. do 6. 9. Penzion je obvezen. Bungalovi so v borovem gozdičku neposredno ob morju - plaža je urejena, otroška igrišča, balinišče, lastna restavracija in bife.
4.	Počitniški apartmaji v Monseni pri Rovinju
- Naselje apartmajev je 4 km oddaljeno od Rovinja, v bližini znanega kampa Monsena. Apartmaji imajo opremljene kuhinje. Najemnina apartmaja je 135 din na dan na osebo. Prosti desetdnevni termini od 9. 8. naprej.
5.	Počitniški dom Fiesa - Dom je 50 m od obale; sobe so 3-posteljne z etažnim TWC. Penzion za odrasle je 340 din, otroci do 2 let imajo brezplačno bivanje; otroški polovični obrok do 14: leta je 220 din.
6.	Apartma v Barbarigi pri Pulju - apartma za 5 do 6 oseb - dve sobi, kuhinjska niša, TWC. Cena dnevnega najema 550 din.
7.	Počitniški dom Rab - otok Rab - 4 in 6-posteljni apartmaji: dnevni prostor s kuhinjsko nišo, TWC, balkon (veliki apartma še galerijska spalnica). Cena za mali apartma 550 din na dan, za veliki apartma 600 din na dan. Termini - desetdnevni od 19. 7. naprej.
8.	Kranjska Gora - Čičare - garsonjera za 4 osebe: spalnica, kuhinjska niša, TWC. Termini so praviloma desetdnevni od 1. 7. do 31. 7. in od 10. 8. dalje. Najemnina za apartma je 495 din - za daljše obdobje kot 10 dni je 7% popusta.
9.	Bohinjska Bistrica - Kobla 1-2 mala apartmaja za 4 osebe; kuhinjska niša, TWC, balkon, soba v času od 1. 7. do 22. 7. in od 24. 8. dalje. Praviloma 10-dnevni termini, cena 480 din na dan.
sindikalne izlete in potovanja.
Pišite nam ali pokličite po telefonu (061)
10.	Počitniški dom Poreč - Materada - bivanje v lesenih 3 - in 4-posteljnih bungalovih, oddaljenih 50 m od morja. Manjši bazen za otroke, urejen pomol, možnost izposoje surfov in čolnov. Sanitarije so skupne. Cene: penzion odrasli 370 din, otroci do 10 let 295 din, 10 do 15 let 320 din. Možnost postavitve prikolic in šotorov.
11.	Počitniški dom Novigrad - Pineta - bivanje v 3 in 4 posteljnih sobah. 7 - ali 10-dnevni termini v juliju in avgustu. Polpenzion za odrasle 320 din, za otroke od 4 do 14 leta 210 din.
12.	Počitniška hišica Palegrin pri Umagu - za 4 do 5 oseb: spalnica, dnevna soba, kuhinja, predprostor, WC, kopalnica, terasa in vrt. Termini od 19. 8. dalje - desetdevni - cena do 29. 8. 535 din na dan, kasneje 455 din.
13.	Garsonieri v Stinici 25 m2 s predprostorom, kopalnico, sobo s kuhinjsko nišo in teraso. Termini so desetdnevni v času od 1. 7. do 1. 9. Najemnina 380 din na dan, po 1. 9. 280 din na dan.
14.	Počitniški stanovanji v Červarju A/l a) večje stanovanje za 4 ali 5 oseb; b) manjše stanovanje za 3 ali 4 osebe. Prosti desetdnevni termini po 19. 8. Cene: od 19. 8. do 29. 8. 480 din, po 29. 8. pa 365 din na dan.
15.	Počitniške prikolice
AC Lanterna - več prikolic od 1. 7. do 20. 7. in od 30. 7. do 28. 9. 10-dnevni termini. Cena 375 din na dan.
AC Rabac - dve prikolici od 1. . do 20. 7. in od 9. 8. do 28. 9. 10-dnevni termini. Cena 375 din na dan. AC Pila - Punat - otok Krk - najemnina 420 din na dan v pred in posezoni 360 din. Prosti desetdnevi termini od 1. 7. dalje.
AC Zagori pri Crikvenici - prosti desetdnevni termini od 1. 7. do 1. 9. Najemnina 340 din na dan.
AC Polari - Rovinj - 7 - ali 14-dnevni termini do 1. 7. do 15. 7. in od 15. 8. dalje. Najemnina 330 din na dan.
AC Funtana - Valkanela pri Vrsarju - desetdnevni termini od 5. 7. do 25. 7. in od 14. 8. do 23. 9. Najemnima 350 din na dan.
AC Podčetrtek - Atomske Toplice - najemnina 440 din na dan. Prosti termini po 21. 8.
AC Vrsar (Pl) - za 5 oseb - cena 400 din na dan. Termini od 21. 8. naprej.
AC Pineta - Savudrija - najemnina 330 din na dan. Prosti termini: od 2. 7. do 21. 7. in od 11. 8. naprej.
B.	POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO
1.	Opremljene apartmaje oziroma stanovanje v Istri z možnostjo lastne priprave hrane od 15. 7. naprej.
2.	Opremljene apartmaje, bungalove ali prikolice v toplicah.
C.	Prodamo
1.	Apartma v Červarju - velikost 22.96 m2 - predprostor s kuhinjsko omaro, TVVC, dnevna soba, spalnica, v nadstropju pograd za 2 osebi, balkon. Cena 529.000,00 din ali 40.000 DEM.
2.	Dvosobno stanovanje v Novigradu - 57 m2, hodnik, kopalnica, kuhinja, dnevna soba, spalnica, balkon, pomožni prostor, shramba. Cena približno
70.000	DEM.
3.	Počitniško enosobno stanovanje v Luciji pri Portorožu - 32 m2 stanovanjske površine in 10 m2 terase; hodnik, kopalnica, bivalna kuhinja, spalnica (20 m2) in shramba v pritličju. Opreme ni v ceni. Stanovanje je centralno ogrevano. Cena
78.000	DEM.
Vsem gostom Atrisa želimo prijeten oddih.
Še naprej bomo z vami sodelovali:
Doro Hvalica, Irena Prusnik in Metod Zalar
		__	Komisija za delovna razmerja
TEETIM1 r	I	objavlja prosta dela in naloge VEČ STAVBNIH KLEPARJEV (za nedoločen čas) Pogoji:
Tectum	-	IV. stopnja strokovne izobrazbe -	2 leti delovnih izkušenj -	poskusno delo 2 meseca
Ljubljana p.o. Pod ježami 5	
	Pisne ponudbe z dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Tectum Ljubljana, Pod ježami 5. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po koncu razpisa.
	
Borza dela
Republiški sekretariat za delo Republiški zavod za zaposlovanje
Informacije o objavljenih delovnih mestih dobite v podjetjih oziroma v organizacijah, ki so navedene v časopisu. Prijavitelj vas bo informiral tudi o roku prijave, delovnem času, drugih pogojih za zasedbo in komu pošljite vašo prijavo. Za informacije o objavljenem delovnem mestu odgovarja prijavitelj.
Enota Ljubljana
Ekonomski tehnik
samostojni referent, OD 15.600, za nedoločen čas, ZT registracija, aktivno znanje angl., Tifpro Keyboards Ljubljana, Gerbičeva 51.
Referent v komerciali, OD 10.000, za nedoločen čas, Remats Reciklaža materialov, Ljubljana, Parmova 41.
Prevajalec
Germanist, Francisi, aktivno znanje slov. jezika, OD 11.700, SPIZ v SRS Strokovna služba Ljubljana, Moša Pijadejeva 41.
Predmetni učitelj
Profesor nemškega jezika, nedoločen čas, OD 8.000, Gimnazija Bežigrad, Ljubljana.
Profesor slov. jezika, OD 10.000, OŠ Edvard Kardelj, Trzin, Mengeška c. 7.
Profesor angleškega jezika, od 10.000, OŠ Edvarda Kardelja, Trzin, Mengeška c. 7.
Profesor fizike in tehnične vzgoje, OD 10.000, OŠ Edvarda Kardelja, Trzin, Mengeška c. 7.
Voznik inštruktor ABCDE
Voznik inštruktor B, 7 delovnih mest, OD 5.000, Združenje šoferjev in avtomehanikov, Taborska c. 10, Grosuplje.
Stavbni klepar
Več stavbnih kleparjev za nedoločen čas, IV. stopnja strokovne izobrazbe, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca, OD 7.000. Prijave poslati v 15 dneh po objavi na naslov: Tectum, Ljubljana, Pod ježami 5.
Prodajalec
Prodajalec živ. prehrambenih izdelkov, hig. minimum, nedoločen čas, OD 6.000, Mercator Golovec, Leninov trg 4. Prodajalec živilsko prehramb. izdel., ekonomski tehnik, znanje sl. in srbohrv. j., OD 5.000, Rakova jelša Ljubljana, Delakova ulica 2.
Prodajalec živilsko prehramb. izdel. OD 5.000, Trgokov Medno, Medno 62.
Komercialist-prodajalec, poz. račun., znanje slov. j., OD 7.900, Elita Maribor, Trgovina Domina Ljubljana, šmartinska 152.
Snažilka
Snažilka, nedoločen čas, OD 6.000, Mercator - Golovec, Leninov trg 4, Ljubljana.
Delavec brez poklica
Pomožna dela, dva delavca, OD 7.000, Kanal Podpreč, Videm 4.
Enota Kranj Bolniški strežnik
Bolniška strežnica, OD 4.500, Gorenjska bolnišnica Jesenice, C. Maršala Tita 112.
Pomožni delavec
Pomožni delavec, tri delovna mesta, nedoločen čas, OD 5.000, Udovč Boris, Ul. Jožeta Poličarja 11.
Delo išče
mirno dekle, vajeno gostinskega dela ali pomoči v kuhinji, po možnosti s stanovanjem in hrano. Kličite (063) 712-360 dopoldan.
T

wmmEmm

S-A S
.1 g &
9®^	°l.
! 55 'S
g3
ol,rtQ >
=51M 45
C5 til >ui
^N,°i
s:?.
ti <M
a e cs
s ■§:«N
S £ 5 - S E - p -A
'g .2, £ ti 3,2-o E1=
£ 3 >33 S3
Cce-tiMoromgo
Sisatigoc« o>«titžSgNg “ O 2 ° -.S 'o S) SJ
« 2~
E
l|:!ill|.
I>!?Iifš_.
_N ,n ^
2	(H O 03
m ti, g 3
03	C .5 ^
■g Q.ui 5 .5 ti 'S* g •- -ti1!« b -ti "3 Q ° — 5 >
cs g.«-§ § m ~ 45 .0 g) 3'“ | S* > a g; «|
Stia-G«oo^45ti2>^S'^n>
g-ŠIsasŠ&f.S-aga^š g E-i e| g-S>lll3SJ-g3 ?|iS!'š|i|«sai:a..iJi,a5 $0 §3 g >|-g| S-s s s, a-*. „-3 =:£c-';?
> b -o. *£ "1
! ti o
o'ti
£ -2 g E
S g N O) ti g - C
-i.sfl
g 23 1
84 a£
«> N4Ž
■tiff
o ?s •“ E
S, ji -5 g '§■> £ « « a « N a o S o '3 „r^ 5 3
*N^s|N£>c5;§£iš^>|:*?^
>63
2Mč>s5«wu'!;>ti=ictf-t3S
S-i ? a s-9 s g = ~»

| 5 tH >
O
t/j;-- -_•
£ 2 ’& ti -■§45-0 g, rt ti
«§"&:§ g s "22,3553
oj 73 oj o O >0
£ rt P . N > “o N O-StiC-mMOlti1-*
> ti S o o> el>u

O S)5"g | 'Š 0-11 O g 3Š rt £-0 rt
^•§al;2«lti^l>3J”£.	,
>63
N 41 OJ rt „ ti O, O
'S s g s k 3 ti
3 Ji
ti N
33 oj > cd 1
OJ ti O tUD N
~3£ £	2
>	'3 3 3	0
.?>,83 8 E
>	-rt >0	OJ
232* I
-lil 3
w 0 E E
M oJ ti o a
N « g -ti . c
■g -2. > § 05 .Ji,
^47-23 s ti
- t ti-S3>
>g a2
12-§ ti ^
3	> c -S C
03 ti g sl
S 21 >g E>ti
Smiliti
J< -ti Ji _. 3 tn M "5 5 2 ti ti - 5 « 0,3 'S
A 'ti’.g •* n oti c o E >	.„ g
p -3 ti .ti « o g/o 3 ti i >'5* = 2 2'Sti »> E3 g-«	^ g
-B ti o o o Z, S £5	. ti ro
uti -e3^tiONEg:ti,Q.o
3 .S H 3 D, .5 2 ti ti .ti
'S o g g.A.*-S.gtS E &3 g
~ n 3^30,3 g IjH-a-K
„1=1^1115
dOŽ-Hd ^S &t*rH
CM? C§4i Jti
0>uwOKtidO>
h,o,cego3atia,ce
ti, as N N rl >« 3 o3 "-5 "S
o -p, to i-t .5 ti 5 bjoJ "O
43 ti C-ti ti	2
■S 3. * -s ti ti > £ ti, &
H ti
S'E 8
ti OJ ti
Ifs
■sil-.
•s O-S
s^agi«>A
g 3 _ o.-a — © o> ~ - 3 •* p/ti ti 2 S & > "ti E'ti -ts §3^.g,.S|	- "ti ti C ti .
S o oPti 3 O 2	ET.^5
! 1 0> 1 1 <D ^2 03 O ; ^ •»-» ti O >cn rrj tjjo D, CLTJ - --
a £ 3 £
J2 03 "g
'E “
8 3 e a 3 S § '2 :2. N s
■ E ssš s.as 2;
ličili
E3 £
> ti O
•r! !> -<->
Š °£-g .5 ti-s 0.3 § g o o
'c o-2 g ^ g &>ti c S o
'R g -2.V °o.§2
2 03 > a
r 2 o 'g
_ . ti, M >
_ c ta ^3,'ti *”* E M o fi « 6 i! 2 ?« L- 2 > ca « g13 3 a"ti -^■2^-5 3 « 2-3 3-2 w
•2 3-S 1 ta n M .: o E ^ .S,
*
'o 43 c 5 g o 'E b ■-->•£; '•g’ tu O, „ . "O 'Q>:p 0.-0 S -b -S. O
_ o ^
■ti s
23 s
I«°1 a«!ošr ■
£cg>"o «^o
‘rt >N ^ O CO p -S —
-g, 1 8 -5
•S. 2 »S -° .s.g’1’1
> }h O t> ti ti.M-5-
ti o o c N E ^ 2
r/^ <D O 3
mB ^ N.S-oJ ti
d N 60
M - - g tu :ti, E
E SP'ti^ '4 2 S S) g $
- O o '.
S"■* a,
|QSI»ft!sL-
urnimi
.	- *. M
^ 3'C y o • • s >
•5.0^32^3^6
sw|
-rt -2, §
. . .„ . ti ^ A M re3
-*-*	^ -r-l
£ 'ti1 ti ■S :h ti
-S 0
2 S>;
- ^lJl-o-2," 33
?S S'
O. g ti o >
- S-o
'E1 "E § 2
3-2	E-i
j ^ g .3 Q> o o 3
Ul ^ +*
^ rti >U1
^ ti ti
“lll^ail|šS||.||pSl|I
> ta o ti g ,, Eteotita5ti,_ao4iq.»T3iQ> ft£ > ni «3 " o.t3 N o ta P-3'S.„ s o

I'! 3 2 •§■ 11! j 3 >i s ^
N-msi Elitni
O JL c/3
T3 S O
-|š.s|Ž|š|s|5 “iKS-sl«1”
4. H.E 'S\o > ti Cj N 3>
?? ti o O OJ *S. ti & P S c3 P 'O :ti, S q>
_ w & S
i!ipi!!l!lil
čilimi
i&45i^^3g J
listi!ji J
^Sl-o-g-go-gll
!!*tlfc-fl c N -N-g5"8 > 2 „-s.P
t)|!4HH
illljlli m«.'
1 3-1 s

Illll
:4«
Niiši-i,
3E»oiii«g S-2 o.g £§
.„■§ 2f,o| g-a^
m »iili.
” ta
i§lll!!li!si!IQlll1.lsll
~-g § Ji §45!! 2 g
■S,‘§ S “- | § l-oit s
lsllsKtlln'llllDl!lSllll
.•listi« i't
f sati §5 a
I a- a? «
"sEoEggiti
igsjpor
ti o|
____2 45
§ £ c ” §
olli!
o2?
> §*§>££ •°- N .ti .O -
E ta g 2 & N .ti .ti o
gS3 ti,g:g5 2 o ? S1« o c q
00 8) § a£'2 £»2 45-0 č O o,!>2 351^3^1
8 3-5*3

a	„	___ o, 2 I J o l1 3 n1 § §' | -S
* s izlili o a.E.č.1 s'listi 5||f|| 1 sil sSis llaig 5=1 saSš? o|Si f! Itlliiniipinilri-i"
o a §> -B a 2 ^ '7 S« -2 45 £ 0,43 S-g >
P . o^-rt . g a-go om ti ti ti o ti
o^,
24S4iig 42ig22'S-č ■g-S"g ftti>§g	o g g &a
| »' gto-a^-0 s ol >0 > ■os s > o 's5«a2 >
Cti O O M ■- C tijD ^ rp E ■*" > QJ £
|1g°|i5 os|o|^|
lil; Filipi;!
,s| ag .s, u g>° o >-^ o g2
s g-s s
| SJ Š-gj-g ta^-Ji
tu 43ll5««'SE';|
«35
03 d/ o OJ
N cn DhT3
"o ^ M

'g
g ti ^
M M
Ul
E m -S2. £t -S. ti
o 'G 2
f'g-9 ■S Ti Sil
N 5 •500
I &TŠ
¥i tl fl-Jf ” sj6! El o1
2 .a® -
u h, .S, -|> ■§
•”8 3 .a«
s t .8 5 ”
^ ,--, - ^
2^ ? „ ft ® >S 2.2,0
§>.l ft
Sž;sS f p -a c.


8 f
o>n
-S = s 3 s
S ,g| | ti-§
-® S ft "K g -g -M o o « - :|
1 B ■“ g « a? 5
#33 3'S 5 f |S2;fS-s? = .2, o •£ g .5 o
«-s«,g ti.:^
o N o 'O p -r
m S 2 & a
>N ti
2-3
a .s ft,a
2 .2,-5 ® 5 S>s -o
lil tl “o'2;|o> -b pl £ lisi!
S ti N ti '-5 0 y N "o
S^SgsgaoatS^-P •o"-5 'g o ^ s c
iiilJJSMM
« 1.« 45 3* « „•
s:e =-$>s|
:^,|.s s|
1 - "i ® I -| 1
ti h P S e •? -M ti g <« 07 "O •ti S ” ti ti
ca
i>!
!f Is
&T3 ° O f 8 g 2 -S
> I i
O ■<- !- J5 -
g .0 p
ti _ -p £
»3 O« J3 ” •« p
—	-3	->5	”-»g	n	“	s	o,«	”«	s	aM	«
•g1	®	>® S	N	"g	I S « .>	£,	g,	3- J	«	B	•“	«	2	a
§	>	. g	E>	«	£ •-’ >g >N	g	B 2	o	I	g	N	E	g
”	o	a ^	a	=5 -s 2	§	2	a ^	~	«	-2,	«	£
s sf U
ea .«
N IZ*
liiii!|ltl
- »;« .E e e 'g1
5 g g - e J .2, ™- E " >N 3 a >5
« ” e -o-N

IdfOOOiOlMCCOCDOCOOaJ
OD (D (O CO (N <D	CD C— 1-^
o d-o"o"o"00 M o'cd Jo O (N ^ ^ CO O H 03	00	rc	^
COCOi-Hr-H CS] CO 02	00
lOHOHCOHC5COC-CO^t~0
co o o m 01 00 o csj^ 00^	cs^ cr^
ZO Oi o" TjH- r-T ZO rH Tf 03 co o -t co
-t^COt>CD^COlOHOHOCO COCOHCJlO^NOJHrJHHCSIlO r—I	r-H r—i	T—i r—I Cs]
ioinomiocsicoi>Hcoo50]co
Ot-OHOf-^HtD^MHCD
oT t—T co~ ^ oo~ ir-" cT en" co" csf ccT co' irf
LOCS]COlOt~--^COt~-t^CS]T-HCS]CO
oooicocsir-ocococoi—i-^coco
CO NHHHCOtD CS]
^ o m
CO CO CM ^
COC— OOOOCOCMOE7-LOOOOO) ^fCOO^fOOi^OCDCOCSlOT-H
c-T t-T o r-T o” c~" d-'' o r-" o aT o csf
LO J4 CO 03 O t-H CO CO H	o c—
C0I>O03l>C]C0OC003^lNC0
'tMOcor-Oiinco	in^csi^
c~^ cT zo gT t—" co^ tr-^ r-T i>- G> co
ini4COHOOONI>,fC'COH
cocoHcoincjocoojiN^Hin
LO	1—I	T-H t-H	r-H t-H
OiCOOCOC—OCMCOr—OCOCOCO
o co o co^ lo^ CO 00^ cr^ io^ zc^	10^
rt-T co" co csf co" t~' CO~ D-" O) CS] ■tfr—ICOCOLOlT-t^-C— OaCOCMlOOO OOCOCDCOCD^inHt-HCJH I	CM r-H »—l t-H T—l CM LO CM
S)-2	>
I talili tilil«



■KSSVa
SP ti 5
dd > N
:&§•§
o > >N
3^3
•rt o 3 8 £ ti 3
^r«H
•H O ^ (U d]
•5? M aJ P >N w ti g b E
ta ti
>8 S -g- g-g £ > 3 -4 g
iisn §!$.£"
r~i OJ 17 ti ^ Oh OJ "*r? o C >N kn OJ ^ .0 fn OJ y
ti Ji . .SP g .H g ocff S
'r"2'Otiti5>ti°o
g£^>>a^'c^E «5>--coo?n
A A-g.
A •- 3
N O
> OJ «J *p
(TJ >W W ^
OJ -• >
“f Siliti«*
ti til
ca 3 S 5 >n t2 iti ti-S
T5 h m 'a;	^
^SSBstPgl^lSE-1^«
n ni im
S^|ti£sg8>-5.
E x ^ °

til«
ti -ti >
i«
!B 3 E'g g>N » S£-S ti 2
tt3
2 * ti 3 m
ti
5 e >
N ® ti ti7
-S 'E 'u o
2 5 ti ^2 >N B s T3 5 2 s p
v ti >n e
M <u I
ti 1 ti
> _
O til ti ti
ti g
lili
-P 2 rt 'o
o ti3^
o g d* a3 I g > 2 3 > •£
g £ 2 w g 2 s* ^ S, 3
E o o ^ ti S A -a
^ a“ I a>
lt:|i>11-
”si lisi!
? -ti ta > tu 1-1 ;rt
rgii2f$!
g
o 1-3 O II3 !
.^“.StiP^S
'E .ti j» P ti « M P
E ž ti rt ^ 3
.--,	1	1 •-—, (U
'S h p S ti
ti ■“ 3 >0 ti ti
•g.§ti s.--g ?
3 •* ;5 o > oj 3 <u o 3 -m c N g N '8 'g g
ti a 8 -s c £
OJ
o
8 'S.4S g f
o, o
N O.
£ 8-^ti
ti 3 ti-S
45.111
OJ
^ rt, o
a >
P O . . CO cd
73 :r?-^	,,H >0 > c Ah OJ
^Iti^l g SM-2W S 2 rt E5 N « 8 2 E N
>3 B||,-s
iilia-s
S > oj °-3a 3
ti S« Oti >ti,ti «
c Š 2 c £ 45 5Pt5 m
p> 45 ti
ti 2 “ 3 ti £.
.« A S £ 'S a
g 3 ti
^ 41 O ti > ti
« ti ti -2. S B
iif
S. ta g fc . N $ tUD o X O
£ 2 M° E-ti
M g o > s te
2 O a 2 'ti ' c a ti o ta 3 E
iii^l
|š*3^
W O ^ O rC
U CO ^ rO t« 'C
5 'oti3 ^ 3 2 oS|o^ Hiti =5 g,£ o
A -3 ti Ati
M P ti * rt
g £ a3 2
n 3 g a ' ti §.£
a S 3 ti o "p
5 g E 0,3 3 ti
3! 2 53^.^ E S3
1 S|'
o >U d .
«| >331 a>.«-g.

Ih>N
O Sa^^*
S « o ;3
g 3 ti ■“ 2; ^ .E aN a 8 te ~ 4 -P
a.s S.f =-3ts=« si> š ® isil il Ie3" = = ?
0J°QHC/3<]j rO,Q-
3.?'5 Pti S ° H o P 0.3'ti N.rs o£ti ti£> N 'S .2,'o ti -2, § g-E^.S
| a-g H M|I>	“ I | 'S ti	3| 8S
4) ■
u2 ti
|Ip3 g||i|3|:P,N E o m
ms*
2 o
O, ti
rt 3 Q o P ti
3 P g 41
6 <u ti
> ti
,s	a	P o" uu “	" >	ti*-2	y	.	ti	te	tu e ti .-, g
T$ $	3	r-H	^ r-H X2 O	O O	. «J Irt	> ^2 ^	N	3	*"•	N 'H 'O ClkS
£=§3	03 g £	g £	Sf o	2 S^S	«	53 S £w
> o	ta .S	.S > cvN	” N	c ti	o. o.	>	S	n	n u at
rt ŠD ž "o 3 c o)3 0,3
3 OJ ^73
73
ofc
g ti
s>;3|w.soti
««i""3Sp	>s-5»«ž
P :rt* p o -g 3 c te 5 ti <u §o3
g E >S o > !? -3 g 'c'£ g 3
3 ti > .E ti 8 £"5 Q o,-2, > ti n
g2c>3ti
Itn
*.£d g 4) ti - -? > ti >N 4)
« bc3 2 5 p-
•f-aco .g §■“ -2 5PP3.

O rt o £
> rt OvQ u rt-- rt
<u ti C o a >p p .5
4i P n rt P 5
5 Ulr-!!
>r,ti S 50.«.!S*
P E c
Q- O .ti « >
. .. a * > 'g 2
:p.O g-g.g*6 >S % J
P g «3 « 2 |a.S-g-
W-=.ti ti ne o ca-rt p ^PtiXI N Oti N O rt
sil
■J #§■=“?! = $£ -M ti
°®ti -|Ort|
830 .p ti
a.2.|-gl
O OJ «£ti
M E o
gla
A 3 3) .E
§-§ 2 o «
55 ati ti 3
Mti o
1 'S >5 ^
11« Sili E2>8■f
H o	an > N ^rrt
11 miti im
■ 0 ti »Oti
a-Pi
sHli-Ei
rt-p p" &S5-* -■* :||i§"p^|
:|»8?W3.glS P &s 5^3 o
ti -2 2 § p ^ w g
| lil3 p.
II!
S2|Sss.a|8i:u^
° .P S
slinili ti|
•--rtti3o>3gtic
^Np.“ ||
4) ti ti ti 3 ti o. M ti ti N ti E
g«s s-Sl-a-a s rtl3£
go	>1
6 u. nt) £d <~> £ o 2 g-g
p j 313
1=111 III
inisio-8
^ « 35’*^ #S p «
S « P -Ei§ > rt ti1! 1^ 2^-i S
Ph ■
p p lu iti
M >N S ti ■
« g a > ti C E
_ s >.t.i 341
0,^2 e o > e ••-


■
3 Eti 5
*	"" C ^ " M
cC o iS O s « a g -a c
>S-S3 gag.5,
>s £<83,2 as-s

- 3 p ti jti ti ^ tii ti o. N„ p £ ca"'’0 c 8)3 h
> te ti * -p ti atM o sji,- e .3
2 ^ E ■•-•£> PStiti«4i3£rtCffl
««ti-i§--e-a^g-o>§ |5gti
«-^ O rt ° I £ ti ti £ c £
«3 rt -p ti a a
.2:3 e	>1
CTSctiOOJctiOtil r-r4 ?3 w bJD tj O
■S a S g, g 2 >3
In lili:
o OJsO " 0) o
Sh > 0 rrt rj O 13 -*-*
a O ! Ctiti
p m ® > > ^ p -
3ti5ta-rtQaQta
o >.S N > ti p ti
P it ! 3 rt P n ' 1 Ti n ^ -H h f4 u cj ^tictitiaco
rt ti P ti N • £ rt
> ti ti t, <55 2 o
y as,||g.5l
tnllsii
S-etiB5Š®3 g
4)	3 m -. o -n >u
■-rtti^g^rtB; . o -Ž ta"'g tu ti ti c/2 ti i” ti 3 50	“
| E-I 2 iž.S n 0 > te-S 3
. t-IPJlIl
a|fl!iSl!i!-ai
2 :5."rtti ti 3 m o .5Po 2^2
KaSOOtoOOK6a«Q
»-Hcsico^idcdc^cdoior-HCMco
rt CC cfl 1 O
- N t3 " - ^

A3’2 3-5
2 >1 p
1ps|
n ti ^ te -
.-.-a .E R°
Iti- o°
■X ti 'o? 2 K
S o
■alllS _
oti .ti 2.2
iti 1
rC O Dh>W
t§ -B-o 'p
3 asi p Eti c>N A
igi Irti lih
PiUfiOig
pti-ii a£ ^.H-35 o| 3®;^.s!|o|£|£|
■—tl o N 3 p E 9-ti g 'S ti



....... E=s|!sjlilt!l!3!
Ilisršl ll°i° e Ililšl” I It
in <0110^ CO^ G^ T—^	CD_ CM^ CO^ G>^ D-^
irT csf i—T gT gT gT t—" gT co" co" csf o" co"
LO^ CT^ G2^ LO^	IS—^ CO^ T—^ G^ LCO^ CO_ r-H^
)r—Ir-HOCOt-COlOCOD-i-Hi-HCM
I CM 1—I 05 (N CD m m H4 05 I
CO 10^ 00^	G)^ rH^ g>^ ^ co^ o_ ^
co" co" t-h" o" gT o" o" co" co" cm" o" ^t4"
17-COCM^lOCO^OOlOCO^COOCOCS^CO tit4" cm" r-T gT co" ir-" co" 10" co" co" gT r-T co"
oco^cs^ir-^co^oco^ir-co^o^uoo^oi lo" co" 1—T gT cm" CO~ 10" 10" gT 06' o" c—"

S>3	>
2 rt	>'C
rt g ta i .-a 3
til g S o “ s; 2.-B 2"S.p sn ca"-S --g
"IIJ ali
,.2,3
Hcicn^irico^cdoidHiNco
oj oj co c
l||I E
’g >2 g ti I
.
£ Č>H a .
£ gti-2,
lili «aS! '
1511 ;
a&rt Pip mit ll|l s lltp
S'5-£ sl
> ti g E N
O Cd -r=-» OJ OJ hn-r—• C ^ Ih
f'E 2 &&
IN p
3.P on£
um
S5 sil
3 ti-s y I
II 21.2
Cd r^-H -r-> Cd t-H
='Š5-| £ ^”-Si 3EŠ|p
3 '5t£ y p
“ ti 2 JL E
cd o H ^ cd
N Oh Ul g g o «£.£■:»
^ 73 cd ^	§
g > 73 g ti
|n|#=1 o 3 ;s -s tž
.
3 3
!llp!Pt=°i
>ti • p.rt Nw
SI ” £ « 2
■s p
;ti'>8 ££ I
Vi O .rH O r—H ^H O
^ ^ 73 h; ^ 73 73
$4
^ M £ -S 60 rt
OJ in -h • 1—1 Cd ti Dh73 ti C3 N
o g s3-®.s e
•°Ž o • r w cd cd m 3 b ti >0 73
ti > c 45 4) :8 o
2 2	3 o > ti a
gti S333 g
ti N .rt <u w to tio
2 3 ti ro 3 'p p g ^ as > g rt
ti! ti Oti « P N gti o. E; rt 3
'a 's ti 3 p1 > -p
i-3>Š.S"Š ia se^o
0,-0	3 a3 ti! n,
P ° .; 9 ti q" 41
,rH .^H OJ cn> H-» W 3h
llpslll
>-§ § g4® g gi
pilil!!!
: P'57ti g-5.1 o D,*" rt m -3 p E rt M ti
O « sa„ Bfi c .0	.6
a-č a s >8 ,§ -a a a
^o£f'a tal!"S *
.p.rt o o o g .S, rt E ■
>ub 3gs^B"! p£ aPti
rt N > ! n
8 n.o|-9
a — ti h.5 P rt P O > E
»O rt — rt
2 ftti 2
£ o ti ti a o -o
0 g!?J
M o a
A 3 ti 5* A A ti ;B,3 a ’S oti •c.rti otiP^fl"!	o
o E a _a ca -a -p* g ta .S c ti e
žil! sam “t||
rt^p.pgEptigtia
p ®£ p3 'o a 3 rt I E § p g o
ti ^ ti 84 3 O O P P O, > •'-■ti ti te ti c« ti rt N	4)
o 4) r, le
> 2 2 rt S »a
o£ ■=• O a E o

B
‘5
s
1
B
smt 3 31P “ It! ! a t £ a § |.§ S s»l!U !<iii !!i.‘ifl?!
e a Pil
fS ”. = a 5 - -
#-5:r>t$n
> > O
a-5 s! 15II | p-B* s f
2 w 'ti 3 Žg °ti o:rt>» D.>p-
3.0 ar as ^ c'§-g-H-a
"§1 gtiS|^3 p N	g
> ti a3 -o — ^ “ « S 2 'S
‘g orti.g-ti^ rtg p gcpti 4,
OJ 73
41!!« .2-sr 8
lti-53
rt 2 ti 3
O C ui ui
Oh'w ^ w cd £5
2 o rt p .2 'rt ti 5 O 5 ti
st f š sl sl"
»s č-gsr^ E-grt s~«
= :g e-| §-=aS I = s = g.-=^:s-^E-=a s s g
ititiimi m*
IP-rtlPi siti
ti -jr•ti > ti'73 -2,2 p 3
S 3,^12 3 O C *
U? o£ 2'E	*
. ^ti|8 g£3gti
H a^ s lil!-9
1 UP |in|
■IširiElls!
!i£ H'ti.2ti£
§1-5“^ 23 2.=i;3ti*!5 « m« c ▻ ES ti3 cati^ti g-g
ti rt ,s & s
- a -n -h
I la a« SgJJf
rt 3 3 O Trt „s g
•slS;ŠEf
;§*p 2|i a
Jo|
•o teti n cd
QhJ* o
StiS
o 3 rt
“ -š ti ti
ti.“ 2 2f
!ill!!!l!it!l#g-ai!n
tlIl1l11a!-=:*$SISll =
IiliMitM-iiii
o > >
2 p
o> o
m a ti
o e ti 3 > a g
rt ti o 3 Jr 3
N o 60 « o ti
$*&
&.S,3
rt 3 rt O, ti >
h
življenjska razpotja
Ljubljana, 28. junija 1991
Obliž na rano zdravstva
Univerzitetnemu kliničnemu centru primanjkuje pol milijarde sredstev - Vlada poklicala na pomoč dr. Viktorja Rodvvina - zdravstvenega »Jeffreya Sachsa«
»Zdravstvo ne sme propasti, ni pa nobenih možnosti, da bi delovalo v normalnih okoliščinah. Gre za preživetje, ne pa za normalno delovanje.« S temi besedami je dr. Anton Košir, namestnik republiške sekretarke za zdravstvo in socialno varstvo, pospremil najnovejše ukrepe vlade na področju zdravstva. Gre pravzaprav za dve finančni injekciji najnujnejše pomoči zdravstvu, ki že veliko let leži na intenzivnem oddelku, zdaj pa je bilo že tik pred izdihom.
Po odločitvi izvršnega sveta se od prvega julija materialni stroški povečajo za 38 odstotkov, kar pomeni 256 milijonov dodatnih sredstev za zdravstvo. Od 1. julija se bodo predvidoma za 18,5 odstotka povečala tudi sredstva za osebne dohodke, kar bi pomenilo še dodatnih 500 milijonov za zdravstveno varstvo. Dejansko je to 13,6 odstotka več sredstev, kot zdaj mesečno namenjajo za zdravstveno varstvo. Vse skupaj pa komaj tretjina sredstev, kot jih ta hip potrebuje zdravstvo.
»Vztrajali bomo pri tem, da se sredstva, ki so namenjena za materialne stroške, tudi v resnici porabijo zanje, ne pa da se prelivajo v osebne dohodke,« je rekel dr. Košir. Po zadnjih podatkih se namreč kar 80 do 90 odstotkov sredstev, ki jih dobijo zdravstveni zavodi, porabi za osebne dohodke in le deset do dvajset odstotkov sredstev gre za materialne stroške in druge obveznosti.
Zmanjševanje sredstev za materialne stroške je lahko zelo nevarno za bolnike, saj v zdravstvu varčujejo predvsem na škodo bolnikov, kar pa prav gotovo vpliva na njihovo zdravljenje. »Bitko z bolniki bomo izgubili z nizkimi materialnimi stroški, bitko z zdravniki pa z nizkimi osebnimi dohodki,« hladnokrvno ugotavlja dr. Košir. Ka-
kor koli obrnemo, krajši konec potegnejo najprej bolniki, šele potem zdravniki, vlada pa si umije roke.
Glavni krivec za vrtoglave izgube v zdravstvu je za letos prenizko postavljeno financiranje zdravstva v republiškem proračunu, svoje pa je opravila tudi inflacija. Na republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo kar dežujejo opozorila o nepokritih računih v zdravstvu, zdravniški sindikat Fides grozi s stavko, Mariborčani so skrajno nezadovoljni, saj zaostajajo, kot zatrjuje dr. Anton Zidanšek, kar za 12 odstotkov v osebnih dohodkih, v Prekmurju pa celo za več kot 15 odstotkov, sredstva za zdravila so se od lanskega decembra do letošnjega maja povečala za 110 odstotkov, v primerjavi z lanskim majem skoraj za trikrat, zobozdravstveni material pa malone za štirikrat. V povprečju se je zdravstveni material v celoti podražil za 70 odstotkov. Zato pomenita najnovejši vladni finančni injekciji za zdravstvo v bistvu le blaženje ran, komaj tretjino sredstev, kot jih potrebujejo.
V Ljubljani grozi nevarnost, da bodo septembra začeli zapirati zobne ambulante. Največji primanjkljaj beležijo v UKC, kjer je za skoraj pol milijarde neporavnanih obveznosti. Za letos je UKC dobil kar za 40 odstotkov manj
sredstev. Gre za oster finančni udar. To našo osrednjo zdravstveno ustanovo, kjer je zaposlenih skoraj četrtina vseh zdravstvenih delavcev, pretresajo zadnje čase še politične Spletke okrog imenovanja direktorja UKC. Nazadnje je odstopil še v.d. direktorja Igor Križman, ki je napovedoval svoj odstop že najmanj pol leta. Vse kaže na to, da se bo zdaj zdravstvena uganka, kdo bo novi direktor, začela hitreje razpletati.
Mogoče je vladi ponudil odrešilni recept zdravstveni
»Jeffrey Sachs«, dr. Viktor Rodwin iz newyorške univerze. Slovenska vlada je namreč v letu, ko gre zdravstvu za preživetje, poiskala nasvet pri uglednem ameriškem strokovnjaku za organizacije in financiranje zdravstva. Kaj je vladi po tihem prišepnil, lahko le ugibamo, na glas pa je dejal, da potrebuje še kopico podatkov, preden bo lahko opravil analizo. Kriza v zdravstvu' pa je lahko v vsaki državi, če politiki to hočejo.
Marija Frančeškin
Nova upokojenska obzorja
Upokojevanje je najdražji način reševanja brezposelnosti
V	Poročevalcu skupščine republike Slovenije je pred kratkim izšel Predlog za izdajo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ob njem je tudi besedilo osnutka tega zakona.
V	sodobnih industrijskih družbah je povsem normalno, da ob zakonskih besedilih dobijo tudi vpogled vsa pričakovanja in razsežnosti, v katerih še bo razvijal sistem zavarovanja. Tako imajo mnoge Zahodne države svoje razvojne načrte tja do leta 2015, ki z veliko statistično natančnostjo, predvidevajo npr. vsa demografska razmerja, ki so bistvena za pokojninsko zavarovanje.
Vsak sistem pokojninskega zavarovanja ima objektivne okvirje, ki so na eni strani v demografskih tekočih in zlasti pričakovanih gibanjih, (ki jih je moč natančno ovrednotiti), na drugi strani pa v ekonomskih možnostih take ali drugačne ureditve pravic in pogojev za njihovo uveljavljanje. Demografija je avtonomna, ekonomski vidik pa je odvisen od vrednostnih in drugih prijemov v posameznih družbah.
V	predlogu za izdajo zakona naletimo na zelo skope podatke o sedanjem demografskem stanju v Sloveniji in še manj o tem, kaj ilas čaka. Pred kratkim je bil končan popis prebivalstva in vsekakor bi avtorji lahko izkoristili tiste podatke, ki nakazujejo pričakovanja.
Ko listamo n. pr. gradiva OECD, Mednarodnega združenja za socialno varnost (zlasti gradiva za letne skupščine te organizacije, ki je bila 1989 leta na Dunaju), Mednarodnega biroja dela, organizacije EURAG in drugih, naletimo na številne analitične podatke, ki opozarjajo zlasti na že začete ali pričakovane demografske spremembe v vsaki deželi. Avtorji opozarjajo zlasti na intenzivnost teh sprememb v industrijskih državah.
Zanemarjena demografija
Pri tem strokovnjaki opozarjajo na več izredno pomembnih razmerij. Eno se nanaša na razmerje med za delo sposobnim prebivalstvom in tistimi kategorijami prebivalstva, ki jih navadno imenujemo »vzdrževano« prebivalstvo. Med za delo sposobno prebivalstvo prištevamo po statističnih normah ljudi med 15. in 65. letom starosti. Vzdrževani so torej starejši in pa mlajši od teh letnikov. Za Slovenijo je bilo že leta 1991 značilno na eni strani padanje na-talnosti in pa vse več starejših od 65 let. Najnovejši popis bo o tem (in tudi sicer) dal samo nove podatke, ki vsekakor govorijo o še bolj neugodnih razmerjih med temi kategorijami. Vsekakor se je zmanjšala udeležba mlajših od 15 let, obenem pa je veliko več - relativno in absolutno - tistih,ki so dopolnili 65 let. (Pri nas smo po dosedanjih pokojnin-
skih »normalah« za stare proglasili že tiste, ki so dosegli 60 let. Tako umetno ustvarjamo »staro« prebivalstvo!) Drugo razmerje kaže na odnose med za delo sposobnim prebivalstvom (torej ne samo tistimi, ki so zaposleni) in upokojenci. Gre za rast nezaposlenosti in pri tem tako za tiste, ki so postali tehnološki presežek in pa za vse številnejše, ki iščejo prvo zaposlitev. Zato je vprašanje, ali je moč rastočo nezaposlenost reševati s predčasnim upokojevanjem, dokupom delovne dobe in pa z liberalizacijo invalidskega upokojevanja. Tuje izkušnje, na kar opozarjajo številne študije Mednarodne organizacije dela, jasno govorijo o tem, da nezaposlenosti ne smemo reševati s spreminjanjem pogojev za upokojevanje. To je le nova, prikrita nezaposlenost. Potrdilo temu velja iskati tudi v naši, jugoslovanski praksi, ki govori, da ob široko odprtih vratih za upokojevanje ni prišlo do zmanjšanja nezaposlenosti. Težnje so nasprotne. Strokovnjaki Mednarodnega združenja za socialno varnost zaključujejo, da je to naj dražji način »reševanja« vprašanj nezaposlenosti. Stroški so veliko večji in to je dolgoročna vknjižba v pokojninske sklade.
Nacionalni program za odrasle
O podaljšani življenjski dobi avtorji besedil veliko govorijo. Toda ne o tem, da upo-
kojenci vse dalj uživajo pokojnine. To je vsekakor dobro. Kaže pa računati na eni strani z relativno večjimi obveznostmi, na drugi pa še posebej z novimi potrebami najstarejših rodov. Gerontologi že govorijo o »četrtem obdobju« življenja, ki ga doživljajo generacije, starejše od 80 let, pri čemer gre spet za določene razlike med ženskami in moškimi, ki s svoje strani zahtevajo jasnejše opredelitve, denimo glede domov za stare. Za vlogo pokojninskega sistema ni pomembno le kritje denarnih obveznosti, temveč zlasti pravočasno oblikovanje »nacionalnega programa za stare«.
Evropske države imajo že svoje listine (npr.: Švedska) ali pa kaj takega pripravljajo. EGS proglaša prihodnje leto - 1992 - za leto medgeneracijske solidarnosti.
Za razvoj urbanizma, za vsebino različnih zdravstvenih, socialnih in drugih zavodov je to opredeljujoče za bližnjo in daljšo perspektivo. V sodobnih družbah, zlasti v Skandinaviji in na Japonskem, niso zagovorniki »odpisovanja« starejših po njihovi upokojitvi. Ocenjujejo, da je med njimi veliko takšnih, ki so pripravljeni še naprej delati in prispevati svoj delež h gospodarskemu razvoju. Podobne so tudi najnovejše spremembe v avstrijski zakonodaji, kjer lahko upokojenci delajo po upokojitvi brez zmahjševanja pokojnine. Za
Prvo pismo, ki sem ga prejel, je obupan klic na pomoč, ker delavka ne more več. E. J. mi je pisala takole:
»Zaposlila sem se s 15 leti kot gospodinjska pomočnica. Gospodar me ni prijavil, dokler se nisem ponesrečila pri delu. Nato sem se zaposlila v tovarni, dokler se nisem poročila. Nato sem negovala otroka in bila doma. Nato sem se zopet zaposlila in imam sedaj stara 48 let, samo 25 let delovne dobe.
Zdravje me zapušča, za išijasom se zdravim 14 let. Hrbtenica, kolki, roke mi ne služijo več, kot bi morale in zatekajo mi in bolijo, na nogah ne zdržim več. Imam tako delo, da stojim 7 ur pri likanju perila. Prosila sem za invalidsko, pa mi je bilo odklonjeno. Sedaj ne vem več, kaj bi z mojim življenjem, do penzije je tako daleč, da delati ne morem več. Če mi vi lahko svetujete, saj drugega ne vidim, ali naj se vdam pijači ali pa si vzamem življenje. Meni popuščajo živci.«
Tako ne morem več!
Tako piše delavka in prilaga izvid, v katerem ortoped opisuje spremembe v vratni in ledveni hrbtenici. Priporoča omejitve na delovnem mestu.
O ocenjevanju stalne nezmožnosti za delo sem nameraval pisati kasneje. Ker pa me to pismo izziva, moram delavki nekaj napisati o problemu invalidske upokojitve in invalidskega ocenjevanja. Ponovno moram zapisati in ponovno moram poudariti, da oceno za delo zmožnosti pa naj bo:
•	začasna aelanezmožnost ali bolovanje in
•	trajna delanezzmožnost ali invalidska ocena dajemo vedno, ko primerjamo med seboj dve bistveni stvari:
-	bolezen in trajno okvaro delovanja posameznih organov in
-	delo, ki ga nekdo opravlja.
Ne upam si trditi, ali je bila ocena invalidske komisije upravičena, ker je ne poznam. Delavka je zapisala, da ji je bilo invalidsko odklonjeno. Verjetno ji je bila invalidska upokojitev odklonjena. Morda pa so ji dali kake omejitve na delu. Poleg tega ne poznam njenega delovnega mesta, ali, kot smo nekoč dejali, njenih del in nalog. Na invalidski komisiji vedno zahtevajo opis del in nalog, obremenitve ter škodljivosti, ki delujejo na delavca ter tudi druge okoliščine, ki vplivajo na delazmožnosti. Na zasedanja invalidske komisije pridejo tudi ljudje iz podjetja, da še natančneje opišejo delo, ki ga delavec opravlja.
Povedati moram, da so bolezni gibal najpogosteje vzrok invalidskim ocenam katere koli kategorije. To so bolezni, ki prevladujejo v našem času. Kaj je vzrok? Ali res fizično delo? Zakaj pa potem najdemo v ortopedskih bolnišnicah tudi ljudje, ki zelo malo fizično delajo. Ali pa je morda pomanjkanje fizičnega dela tudi tisto, kar privede do obolenja gibal. Naše telo je zapleteno sestavljeno. Enkrat bi mišice morale delovati, drugič bi morale počivati. Res pa je, da obremenjujemo samo eno skupino mišic.
Mnogokrat so delovna mesta tako urejena, da obremenjujemo le ene mišice, druge pa zanemarjamo.
Skrbeti moramo za primemo telesno kondicijo, razgibavati in telovaditi s tistimi mišicami, ki niso obremenjene. Tablete so samo sredstvo za olajšanje bolečin. Ne ozdravijo obolelih sklepov in mišic. Po uživanju tablet pogosto boli želodec.
Za res dober nasvet bi potreboval veliko informacij. Vedeti bi moral, ali ni delavka morda preobremenjena tudi z delom doma. Pogosto morajo naše delavke delati več »šihtov«: enega v podjetju, dragega kot mati, tretjega kot gospodinja, morda celo četrtega kot kmetica. Naj potem ne bo utrujena? Ne vem tudi, koliko otrok je rodila in vzgojila?
Samo alkohola ne! S tem si lahko naberemo dragega hudiča in drage bolezni, ki so še hujše kot so bolezni hrbtenice. Samomor je dejanje poslednjega obupa in poslednje stiske. Kaj pa tisti, ki ostanejo? Ali res ne pomislimo nič nahje? To je brezupen beg!
Pripis uredništva: Morebitna vprašanja za dr. Antona Prijatelja pošljite na naslov uredništva: Delavska enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana (za rubriko Obratna ambulanta).
pametne načrtovalce bi ta stran »latentnih strokovnihin delovnih moči« pomenilo nekaj, kar ne bi smeli obiti.
Bodoča slovenska demografska gibanja bodo tekla ob uvajanju novih tehnologij, ki že imajo svoj nasproten vpliv na zaposlenost in njeno sestavo. Tega ne bi smeli izpustiti iz bodoče analize.
Analitično spremljanje, ki ga že zagotavlja SPIZ, na temelju svojih rednih, obveznih raziskav je dejansko tista »banka podatkov«, ki jih moramo izkoristiti. Ob tem pa je nujno »rehabilitirati« aktuarje, strokovnjake za pokojninsko zavarovanje, ki so povsod, v'sodobnih zavarovanjih, nosilci vseh prognoz in razsežnosti sedanjih in še zlasti
bodočih dogajanj v sistemu upokojevanja. V delu, ki govori o organizaciji zavarovanja, pa ni ničesar o tej strani vloge bodočega Pokojninskega zavoda.
Tako izkoriščanje matične evidence, različnih »tablic« in pa še posebej podatkov najnovejšega popisa prebivalstva bo omogočilo razkrivanje prave perspektive pokojninskega zavarovanja v Sloveniji. Pri tem pa bo na voljo tudi veliko podatkov za uveljavitev utemeljenega načrtovanja v socialni medicini, gerontolo-giji, urbanizmu, gradbeništvu in drugod.
Pokojninski sistem naj zares postane ustvarjalen člen v celotnem razvoju Slovenije.
Jože Tavčar
Revščina ne izbira žrtev
Pobuda bežigrajskega centra za socialno delo - Pomagati ljudem v stiski
Strokovnjaki, ki po poklicni dolžnosti skrbijo za socialno varnost ljudi, že lep čas opozarjajo, da so sedanji krizni časi le vrh ledene gore, ki se bo prikazala jeseni. Val stečajev podjetij se ne umirja, republiška vlada pa še ni iznašla čarobne formule, kako preprečiti zlom slovenskega gospodarstva in zajeziti brezposelnost? Zato napovedujejo, da se bo splošna družbena kriza še poglobila in trajala še več let.
Kako zagotoviti ljudem vsaj osnovno preživetje, kako pomagati množici družin tik pred robom zgolj obstoja - to je vprašanje, na katerega ne zna nihče odgovoriti. O njem je razpravljalo tudi predsedstvo mestne organizacije Delavske stranke Slovenije, na pogovor pa tokrat povabilo Zdenko Korelc, direktorico bežigrajskega centra za socialno delo. In kaj je njeno predsedstvo zvedelo?
Tudi v bežigrajski občini se, podobno kot v drugih ljubljanskih mestnih in primestnih, center za socialno delo srečuje z vse hujšo socialno stisko nezaposelnih. Na seji je to stisko nezaposlenih predstavila Matijana Romih, svetovalka centra: takole:
»Ob vsesplošni agoniji stečajnih postopkov, množičnega odpuščanja delavcev kot tehnoloških presežkov, pošiljanja delavcev na »čakanje«, sem se začela spraševati, kaj se s temi ljudmi dogaja, kaj doživljajo, kaj mislijo o sebi in drugih, kako zadovoljujejo svoje psihološke potrebe, če že osnovnih po preživetju nimajo zadovoljenih.«
Razveznih postopkov je vse manj, kar nedvomno ni posledica boljših medsebojnih, partnerskih in družinskih o ti-
so ostali družinski člani odšli od doma, ker jih je sram pred otroki, da so nezaposleni.
Tudi razprava drugih na seji je razgalila hudo stisko v družinah, kjer sta eden ali oba starša brez služb. Revščina - eksistenčno-materi-alna, duševna in duhovna, intelektualna, kulturno-mo-ralna - ne izbira žrtev. Ljudje srednjih let, ki bi po zakonitostih razvoja morali dosegati vrh svoje ustvarjalnosti, priznavajo, da so intelektualno in emocionalno izžeti, v večnem strahu pred negotovim jutri. Mladi obupanci iščejo smisel življenja, ob vse bolj brezupnem iskanju dela (in notranje zlomljeni vedno pogosteje begajo v svet umetnih sanj in utvar). Otroci so prepuščeni sami sebi v zlomljenih družinah, kjer sta postali skrb za preživetje in vse bolj tudi nasilnost edina smisla osiromašenega bivanja, televizijski sprejemnik najpomembnejši družinski član, normalen dialog generacij pa vse bolj redek gost v gladnih medčloveških odnosih.
Bežigrajski center za socialno delo ni ostal križem rok:
sklenil je pomagati nezaposlenim delavcem, predsedstvo ljubljanske organizacije Delavske stranke pa je njihove načrte podprlo. Da bi nezaposlene iztrgal iz apatije in brezciljnega življenja, jih namerava center povabiti na skupinska srečanja, kjer naj bi, ob strokovni pomoči svetovalcev centra, presegli negativna čustva, ki so posledica nezaposlenosti, ugotovili želje udeležencev takšnih pogovorov, njihove možnosti za izhod iz stiske, hkrati pa nezaposlenim prizadevali zagotoviti pravno varstvo pravic, socialno varstvo in jih hkrati seznanjati z možnostmi za novo zaposlovanje.
Skupine nezaposlenih naj bi se na takšnih pogovorih sestajali ob torkih dopoldne, že avgusta, za zdaj v prostorih predsedstva mestne organizacije Delavske stranke Slovenije, Linhartova 13/III. Upajo, da bo občina pokazala razumevanje za to dejavnost in jim ponudila v uporabo kakšno izmed večjih dvoran bežigrajske občinske hiše.
Vinko Blatnik
nosov. Menim, da so sprti zakonci prisiljeni ostajati skupaj predvsem zaradi materialne stiske; zakonske skupnosti se tako spreminjajo v ekonomske. V zadnjem času se pri meni oglaša vse več očetov, ki ne zmorejo več plačevati z zakonom določene višine preživnine za svoje otroke.
V Sloveniji spet narašča število samomorov, med njimi pa se povečuje število samomorov moških, ki so ostali brez dela ali redne zaposlitve. Povečuje se število žensk, ki so pred odpustom, pa se raje »odločajo« za invalidsko upokojitev - zaradi »psihiatričnih« težav. Le kako je človeku pri duši, če nima dela...? Mnogi brezposelni moški odhajajo zjutraj od doma v istem času, kot so prej odhajali na delo, in se vračajo domov čez nekaj ur - ko so prepričani, da
Odpisani liudie prestolnice
Deset tisoč Ljubljančanov brez dela
Armada brezposelnih v Sloveniji šteje že 66.000 ljudi, med njimi je polovica mlajših od 26 let, dve tretjini pa sta brez dela že več kot pol leta. Polovica nezaposlenih je poklicno usposobljenih, vendar kljub temu ne more najti dela. Tudi v ljubljanski regiji nezaposlenost naglo narašča.
Zadnjega maja je bilo v ljubljanskih mestnih in območnih občinah 18.889 nezaposlenih, med njimi 10.596 moških in 4.692 žensk, junija pa je prišlo na zavod še novih 400 delavcev. Število delavcev se je v zadnjem letu zmanjšalo zlasti v gospodarstvu, kar je posledica stečajev in opuščanj delov proizvodnje v posameznih podjetjih. Naraščanje nezaposlenosti v ljubljanskih mestnih in ob-
Pfiročnik za sindikalne zaupnike in strokovne službe podjetij
Kako uveljaviti splošno kolektivno pogodbo v praksi

m
Vsebina:
Gregor Miklič:
11

Brane Mišič:
lil

Uveljavljanje normativnega dela splošne kolektivne pogodbe - delovnopravni del
Delitveni del normativnega dela splošne kolektivne pogodbe
§(( Mag. Janez Ženi: Podjetniško zasnovan sistem delitve osebnih dohodkov (na osnovi splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo)
|| Dr. stane uhan: Uveljavljanje tarifnega dela kolektivnih pogodb Priloga:	Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo
Cena 170 din
Naročila pošljite na naslov ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon: 321-255, 310-033
1. račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu; 2. knjigo(e) pošljite po povzetju Opomba: Posameznikom pošiljamo naročene knjige po povzetju

NAROČILNICA
Pri ČZP Enotnosti, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo ________izvodov priročnika KAKO UVELJAVITI SPLOŠNO KOLEKTIVNO POGODBO
X
V PRAKSI po ceni 170 din. Naročeno pošljite na naslov:
Ulica, poštna št., kraj: Naročeno dne:
Priimek in ime podpisnika:
Račun bomo plačali v zakonitem roku.
Podpis naročnika
močnih občinah sicer ni novost, saj govori o tem uradna statistika že pet let (v tem času se je število zaposlenih zmanjšalo na 28.500), vendar je lani odpuščanje delavcev preseglo vse dotlej znane »planirane napovedi«. Zaradi manj investicij v gospodarstvu tudi nič ne kaže, da bodo nezaposleni kmalu (ali sploh kdaj) našli delo. Tako naj bi bilo v ljubljanskih mestnih in okoliških občinah letos že 167 odstotkov več nezaposelnih kot v letu 1990; po izteku šestih mesecev, ko se jim bodo iztekla denarna nadomestila za čas brezposelnosti, naj bi ostalo na cesti okrog 10.000 delavcev.
Za Bežigradom bo letos na cesti okrog 3.000 presežnih delavcev. Računajo, da jih bodo 333 ponovno zaposlili v domačih podjetjih, 45 drugod, 113 naj bi jih dobilo odpravnino, 281 pa dokupili zavarovalno dobo. V bežigrajski občini namerava 13 podjetij odpustiti presežne delavce, in to: Dinos Ljubljana - 132, TKG - 159, Tiskarna Mladinska knjiga - 74, IMP Elektromonter - 79, IMP-Klimat 61, ČGP Delo, tozd Grafična dodelava -60, Podjetje za geotehnična dela Ljubljana -115, Podjetje za rudarska dela Ljub-Ijan - 151, Lesnina Interles Ljubljana - 80, Iskra Tela - 76, SGP SCT Ljubljana, tozd Industrija Kresnice - 1.148, Petrol Gostinstvo - 215, ter IMP TEN - 70. Koliko imajo »trajnih presežkov delavcev«, so začeli ugotavljati tudi v drugih pbdjetjih bežigrajske občine. Dobili so tele podatke: Geološki zavod - 64, IMP Elektromonter - 91, Lesnina Interna banka - 20, Geološki zavod, Podjetje za vrtanje in miniranje - 40, Elektrotehna Jugotehnika - 200 itd...
Stiska vseh teh podjetij je tako huda, da jo je dala na dnevni red tudi bežigrajska občinska skupščina, vendar brez učinkovitih predlogov, kako jim pomagati - le z informacijo, da bodo njena prizadevanja temeljila na posredovanju zaposlitve v javnih in privatnih službah za posredovanje dela. V prvih bo dejavnost zaposlovanja in posredovanja zaposlitve organizacijsko centralizirana, in sicer v republiškem zavodu za zaposlovanje, ki bo imel status javnega zavoda. Glavni element bo aktivna politika zaposlovanja, njeni »novi ukrepi«. V zavodu za zaposlovanje so v okviru republiškega sekretariata za delo te
»nove ukrepe« aktivne politike zaposlovanja že oblikovali, in sicer so: svetovanje in usposabljanje za samozaposlovanje, natečaj »tisoč novih delovnih mest« in projekt javnih del.
Nedvomno gre - kot vidimo - za dokaj meglene napovedi, kakšne možnosti imajo nezaposleni, ki zdaj v Ljubljani in okolici iščejo delo. Največ gre za opravljanje različnih del v občinah ali mestih, npr. čiščenje komunalnih odpadkov, česar pa se nezaposleni s strokovnimi kvalifikacijami neradi lotevajo. Ob pomanjkanju podjetniških idej in programov
razvoja posameznih delov gospodarstva si velja zato upravičeno postaviti vprašanje, kaj misli ob skokovitem povečanju nezaposlenih ljubljanska vlada - če hoče v mestu še naprej vladati in obstati.
Nezaposlenost lahko (tudi v Ljubljani) raste v huda socialna in politična nasprotja, ki lahko ogrozijo temelje samostojne in neodvisne slovenske države.
Skrajni čas bi torej že bil, da bi državni organi tudi na ljubljanski mestni ravni pokazal primernejši odnos do naraščanja nezaposlenosti, kot so ga doslej.	V. B.
Delegatska
pobuda
Z novim letom je bil potihoma uveden sistem, da morajo bolniki kar četrtino zdravil plačati v celoti, ker je prišlo do spremembe pravic na področju predpisovanja zdravil. Zato je med ljudmi, ki so oproščeni participacije, precej negotovosti. Oprostitev velja samo za zdravila s pozitivne liste, medtem ko mora uporabnik za zdravilo z vmese liste plačati polovico vrednosti izdanega zdravila, zdravilo z negativne liste pa- v celoti. To pomeni, da morajo uporabniki, med njimi otroci, mladina in študentje sami v celoti plačevati zdravila z negativne liste oziroma 50% vrednosti zdravil z vmesne liste, čeprav so bila zdravila predpisana na recept.
Tudi socialno ogroženi bolniki, ki so po veljavnih predpisih oproščeni plačila participacije za zdravstvo, morajo sami plačati zdravila, četudi jim jih zdravnik predpiše - dovolj je že, da so zdravila z negativne ali pa z vmesne liste.
Ker novi sistem za zdravila, izdana na recepte, ne pozna nobenih izjem, ne glede na status bolnika in ne glede na diagnozo, morajo tako npr.: dializni bolniki, ki nujno potrebujejo mnoga zdravila z negativne liste, plačevati ta zdravila v celoti, kljub njihovi diagnozi, ki sodi v skupino oproščenih participacije za zdravstvo.
Tudi ni mogoče verjeti temu, da negativno listo sestavljajo zdravila, ki so po strokovnih merilih zastarela, zdravila z lokalnim delovanjem in preparati, ki nimajo dokaznega zdravilnega učinka in se z njimi pogosto po nepotrebnem obremenjuje organizem. Tega ni mogoče povsem verjeti zato, ker so se na seznamu zdravil na negativni listi znašli tudi vitamini, za katere težko trdimo, da v celoti izpolnjujejo prej omenjene kriterije - so pa v vsakem primeru za zdrav razvoj otrok in zdravje ostarelih nujno potrebni.
Ker nasprotujem temu, da bi morali otroci, mladina, študentje in socialno ogroženi - med njimi je mnogo upokojencev, plačevati zdravila, ki so jim predpisana na recept, saj, če za koga, bi moralo prav za te skupine obolelih veljati popolna solidarnost zdravih, predlagam, da Izvršni svet Skupščine republike Slovenije ponovno preuči to problematiko in zavaruje te skupine pacientov, da ne bi bilo njihovo zdravljenje odvisno zgolj od njihovega gmotnega položaja.	DuSan Semolič
12 TT?
Ljubljana, 58. junija 1991
Za neodvisno Slovenijo — kaj dragega kot pesem
Da smo Slovenci narod pevcev, se je potrdilo tudi na Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Približno 5.000 pevcev je prav toliko poslušalcem v hudi poletni vročini zapelo o tistem, v kar so bile zadnje dni uprte misli vseh Slovencev. Tudi pesem nas je pripeljala v samostojnost. Slika: Andrej Agnič
Koliko naj bo kultura državna
V ministrovem kulturnem programu je knjiga potegnila krajši konec
Dočakali smo kulturni program Republike Slovenije, kot ga je pripravil gospod Andrej Capuder s sodelavci. Bil je deležen že prvih javnih odmevov, ki so bili nekako previdno tipajoči. Morda je temu razlog obseg sredstev, namenjenih kulturi, kajti v tem delu je program dokaj nejasen, je pa zagotovo odraz vsakdanje nejasnosti stanja slovenske ekonomije.
Žal je tako in kultura se bo morala tudi sama spopasti z nekoliko tršim gmotnim položajem. Refleksije tega so tudi že v programu, zlasti pa pri investicijah. Če izvzamemo mariborsko gledališče in mednarodno dogovorjeni center Manzoli v Izoli, je največja investicijska postavka v oddelku investicijskega vzdrževanja 2.700.00,00 dinarjev vredna nabava opreme za Muzej ljudske revolucije. V programu je po mojem mnenju močne načeto knjižničarstvo, ki bi moglo ob ugodnem razpletu doseči 70% raven standardov, ti standardi pa so glede na UNESCO že prepolovljeni. Knjižničarstvo je temeljna slovenska kulturna mreža in osnove občega informacijskega sistema. Zato na tem področju ni pametno delati temnih lis v procesu vključevanja v razviti svet in v prizadevanjih za evropizacijo Slovenije.
Da položaj na področju knjige ni rožnat, pokaže tudi gora vlog za subvencioniranje. Tudi tu je število naslovov manjše in še nivo subvencioniranja nižji kot je bil. Toda to je zgolj še en vidik realnosti, ki jo bo mogoče jasneje ovrednotiti, ko bodo znani stroški za nove vojaške in policijske oznake, stroški za menjavo tabel z novimi simboli itd. Nekako vse bolj pa se mi dozdeva, da jo je v teh relacijah knjiga odnesla slabo!
Tisto, kar je vredno razmisleka in dialoga, pa so uvodne premise predstavljenega programa. Po njih
ni več vprašanje »koliko naj bo država kulturna« temveč, koliko naj bo »kultura državna«. Ob tej uvodni misli se ne izhaja iz dejstva, da je bila slovenska kultura v okviru Jugoslavije najbolj dotirana kultura, pa je kljub temu več kot dve tretjini sredstev ustvarila mimo »svobodne menjave del«. Takšna je slika, če jo pogledamo celostno po opredelitvi, kaj vse vanjo sodi in da kultura ni zgolj umetnost.
Zato drži uvodna ugotovitev, kako iz ponujenega programa veje mnogo starega in tudi preživelega. Kultura, »ki je bila vajena sprejemati in trošiti na zgolj samoupraven način«. In če je kultura odprto polje merjenja ustvarjalnih sil, kot je v osnovi opredeljena v tem dokumentu, potem morajo biti znana pravila igre. Teh pa v programu in spremni besedi ni. So besede in številke, so imena in je diskrecijska pravica. Je mnogo dela, naporov, znanja, hotenj, uspehov in zamer.
Toda konec junija smo včasih dobili izhodišča že za naslednje leto. Tokrat pa o vsem tem ni ničesar. Tako seveda tudi ni nobene dolgoročnejše vizije razvoja kulture, zato kultura znotraj parlamentarnega sistema ne more nastopati celovito in sebi ter skupnosti in občestvu v korist. Temeljnih slabosti na ta način podržavljene kulture ne more odpraviti niti kakšen kulturni forum, še manj pa aktivnost pisateljskega ali kakšnega drugega kulturniškega društva.
Kultura je izgubila možnost ustvarjalnega dialoga in ta del polja merjenja ustvarjalnih moči nadomestila z upravno logiko in diskrecijo. Takšno stanje vodi v prosvetljenstvo, ki ga je čas že prešel, lahko pa postane zatohlo!
Milan Bratec
iipilil!
iiiiifiiii
Kjer so misli dragačne, pogledi pa..._______________________
Blegoš leži (skoraj) v geometrijskem središču Škofjeloškega pogorja
Nedelja. Letošnji drugi poletni dan. Tak, kot ga imamo vsi radi. Prepoln svetlobe in sonca, razpoloženja in vedrih obrazov. Praznik je. Še posebno za nas, ki smo v Škofjeloškem pogorju.
V dolini, okuženi s kugo politike, povsod zborujejo in iščejo resnico. Seveda vsak svojo. Nekdanji borci to, sodelavci zločinske okupatorjeve vojske svojo, mladi spet neko tretjo. Če bi kdaj v svoji dolgi zgodovini Slovenci potrebovali modrost in pripravljenost na strpen dialog, bi to potrebovali danes. Pa smo. žal premalo pametni, da bi to vedeli, se več pogovarjali, pa manj prepirali.
Ja, tako malo smo nad obema dolinama, Poljansko in Selško, morda le dobri dve uri hoda, pa tako daleč od skrbi in nenehne tesnobe, ki nam greni življenje. Tu so misli drugačne, pogovori precej nevsakdanji, pogledi pa... ja, pogledi pa taki, da bi človek kar zavriskal.
V Javorjah, zadnji večji vasi, je križišče. Desno se pot odcepi pri Četeni Havani, znani po mikavnem kmečkem turizmu, in še dlje proti bližnjemu Staremu vrhu. Mi gremo levo. Do Žetine in potlej na sam - Blegoš.
Saj ste že slišali za to lepo slovensko goro, mar ne? Je prava kraljica v Škofjeloškem pogorju in tak je tudi njen položaj. Če vzamete v roko zemljevid s peš potmi in vrhovi, ki se dvigujejo med Škofjo Loko in Cerknom ter Gorenjo vasjo na jugu in Železniki na severu, potegnete dve diagonali, boste dobili center zemljevida in obenem našli Blegoš.
O tem, kaj vse se je dogajalo nekoč na pobočjih te gore, še danes pričajo mogočni bunkerji, pa tudi literatura. Poznate delo Ivana Tavčarja, pa njegovo, denimo, Cvetje v jeseni? Če ne, potem kar v knjižnico. So stvari, ki jih mora poznati vsak Slovenec.
Vse manj zvončkljanja kravjih zvoncev
Blegoš se dviga 1562 metrov nad morjem. Ker je, kot že rečeno, takorekoč v geometrijskem središču Škofjeloškega pogorja, se lahko nanj povzpnemo z vseh strani. Z njegove južne strani s Poljan ali Hotavelj, iz Selške doline, ki je na severu, pa iz Zalega Loga. Če želimo, da nam bo hrbet grelo sonce, gremo na pot nekje od Starega vrha ali Četene Havani, če pa hočemo bledico na obrazu zamenjati z bolj zdravo barvo, začnemo gristi v breg s tiste strani, kjer so Porezn, Cerkno in znana Partizanska bolnica Franja. Neverjetno veliko poti vodi na to goro. Vsaka je zanimiva, po svoje lepa.
Nenavadno vroča je letošnja prva poletna nedelja. Verjetno zato, kar je pomlad tako skoparila s soncem. Vsi, ki se vzpenjajo in oni, ki se vračajo, so oznojeni in rdečih obrazov. Znanec iz doline, profesor športa, je obiskal Blegoš kar z vso družino; zelo mladi hčerki nič ne skrivata utrujenosti. Pove mi, da je bilo sončnih žarkov kar preveč, saj jih je malce opeklo.
Pri Gozdarski koči se moramo odločiti. Do vrha, od katerega nas loči še 459 metrov višinske razlike, sta dve poti. Zelo strma po grebenu in druga, nekoliko daljša, pa zato nekoliko manj naporna, ki pelje najprej do Koče Škofjeloškega odreda (1391 m) in potem do tiste naj, naj, naj... razgledne točke v Sloveniji, ki ji pravimo - Blegoš.
No, gremo naokoli. Zaradi vročine in zato, ker se od nikoder noče prikrasti vsaj malo vetrca. Zanimivo, koliko je še snega, na tej osojni strani hriba. Nekdo dreza vanj s palico, kot da ne verjame svojim očem. Ni kaj, dolga je bila letošnja zima. Ostanki njene zoprnosti to potrjujejo.
V bližini koče naletim na Či-rota, prijatelja iz Poljan. Nanj in na čredo šestdesetih krav s telički. Vsi skupaj bodo poletje preživeli na prostranih travnatih pobočjih, kjer bo, vsaj za prehrano, noč in dan dobro poskrbljeno. Ja, lepe sočne trave, do katere gotovo še ni segla umazanija iz doline, je tu še dovolj. Le zvončklanja kravjih
zvoncev bolj malo. Kdo pa bo danes še pasel? Kdo se bo odpovedal udobju, televiziji, je, žal, bolj malo. Zato tudi ni dobrega mleka, pravega domačega sira, zares okusnega govejega zrezka.
Zaradi poletne vročice pogled z vrha Blegoša ne seže tja do italijanskih Dolomitov ali avstrijskega Grossglocknerja. Pa vseeno so kot na dlani pred nami Porezen (1630 m), Ratitovec (1678 m), pa Stari vrh (1217m), Lubnik (1025)... Tudi Julijci se kopljejo v soncu. Triglav je še vedno pokrit z debelo snežno odejo. Tako kot pozimi.
Življenje brez tablet proti glavobolu
Okoli Koče na Blegošu, v resnici je dobrih 150 metrov pod vrhom, da je zavarovana pred plazovi in divjimi vetrovi, je seveda na moč živahno. Vsi ga po malem cukajo. Mladi sokove, mineralno vodo, najrazličnejše bibite in osvežilne pijače naše in vaše mladosti, mi, ki smo v nekoliko bolj zrelih letih, pa se niti najmanj ne branimo rosnega piva. Pa tudi, se razume, dobrega domačega sadjevca ne. Saj smo si ga zaslužili, mar ne?
»Z ženo ustreževa vsem željam. Skoraj vsem...,« pravi oskrbnik Jože Smolnikar, ki je na stežaj odprl vrata lepega planinskega doma že za prvomajske praznike. »Žena je iz Ptuja, sam sem Dora-žalčan, pa se tu gori neverjetno dobro počutiva. Nikoli več ne potrebujeva tablet proti glavobolu. Morda zaradi dobrega zraka, kdo ve. Mogoče pa zato, ker sva daleč proč od civilizacije, od politike in podobnih stvari. Najina družba so
planinci, ti pa so fejst ljudje. Telefonu tu gori nimamo, elektriko nam daje agregat, vodo nebo. Ja, bolj po kmečko živimo, bolje rečeno, bolj preprosto. In všeč nama je to življenje. Med tednom sicer ni veliko obiskovalcev, konec tedna, če je vreme vsaj za silo, pa zelo veliko. Toliko, da si človek kar težko oddahne...«
-	Planinci so skromni ljudje. Pa vseeno, kaj jim nudite?
»Vse. Tople postelje, varno zavetje in vselej kaj dobrega za pod zob. Pohvalimo se lahko z domačimi klobasami v zaski, vedno okusno enolončnico in podobnimi jedačami, po katerih gostje najbolj pogosto povprašujejo. Pijače imamo seveda vse, nudimo tudi lepe razglednice in zemljevid tega pogorja...«
-	Ste dragi?
»Nismo. Toliko, kot moramo biti, da rinemo. Za enolončnico z mesom je treba odriniti 60 dinarjev. Za posteljo, na primer, pa od 50 do 120 dinarjev. Je to veliko? Ne, oddih v hribih je lahko razmeroma zelo poceni v primerjavi s tistim na morju. Nekaj je seveda treba zapraviti, veliko pa nimaš kje. Za to preprosto ni priložnosti ...«
Koča na Blegošu bo nudila svoje gostoljubje vse do konca oktobra, to je do Vseh svetih. Pozimi pa bo odprta le ob posebnih priložnostih, oziroma ko bo primemo vreme. Na Blegošu, pravijo poznavalci, je namreč vedno lepo. Spominjam se, kako smo uživali, ko smo se neko pomlad povzepli na vrh s smučkami na ramah in potlej veselo zavij ugali proti Hotavljam.
Svoje ime in priimek sem v debelo vpisno knjigo zapisal ob številki 766. Do začetka zime, ko bodo utihnili kravji zvonci in bo pohod na Blegoš bolj podoben resni turi kot pa izletu, se bo tu zvrstilo še veliko ljubiteljev gora. Lani se je vpisal v knjigo 3701 obiskovalcev. Pa letos? To nam bo povedal oskrbnik Jože Smolnikar 31. oktobra, ko bo zapahnil vrata koče in se napotil v dolino.
Anrej Ulaga
Peter in Pavel jasna - letina krasna
Za nami je nekaj vročih in soparnih dni. Visoka zračna vlaga ob visoki temperaturi nam ne vzbuja ravno pretiranega delovnega elana. Prizadeti so predvsem starejši ljudje in bolniki. Poleg teh pa še vozniki. Od sonca razbeljeni avtomobili so prave savne. In če priporočajo pred obiskom savne posvet z zdravnikom... Ali se kdo z njim posvetuje, kadar poleti ob sončnem vremenu sede za volan? Izraelci so, v sicer še toplejšem podnebju od našega, uvedli obvezne klimatske naprave v avtomobilih. Kaj pravite?
Danes je seveda vse to govorjenje že preteklost. Fronta, ki je v noči na petek prešla Slovenijo, je dobesedno odpihnila ali bolje odplavila vročino. Dobrodošla sprememba, kajne? Dež je marsikje že pošteno prav prišel, posebno vrtninam, ki so odvisne od relativno plitvega sloja prsti. Žal se ob takih hladnih prodorih po vročem obdobju večkrat pojavi tudi močna toča. V trenutku, ko to pišem, še nimam podatkov o tem.
V	zadnjem junijskem tednu so trije svetniki hudo pomembni za razvoj vremena in za letino.
-	Dež Šentjanža (24.) slabo letino nareja, sonce naj se raje pratiki smeje.
V	ponedeljek je bil sončen in vroč dan, ponekod pa so bile popoldne nevihte. Tam bo torej slaba letina, drugod dobra, če dobesedno tolmačimo ljudski rek.
-	Dež na Ladislava (27.) - poletje po vodi splava.
-	Kadar na Ladislava dežuje, dež še dolgo kraljuje. Četrtek je bil torej ključ do lepega julija. Bodimo optimisti!
-	Če sta Peter in Pavel (29.) jasna, bo letina krasna. Še ena sobota v juniju, ki je pomembna v ljudskem vremenoslovju. Letos so bile kar tri!
Po petkovem dežju se bo pokazalo sonce. Ponekod že popoldne. Hladni zrak je preplavil Slovenijo. V soboto bo spremenljivo vreme s plohami in nevihtami v opoldanskem in popoldanskem času, pred-• vsem v notranjosti Slovenije. V nedeljo bo že nekoliko topleje in v glavnem suho. Sončno bo tudi na začetku tedna.
Viih^ slovenskih	|	K
J delavcev	I	^
Radodarnost ravtiarkomandirja v Agrostroju
Končno se je policija le zganila. Kot poročajo, so ljubljanski kriminalisti napisali ovadbo zoper našega starega znanca Alojza F., o katerem so naši bralci lahko brali lepe zgodbice o znamenitih ravbarkomandirskih poslih v ljubljanskem Agrostroju. Ampak takrat je imel možak na svoji strani oblast, vsaj občinsko, kar pomeni, da se ga policija ni smela dotakniti. Toda časi so se spremenili, oblast se je zamenjala, Alojz F. pa kot generalni direktor Agrostroja tega najbrž ni opazil. V svoji menežerski vnemi se je še naprej loteval podjetij, od katerih je prav zaudarjalo. Zalotili pa so ga prav pri nenavadnem primeru, za katerega bi mu morali v normalnih okoliščinah v sindikalnem časopisu pisati celo hvalnice. Zagata pa je samo v tem, da okoliščine niso najbolj normalne.
Torej: Alojz F. naj bi samovoljno izročil skupno 1.612.000 dinarjev odpravnine trem delavkam, ki jim je prenehalo delovno razmerje kot tehnološkim oziroma ekonomskim presežkom. Ena od srečnic naj bi od njega dobila 749.851 dinarjev, dve pa 380.000, kar naj bi za vsako med njimi pomenilo 36 osebnih dohodkov. Vse tri so imele že prek 30 let delovne dobe. Na prvi pogled bi lahko ugotovili, da je šlo za delavke, pri prvi nedvomno, ki so morale biti v delovnem procesu nekje blizu Alojza F. Torej so morale vedeti za nekatere njegove rabote ali pa je bil širokogruden Alojz z njimi celo v morebitnih novih kombinacijah.
Toda o tem kasneje. Če bi bilo namreč drugače, se pravi, če bi bile okoliščine normalne, bi morali o Alojzu pač pisati kot o komunistu, ki je nesebično segel v malho in poplačal delavkam za njihov več kot 30-letni trud v kolektivu. Toda, kdor pozna Alojza F., ve, da ni komunist in da tega dejanja nikoli ne bi storil iz nesebičnih ali humanitarnih oziroma moralnih razlogov. Torej so bili razlogi nekje drugje. Ti pa nas zanimajo veliko bolj kot pa samo dejstvo, da so omenjene delavke prejele »pošteno« odpravnino. In glede na to, kakšni so danes časi, vam lahko z gotovostjo zatrdim, da bomo o teh razlogih na tej strani še pisali.
Ti razlogi nas zanimajo tembolj, ker je Alojz F. segel globoko v malho prav v času, ko Agro-stroj pestijo hude likvidnostne težave, ko je usoda preostalih 200 delavcev hudo negotova in ko gre lahko podjetje vsak čas v stečaj.
Zanimivo je, kako je vse skupaj prišlo ra dan. Alojz F. je lahko tebi nič meni nič nr' no vodil Agrostroj po ravbarkomandirsko, dokler to ni prekipelo delavcem. Kaj nam to govori? Predvsem to, da najrazličnejši ravbarkoman-dirji po družbenih firmah lahko počnejo prav vse, kar se jim zljubi. Ta tema o odpravninah v Agrostroju pa sploh ni tako nedolžna, kot se zdi na prvi pogled, kajti danes že vrabci na strehi čivkajo, da vsi delavci kot tehnološki ali ekonomski presežki ne odhajajo domov z enakimi zneski oziroma pod enakimi pogoji. To pa pomeni, da lahko delavci tudi v primeru tehnoloških ali ekonomskih presežkov ob odhodu iz podjetja dobijo zelo različne odpravnine, ki so lahko tudi plod trženja. Ali po domače povedano: izsiljevanja! Delavec, ki veliko ve o ne-
čednih poslih svojega direktorja, in ki se mu ga po odhodu iz podjetja ni treba več bati, lahko izsili bistveno drugačno odpravnino kot kdo drug, ki ga v podjetju ni zanimalo nič drugega kot le delo. Logično vprašanje je: ali je bilo tako tudi v Agrostroju?
Odgovor se nam ponuja kar sam. Ko so delavci odkrili visoke odpravnine, so organizirali stavko, v kateri so prišle na dan še druge nezakonitosti. So bile te druge nezakonitosti povezane z visokimi odpravninami? Vprašanja kar dežujejo, kmalu pa bi utegnili tudi odgovori. Kajti, delavaci so Alojza F. in njegove tri so-trudnike ročno postavili na cesto. Šele potem so kriminalistom prijavili več kaznivih dejanj, ki jih ti še raziskujejo. Tako se niso znebili zgolj ravbarkomandirskega direktorja, temveč poskrbeli tudi za nov tehnološki presežek. Zelo zanimivo, kajti doslej še nismo zasledili primera, ko bi bil direktor prej tehnološki presežek kot pa delavci. Agrostrojev model ugotavljanja presežkov pa bi se z gotovostjo dalo uporabiti še kje drugje.
Izjava
Delavcev Železarne Jesenice v zvezi z uvozom oziroma s skladiščenjem nevarnih odpadkov v Železarni Jesenice
Delavci Železarne Jesenice, oba sindikata, ki delujeta v Železarni in še posebno delavci PC Transport Železarne Jesenice smo ogorčeni in protestiramo, ker je republiški minister za varstvo okolja g. Miha Jazbinšek določil našo Železarno za odlagališče nevarnih odpadkov v skupni teži prek 900 ton.
Kompozicija 72 vagonov slabo in malomarno zaprtih sodov, v katerih so nevarne snovi, po našem mnenju sodi v okolje, kjer so nastale, ne pa v neposredno delovno okolje železarjev. S tako odločitvijo se izničujejo vsa prizadevanja Železarne Jesenice, ki je v preteklih letih poskušala lastno proizvodnjo narediti zdravju manj nevarno in bolj primerno za življenje delavcev in drugih prebivalcev Jesenic.
Podržavljenje Slovenskih železarn ne more biti vzrok za odlaganje nevarnih snovi, niti ne kot kompenzacija republiških obveznosti do BiH. Nismo drugorazredni državljani, ki naj bi bili zato prisiljeni trpeti krivico, ki jo s tem ukrepom Republika Slovenije dela Železarni Jesenice.
Od prihoda kompozicije v Železarno se stanje nenehno poslabšuje. Včerajšnje vroče vreme je dodatno odprlo nešteto do sedaj zaprtih sodov, tako da na okoli stotih mestih nevarna snov izteka tudi iz vagonov. Delavci, ki delajo v naposredni bližini, občutijo vpliv na svojih dihalih, nekaterih nalog pa v bližini sploh ni več mogoče opravljati. Delo pri transportu je močno ovirano, zdravju škodljivo in nevarno, zato delavci zahtevajo čimprejšnje dokončno rešitev.
Zato zahtevamo:
1.	Da direktor Železarne Jesenice izda pisno informacijo o nevarnostih, ki jo lahko povzročijo odpadki in nas seznani z načrtom za končno rešitev tega problema.
Nevarnost odpadkov ni nadzorovana - zahtevamo strokoven prijem!
2.	Da se delegacija Žerlezame Jesenice udeleži sestanka izvršnega sveta občine Jesenice, na katerem bodo obravnavali to problematiko.
3.	Da se odpadki takoj odstranijo iz Železarne na mesta, kjer so nastala. Tako bodo najbolj strokovno in ekološko varno obdelani, nevtralizirani ali shranjeni. (Podobni odpadki prav gotovo v Sloveniji še nastajajo.)
4.	Od Izvršnega sveta občine Jesenice zahtevamo natančno poročilo o nameravanih rešitvah od republiškega sekretarja za urejanje okolja.
Opomba: Delavci Železarne opozarjamo, da je to problematiko potrebno rešiti takoj. Potrebno pa je tudi ugotoviti odgovornost posameznikov in organizacij za tako malomarno in skrajno nevarno ravnanje.
Sporni tovor mora iz Železarne Jesenice, sicer se bo delo ustavilo!
Predsednik	Predsednik
sindikata Neodvisnost	sindikata Železarne
Bogomir Ličof	Edo Kavčič
Republiški minister za varstvo okolja in urejanje prostora Miha Jazbinšek o aferi s slovenskimi nevarnimi odpadki, ki so jih pripeljali nazaj iz Bosne in Hercegovine, precej govoril o vzrokih, ki so slovenski vladi narekovale takšno potezo. Ti naj bi bili predvsem politični. Zato imajo zdaj te odpadke na grbi Jeseničani. Ali to pomeni, da so Jeseničani politično manj nevaren in upoštevanja vreden dejavnik od Bosancev? In ko smo že ravno osamosvojeni: če je bilo z naše strani res vse v redu, kot trdi Jazbinšek, vlada pa je pristala na vrnitev odpadkov, se moramo vprašati, za čigave interese skrbi minister Jazbinšek; za svoje, za slovenske ali za bosanske?
Informacija 0 začasnem hranjenju nevarnih odpadkov v Železarni Jesenice
V soboto, 22. 6. 1991 je republiški sekretar za varstvo okolja in urejanje prostora g. Miha Jazbinšek zahteval, naj v Železarni Jesenice začasno shranimo odpadke barvil in lepil, ki so jih slovenska podjetja nameravala uničiti v Bosni, le-ta pa jih je vrnila v Republiko Slovenijo. Tako so ti nevarni odpadki postali last in problem vlade Republike Slovenije, ki mora nastal položaj v najkrajšem času uspešno in tehnološko neoporečno rešiti. Ostaja sicer vprašanje, kdaj je taka rešitev možna, zato vlada pritiska s predlogom, da bi usposobili del prostorov aglomeracije za varno hranjenje teh odpadkov do 6 njesecev.
Takšen dogovor med vlado Republike Slovenije in Železarno Jesenice ni dosežen.
Dana so zagotovila, da so vsa sredstva nadzorovana glede na sestave in da v celoti predstavljajo odpadek barv in lepil, ki so v obliki, v kakršni so, zdravju neškodljivi, so pa požarno nevarni. Vlada Republike Slovenije je ocenila, da je v Železarni Jesenice mogoče najbolj varno organizirati požarno in drugo ekološko varnost. Rešitev mora biti sprejeta najkasneje v 14 dneh. V tem času bomo nadzorovali tovor, njegovo stanje in vsebino, zagotovili čimvečjo požarno in splošno varnost, za kar bo sredstva in stroške v celoti zagotavljala vlada Republike Slovenije.
O nadaljnjih ukrepih in predlaganih rešitvah bomo kolektiv sproti obveščali.	Glavni direktor:
Boris Bregant, dipl. inž.
DAVKI PO NOVEM
Iz vsebine:
-	Pregled dosedanjih in predvidenih davkov s komentarjem
-	Novi neposredni davki:
-	dohodnina
-	socialni prispevki
-	davek na izplačane osebne dohodke
-	davek na dobiček
-	komunalne takse
Pri vsakem davku so za ponazoritev: preglednica dajatev, primerjava z dosedanjim sistemom ter komentar, razlaga zakona in navodila za izpolnjevanje davčne napovedi ter konkretni primeri za delavca, upokojenca, kmeta, zasebnika.
-	Novi posredni davki:
-	davek na promet nepremičnin
-	prometni davek
-	sistem javnih financ v samostojni Republiki Sloveniji
Cena 150,00 din. Brošura je izšla pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, kamor lahko pošljete naročilnico, naročite pa jo lahko tudi po telefonu št. (061) 321-255 in 310-033, int. 362.	__-
------------------ ~~
NAROČILNICA
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno na-
ročam(o) . izvodov knjige DAVKI PO NOVEM (a 150
din). Naročeno pošljite na naslov:
Ulica, poštna št., kraj:------------------------------
Ime in priimek podpisnika:---------------------------
Naročeno, dne:---------------------------------------
1.	račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu
2.	knjigo(e) pošljite po povzetju
Opomba: Posameznikom pošiljamo naročene knjige po povzetju
Žig za DO Podpis naročnika
SVETUJE
Nadaljevanje iz Sindikalnega zaupnika
sklepe oziroma odločbe, s katerimi je bilo odločeno o njeni pravici.
Zakon o delovnih razmerjih (Ur. 1. RS št. 14/90) v 18. členu določa, da če sklene delovno razmerje za določen čas v nasprotju z zakonom ali če delavec ostane na delu tudi po času, ko bi mu moralo delovno razmerje piene-hati, se šteje, da je delavec sklenil delovno razmerje za nedoločen čas. Ta določba velja od 24. aprila 1990 dalje in če je bilo delavki po tem času delovno razmerje molče podaljšano, naj vloži zahtevo za varstvo pravic na pristojni organ in njej zahteva, da se njeno delovno razmerje v skladu s to zakonsko določbo spremeni v delovno razmerje za nedoločen čas.
Vprašanje:
Imamo predavatelja na dislociranem oddelku. Ali je upravičen do mesečne vozovnice, če ima predavanje enkrat na teden? Ali so dovolj žetoni?
Odgovor:
Povračila stroškov za prevoz na delo in z dela podrobneje urejajo splošni akti podjetja oziroma organizacije.
Po našem mnenju je delavec, ki enkrat tedensko opravlja delo v drugem kraju, upravičen do povračila stroškov kot v primeru službenega potovanja.
Vprašanje:
Delavec, ki je dobil odločbo 16. 1. 1991, da je začasni presežek, se je 30. 5. 1991 sam odločil za zdravljenje alkoholne zasvojenosti. Ali je upravičen do bolniške ali nadomestila kot začasni presežek oziroma kaj je bolje za njega?
Odgovor:Po noveli zakona o delovnih razmerjih (Ur. 1. RS št. 5/ 91) je lahko delavec začasno na čakanju do 6 mesecev. Ne glede na to, da je delavec dobil odločbo, da je začasni presežek še pred uveljavitvijo novele zakona, mu čas, ko je začasno na čakanju, poteče najkasneje 15. 7. 1991, ker je nova zakonska ureditev ugodnejša za delavca. Po tem datumu delavec ne more biti več na čakanju na delo in bi to bila kršitev zakona.
Do 15. 7. 1991 delavcu pripada nadomestilo osebnega dohodka za čas čakanja na delo, to je 70 odstotkov osnovnega osebnega dohodka in dodatek za delovno dobo. Po tem datumu pa delavcu pripada nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni v višini najmanj 80 odstotkov od osnove; ta je v tem primeru dohodek, ker delavec za pretekli mesec ni dobil osebnega dohodka.
Vprašanje
Kakšen odstotek in od kakšne osnove se plačuje sindikalna članarina?
Odgovor:
Članarina v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije znaša najmanj 0,6 odstotka od obračunanega mesečnega bruto osebnega dohodka delavca in drugih prejemkov, od katerih se plačuje davek od osebnega dohodka.
Članarine ne plačujejo začasno nezaposleni člani, ki prejemajo nadomestilo osebnega dohodka ali socialno pomoč pod zneskom, ki zagotavlja materialno in socialno varnost in člani, ki služijo vojaški rok, ter upokojenci, ki prejemajo varstveni dodatek.
Sindikati podjetij in sindikati dejavnosti lahko na podlagi svojega programa določijo višjo članarino od 0,6 odstotka in s tem delom samostojno razpolagajo.
V	sindikatu podjetja ostane 45 odstotkov plačane članarine, 16,5 se plačuje sindikatu dejavnosti, 33 območni organizaciji ZSSS in 5,5 odstotka Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije
Vprašanje:
V	podjetju je približno dvajset delavcev dobilo odpravnine. Štirje med njimi so se takoj zaposlili v drugih delovnih organizacijah. Ali se lahko delavec, ki dobi odpravnino, zaposli v drugi DO. Če ne, kakšen je postopek za vračilo odpravnine?
Ogovor:
Po določbah 36.f člena novele zakona o delovnih razmerjih (Ur. 1. RS št. 5/91) mora organizacija oziroma delodajalec izplačati delavcu, ki je zaposlen v njej ozi-
roma pri njem najmanj dve leti, odpravnino v višini najmanj polovice njegovega povprečnega mesečnega osebnega dohodka v zadnjih treh mesecih, za vsako leto dela v organizaciji oziroma pri delodajalcu.
Organizacija oziroma delodajalec ni dolžan izplačati odpravnine delavcu, ki mu je v okviru programa reševanja presežkov delavcev zagotovil ustrezno zaposlitev v drugi organizciji ali dokupil delovno dobo. V vseh drugih primerih mora organizacija izplačati odpravnino. Če si je delavec sam zagotovil zaposlitev v drugi organizaciji, potem je upravičen do odpravnine in ni mogoče samo zato, ker se je delavec zaposlil, zahtevati vračila odpravnine.
Vprašanje:
Delavci imajo organizirano prehrano med delom. Sredstva regresa za prehrano namenjajo za organizirano prehrano. Velikokrat se zgodi, da delajo do večera. Zanima jih, ali so upravičeno še do enega obroka brez doplačila in v kakšnih primerih?
Odgovor:
Funkcija prehrane med delom ali bolje toplega obroka med delom je nadomestiti energijo, ki jo je delavec porabil v prvih treh do štirih urah dela.
Če delavec dela več kot polni delovni čas, bodisi kot nadurno delo bodisi v prerazporejenem delovnem času, mu po treh do štirih urah dela prek normalnega polnega delovnega časa pripada še en topli obrok. Tudi ta obrok mora, po našem mnenju, biti enako regresiran kot v času normalnega delovnega časa.
Vprašanje:
Delavec je zaposlen v podjetju Varnost in ima 20 let delovne dobe. Do zdaj je imel 26 dni letnega dopusta, letošnje leto pa so mu ga znižali in ima 20 dni. Tudi vsi drugi delavci imajo od pet do šest dni manj dopusta. Na kakšni osnovi se to odreja in ali je to pravilno?
Odgovor:
Letni dopust delavca ne more biti krajši od 18 delovnih dni. Pri odmeri letnega dopusta delavcu se po 31. členu zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja upoštevajo naslednja merila: delovne razmere, prispevek delavcev k delu, zahtevnost del delovnega mesta, dolžina delovne dobe, zdravstveno stanje delavca in druge razmere, v katerih delavec dela in živi. Ta merila morajo biti razčlenjena v kolektivni pogodbi (panožni in/ali podjetniški) oziroma splošnem aktu podjetja.
Po določbah splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo se proste sobote ne štejejo v dopust oziroma v dopust se štejejo samo tisti delovni dnevi, ko bi delavec delal, če ne bi bil na dopustu.
Delavcu torej ni mogoče določiti letnega dopusta drugače kot je določeno v zakonu, kolektivni pogodbi oziroma splošnem aktu. Po vsej verjetnosti v tem primeru letni dopust ni bil odmerjen pravilno in delavec naj vloži zahtevo za varstvo pravic na pristojnem organu v podjetju.
Vprašanje:
Po pogodbi dobivam za 8% nižji izhodiščni OD, kot to določa za V. tarifni razred, ker je bilo tako dogovorjeno med firmo in sindikati.
Ker dobivam listek za to razliko, me zanima, kako bom lahko te listke uveljavljal v procesu lastninjenja firme?
Pravijo namreč, da taki listki nimajo nobenega kritja v sredstvih firme.
izhodiščnim in dejansko izplačanim osebnim dohodkom.
Po izrecni določbi pogodbe je ta listina podlaga za udeležbo delavca v lastninjenju podjetja oziroma za terjatev delavca do stečajne mase, če gre podjetje v stečaj. Tem obveznostim do delavcev se podjetje ne more izogniti.
Izhodiščni osebni dohodek po kolektivni pogodbi pomeni najnižjo ceno dela za posamezni tarifni razred. Plačilo cene pa ne more biti odvisno od poslovnega rezultata. Osebni dohodki so namreč strošek poslovanja, enako kot porabljena surovina, energija in podobno.
dolžan pred obračunom delavcu oz. delavcem sporočiti svoje ugotovitve o delovni uspešnosti posameznega delavca. Na zahtevo delavca, ki ■ meni, da so pri obračunu osebnega dohodka kršene njegove pravice, mora predstojnik pisno obrazložiti obračun osebnega dohodka po vseh kriterijih.
Pri ocenjevanju delovne uspešnosti delavcev na podlagi kriterijev, ki niso eksaktno merljivi, bo vedno prihajalo do subjektivnih ocen, ki so lahko krivične. Tem se ni mogoče izogniti: sredstvo za odpravo teh napak pa je postopek za varstvo pravic delavca.
Vprašanja:
1. Kaj se bo zgodilo s podjetjem, ki ne bo pripravilo podjetniške pogodbe ali bo ta v nasprotju z ve-
Vprašanje:
V podjetju so delavci decembra dobili interne obveznice, ki so unovčljive po enem letu. Ali je kakšna možnost, da se vnovčijo
<55S 6ov»op«~i»o pogodbo?
p«i« •»
DS-	člena Zakona o delovnih razmerjih,
Odgovor:	ki morajo biti posredovane delav-
Interne obveznice so bile izdane cem najkasneje do 1. 7. 1991. leta, v skladu z zakonom o izplačevanju kajti pogodbe bodo izvedbeni akti osebnih dohodkov, sredstev za ne- panožne oziroma podjetniške po-
posredno skupno porabo in sredstev za prehrano med delom (Ur. L. SFRJ št. 37/90 in 84/90). Te obveznice niso vrednostni papirji v smislu zakona o vrednostnih papirjih (Ur. 1. SFRJ št. 64/89 in 29/90).
Interne obveznice so odloženo izplačilo dela osebnega dohodka, rok in pogoji njihove vnovčljivosti pa so
godbe.
3.	Kdo je pristojen za ugotavljanje zakonitosti podjetniške kolektivne pogodbe in kakšen je postopek za to?
4.	Ali kadrovska služba, ki mora priprviti pogodbe o zaposlitvi do 1. 7. 1991, lahko oziroma mora izdati pogodbe o zaposlitvi v skladu s pa-
doiočeni s" sklepom organa uprav- nožno pogodbo, če podjetniška ne ljanja podjetja. V načelu ni prepo- bo sprejeta.pravočasno?
vedan promet z internimi obveznicami, saj zakon, na podlagi katerega so interne obveznice izdane, te prepovedi ne vsebuje.
Vprašanje:
Ali mora predstojnik oziroma funkcionar pred obračunom plače sporočiti delavcu vzroke, zaradi katerih je njegova delovna uspešnost ocenjena bistveno nižje od povprečja in uspešnosti organa - gre za ocenjevanje delovne uspešnosti delavcev v upravnih organih (slaba kvaliteta, slaba storilnost, zamujanje rokov, pritožbe strank, ugotovitve inšpekcijskih služb, itd.). Kako se znebiti morebitnih subjektivnih napak pri ocenjevanju delovne uspešnosti delavca?
5. Kakšne so sankcije in za koga, če do 1. 7. 1991 ne bo narejenega ničesar tako glede podjetniške pogodbe kot pogodb o zaposlitvi v smislu 135. člena Zakona o delovnih razmerjih?
Odgovori:
Zakon o delovnih razmerjih (ur. 1. RS 14/90) je določil 6-mesečni rok za sklenitev kolektivnih pogodb oziroma uskladitev splošnih aktov organizacij z zakonom. Ta rok je potekel 24. oktobra 1990. Zakon ne določa sankcij za nesklenitev kolektivnih pogodb ali neuskladitev splošnih aktov z zakonom.
Po naravi je sklepanje kolektivnih pogodb svobodno in kolektivna pogodba je sklenjena, ko sta obe
njegovo lastninsko sestavo, področje delovnih razmerij, osebnih dohodkov in osebnih prjemkov uredi s podjetniško kolektivno pogodbo; ta naj uredi le tista vprašanja, ki še niso urejena z zakonom in kolektivnimi pogodbami višje ravni (splošno, panožno) oziroma, ki se v podjetju urejajo ugodneje za delavce kot v že sklenjenih kolektivnih pogodbah. Če se sklepa podjetniška kolektivna pogodba, potem v podjetju ni več smiselno imeti splošnih aktov za to področje, razen če gre za t. i. organizacijske predpise.
Po določilih 135. člena zakona o delovnih razmerjih morajo biti pogodbe o zaposlitvi z že zaposlenimi delavci sklenjene najkasneje do 1. 7. 1991 (torej ne predložene v podpis). Podlaga za sklenitev pogodb o zaposlitvi so sklenjene kolektivne pogodbe in splošni akti podjetja. Vsebina pogodbe o zaposlitvi je določena v 6. členu splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in se na splošno uporablja tudi v negospodarskih dejavnostih.
Ko bodo po sklenitvi pogodb o zaposlitvi sklenjene panožne in (oziroma) podjetniške kolektivne pogodbe, bo treba pogodbe o zaposlitvi ustrezno spremeniti in dopolniti.
Podjetniška kolektivna pogodba je sklenjena, ko jo podpišeta obe pogodbeni strani - predstavnik podjetja in eden ali več predstavnikov sindikatov, ki so sodelovali v postopku sklepanja kolektivne pogodbe.
Podjetniška kolektivna pogodba mora biti objavljena, to je pogoj za veljavnost vsakega akta.
Podjetniška kolektivna pogodba se v skladu z navodilom o registraciji kolektivnih pogodb (Ur. 1. RS št. 30/90) registrira pri pristojnem občinskem upravnem organu v občini, kjer je sedež podjetja.
Zakonitost podjetniških kolektivnih pogodb se ugotavlja po postopku, ki velja za ugotavljanje zakonitosti splošnih aktov podjetja. Za presojo skladnosti kolektivnih pogodb z ustavo in zakoni so pristojna ustavna sodišča. Za presojo medsebojne skladnosti kolektivnih pogodb pa bi po analogiji lahko uporabili določbe zakona o sodiščih združenega dela v medsebojni
fl/Sl/M, Pfl JE ZŠDUJI C AS, P/) MZBK£f1£/V/NO NASE
gospodušštvoI
///""h
Odgovor:
Osebni dohodki delavcev se obračunavajo v višini njihovih osnovnih Odgovor:
osebnih dohodkov, kot so določeni Po 6. členu zakona o delavcih z ustreznim sklepom o razvrstitvi v državni upravi (Ur. 1. RS št. 15/90, v tarifni razred oziroma o določitvi 5/91, 18/91 in 22/91) o pravicah,
strani uskladili svoje interese - se pogodili.
Podjetje, ki ne bo sklenilo podjetniške kolektivne pogodbe, uporab-
osebnega dohodka, izplačujejo pa	obveznostih in odgovornostih de-	lja poleg zakona	(zveznega	in repu-
se v skladu s sklepi organov uprav-	lavcev iz delovnega razmerja odloča	bliškega)	o	delovnih	razmerjih
ljanja ali v skladu z določbami za-	predstojnik upravnega organa, če	splošno	kolektivno	pogodbo	za go
kona o izplačevanju osebnih dohod-	z zakonom ni drugače določeno,
kov in nekaterih prejemkov delav-	Med take pravice spada tudi ugo-
cev v letu 1991.	tavljanje delovne uspešnosti de-
Po določbi pogodbe predvidevam,	lavca. Ob izplačilu akontacije oseb-
da gre za kolektivno pogodbo za	nega dohodka se delavcu vroči pi-
črno in barvasto metalurgijo in li-	smen obračun po vseh kriterijih, po
varne ter kovinsko in elektroindu-	katerih se delijo sredstva za osebne
strijo Slovenije, dobi vsak delavec	dohodke. Ti morajo biti določeni
listino, v kateri je naveden znesek,	vnaprej in z njimi morajo biti sez-
ki ustreza razliki med pripadajočim	nanj eni vsi delavci. Predstojnik ni
spodarstvo, panožno kolektivno pogodbo (če je sklenjena) in določbe svojih splošnih aktov, ki niso v nasprotju z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma tiste določbe splošnih aktov, ki so ugodnejše od določb sklenjenih kolektivnih pogodb.
Po mojem mnenju je najprimerneje, da se v podjetju, ne glede na
skladnosti samoupravnih splošnih aktih. Ker imajo podjetniške kolektivne pogodbe po vsebini značaj splošnih aktov, bi bila za presojo njihove medsebojne skladnosti pristojna sodišča združenega dela.
Zakon ne določa nobenih sankcij, če pogodbe o zaposlitvi nje bodo sklenjene do 1. 7. 1991, je pa to kršitev zakona, zaradi katere se v podjetju lahko ugotavlja odgovornost delavcev, ki svojih delovnih nalog niso opravili v skladu z določbami zakona.
Vse, kar je bilo povedanega o podjetniški kolektivni pogodbi, velja tudi za kolektivne pogodbe za posa-
mezni zavod, posameznega delodajalca ali kakšno drugo obliko gospodarskega kali negospodarskega subjekta. V negospodarstvu so podlaga za sklepanje pogodb o zaposlitvi veljavni splošni akti, ker kolektivne pogodbe še niso sklenjene.
Vprašanje:
Ali je delavec upravičen do dodatka, če dela dvoizmensko?
Odgovor:
Komisija za razlago splošne kolektivne pogodbe je sprejela stališča do dodatka za izmensko delo v popoldanski in nočni izmeni. Do dodatka v višini 10% od osnove je upravičen delavec za čas, ko dela v popoldanski in nočni izmeni. Po določbah splošne kolektivne pogodbe zp gospodarstvo delavcu ne pripada dodatek za delo v dveh izmenah, razen če bi dvoizmensko delal v popoldanski in nočni izmeni.
Panožna kolektivna pogodba, prav tako pa tudi podjetniška ali splošni akt podjetja, pa lahko določi dodatek tudi za dvoizmensko delo.
Vprašanje:
Pri odsotnosti sindikalnega aktivista - zaupnika zaradi sindikalnega dela (sestanki, izobraževanje, seminarji), kdo krije nastale stroške na delovnem mestu, potne stroške, dnevnice? Delovna organizacija (javni zavod) kot strošek ali se razen omogočanja udeležbe pri teh aktivnostih stroški krijejo iz sindikalnih sredstev?
Kaj, če to ni normirano v aktih?
Odgovor:
Po splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo je urejeno plačevanje sindikalnih zaupnikov za čas, ko opravljajo delo za sindikat. Nekatere panožne kolektivne pogodbe pa so predvidele tudi obveznost podjetja oziroma delodajalca, da plača stroške strokovnega usposabljanja sindikalnih zaupnikov.
Za zdaj še vedno ni sklenjena splošna kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti (pogajanja se nadaljujejo), zato ni nobenih določb, ki bi opredeljevale položaj in pravice sindikalnega zaupnika glede plačila za čas, ko opravljajo delo za sindikat. Bo pa ureditev v tej kolektivni pogodbi podobna ureditvi pogojev za delo sindikalnega zaupnika v splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo.
V zavodu je zato še potrebno doseči dogovor med poslovodstvom in sindikatom glede zagotavljanja možnosti za delo sindikalnih zaupnikov in sicer tako, da zavod zagotavlja za ta čas najmanj osebni dohodek, krije pa tudi stroške za strokovno usposabljanje, medtem ko naj potne stroške in podobno v zvezi z delom sindikalnega zaupnika, če so materialne možnosti za to, krije zavod, sicer pa sindikat.
Gregor Miklič
Vprašanje:
Kako se določa in odmeri nadomestilo osebnega dohodka zaradi odsotnosti zaradi nege obolelega člana? Ali se to denarno nadomestilo odmerja drugače kot denarno nadomestilo v primeru, če je bolan delavec sam?
Odgovor:
Osnova in odmera denarnega nadomestila v primeru odsotnosti z dela zaradi nege družinskega člana se razlikuje od osnove in odmere nadomestila v primeru bolezni delavca samega zato, ker se denar za nadomestilo v prvem primeru zagotavlja iz proračunskih sredstev, v drugem primeru pa iz sredstev podjetja, v katerem je delavec zaposlen. Država seveda prizna zgolj nadomestilo zaradi nege družinskega člana, ki je odmerjeno po njenih pravilih. Osnova za odmero tega nadomestila je 90% čistega osebnega dohodka v tekočem mesecu. Odmera nadomestila od te osnove pa je lahko le 75-odstotna. Če podjetje solidarnostno za primere odsotnosti z dela zaradi nege družinskega člana odmeri nadomestilo višje, lahko od proračuna refundira zgolj sredstva v že opisani višini.
V primeru bolezni delavca samega pa je potrebno upoštevati ustrezno panožno kolektivno pogodbo. Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije, po kateri se ravna vaše podjetje, zavezuje podjetja, da nadomestila odmerijo od osnove, ki je enaka osebnemu dohodku delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas. Odmera od te osnove je odvisna od vzroka za bolezensko odsotnost z dela. Zaradi bolezni znaša odmera za prve 3 dni najmanj 80%, od 4. dneva dalje pa najmanj 85%. V primeru poklicne bolezni in nesreče pri delu pa je odmera 100-odstotna.
i	Lučka Bohm
Ljubljana, 28. junija 1991
najpomembnejša stran
TE
15
v tem položaju
so se nenadoma znašli komunisti in klerikalci. Prvi bi vladali, pa ne morejo, drugi vladajo, pa ne znajo. Kombinacija je popolna.
Ko je bil Hamlet v dilemi: biti ali ne biti - se je sklenil delati norega. Vsaka podobnost z ravnanjem slovenske vlade je zgolj naključna.
Državi, ki je sposobna financirati dve vojski pa še vojno med njima, se gotovo obeta lepa prihodnost.
Peterletu dajem še... dni

r
Humoreska
Na meji
Tokrat nismo zavili v Bife bližnjih srečanj posebne sorte in torej nismo govorili z Neposrednim proizvajalcem raznih strok, pač pa smo se zapeljali na jug, naravnost na Dragonjo, kjer se rojeva meja med Slovenijo in Hrvaško. Tu smo naleteli na drugega Neposrednega proizvajalca raznih strok; ravno se je opiral na lopato.
-	Kaj počnete?
»Delamo mejo s Hrvaško.«
-	Ali boste namestili rampo?
»Ne, rampe ne bo. Tule bo le prostor za stražarnico.«
-	Stražarnico ali stražnico?«
»Stražarnico. Ker bodo v njej mejni miličniki. Stražnica pa je karavla in v njej so vojaki.«
-	Kaj bodo počeli miličniki v tej stražarnici?
»Varovali bodo mejo.«
-	Torej bo meja obdana z žico?
»Ne, saj gremo vendar v Evropo, kjer ni žic.«
V
-	Ja, kako pa bodo varovali mejo, če bo vsak lahko šel čeznjo?
»Saj je ne bodo varovali pred navadnimi ljudmi, ampak le pred tistimi, ki se hočejo z Vzhoda preseliti v Slovenijo in potem naprej na Zahod.«
-	Aha, zdaj že razumem. Ampak zakaj potem sploh mora biti meja?
»Ja, zato, da te begunce lahko na meji primejo in jih potem spet vržejo nazaj čez
mejo. Kako naj bi jih vrgli iz Slovenije, če ne bi imeli svoje meje.«
-	To torej pomeni, da bo to čisto prava meja, ki pa bo najbolj odprta na svetu, skratka, najbolj demokratična...
»No vidite, vedno bolj razumete...«
-	Ali torej to pomeni, da boste vse druge slovenske meje, namreč z Italijo, z Avstrijo in tudi z Madžarsko tudi uredili tako, da boste odstranili vse žice in rampe in bodo cariniki in policisti lovili le tiste, ki se bodo hoteli na črno naseliti na Zahodu?
»Dajte no, dajte, saj to so državne meje.«
-	»Ali bo poslej tudi meja s Hrvaško državna meja ali ne?

»Seveda bo, ampak to je drugače.«
-	Kako drugače?
»Ma, kaj jaz vem. Sicer pa, kaj sprašujete mene, to je vaša stvar.«
-	Kako vaša?
»No, vaša, slovenska. Mene ne mešajte v to, jaz sem Bosanec in sem pri vas na stalnem začasnem delu...«
V podkrepitev je zavihtel lopato...
Bogo Sajovic
Franc Žumer iz Celja lahko upa na našo posebno nagrado.
v 'r.ri-.
i
er ,\
...
Peterletu dajem še
3 450
■ ■ ■
dni

c L zlo dajs*'#}

'J
J
l~/<,z>c s £ S T$7# perrl>££ et~
M/
/ C
p
t&chs-s


/	t ,/	/ I > c- CJO " /
K O fn Siz^o c/pfHD SLo VE^J/dO
V torek, 25. junija, po izidu novega Slovenca, vpraša znanec znanca:
»Si zadovoljen z novim časopisom?«
Drugi brez razmišljanja odgovori: »Ja, kar v redu je, spominja me na nekdanjega Komunista!«
' OBLIKA INVALIDNOSTI		DEL DOJKE (LJUB- KOVALNO)	MINERALNA MAST BREZ VONJA	NEPONOV- LJIVOST	MLEČNI IZDELEK	TLESKA- NJE	MORSKA RIBA, SARDON	BELGIJSKO MESTO OB REKI NETHE	ODPRTINA V STENI	RIMSKA F RODOVI! DALA DV/	LEMIŠKA JA, KIJE (PAPEŽA	VOJAK DRAŽE MIHAI- LOVIČA	PRIPO- VEDNA PESEM
NAZNA- NILO				4					9	EDEN OD STARŠEV		3	
	1							15		DEL LISICE PODOLGOVAT KROŽNIK			
RAZMAK-NJENOST NOG ALI 	PRSTOV	-			14							7		STAROŽI- DOVSKI VLADAR
DEL TEATRA		16			ZELO GROB ČLOVEK				6			18	
MAJHNA DEKLICA			8		KRAPINA GRŠKA MUZA PETJA			ZAJETJE	JANEŽ (LATIN.) FIGURA PRI ČETVORKI		12		
IME POLITIČARKE __ PERON		10					BILKA. ZELIŠČE TRUD. NAPOR						
švedski naravo- slovec _ (CARL)					11	ZMAGA V ŠAHU MOČAN EKSPLOZIV				VELIK PTIČ, KINE LETA	ŽUŽELKA, KI PIČI	PRITOK GANGESA V INDIJI	TRŽIŠČE
ČRKI V BESEDI POMOČ			ALIE- NACIJA IZVRŠNI SVET						17		2		
pokvar- jenost VINA				13					MESTO NA CRESU				20
ZAKONCA		19			MARI- BORSKA TOVARNA			5	JIN IN				
Nagradna križanka 26
Ko boste križanko rešili do konca, črke z oštevilčenih polj napišite po vrsti od 1 do 20. Tako boste dobili geslo, ki nam ga pošljite do 9. julija na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p. p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom na ovojnici: Nagradna križanka št. 26 Nagrade so: 1.000, 7OS in 500 dinarjev.
1	2	3	4	5	6	7	8	9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20
Rešitev nagradne križanke št. 24
PIRAN, NART, KOS, AVALA, ANAEROBA, LAS, URS, ZNESEK. NETOMOLOG, KOR, SMER, KARL, LVOV, TIREOIDEA, AONI, IN, LK. ASSAM, NAGLAS, TITANIT. ATRAPA, ETA, OLA, TONE, PIELITIS, ISAK, KAVALAR
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 24
1.	Milan Grešak, Pod Primožem 1, 66257 Pivka,
2.	Slavko Mihalič, Krvavi potok 7, 66240 Kozina,
3.	Metka Sagaj, Ključarovci 21, 69424 Križevci pri Ljutomeru. Nagrade bomo poslali po pošti.
[	T časopis • Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. no-
f W slovenskih vembra 1942.
J ,	j delavcev • DE - časopis slovenskih delavcev, je gla-
™ /li	J	siio Svobodnih sindikatov Slovenije
•	Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 479
•	Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942, 311-956
•	Namestnik glavnega urednika: Franček Kavčič, telefon 311-956, 313-942
•	Odgovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 316-527, 311-956, 313-942
•	Časopis urejajo: Andrej Agnič (sindikalni zaupnik, fotografija), Sašo Bernardi (fotografija), Brana Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (ravbarkomanda, najpomembnejša in zadnja stran), Damjan Križnik (sedem dni v sindikatih), Robert Peklaj (novinar), Boris Rugelj (na tržnem prepihu, pocenimo življenje), Sonja Seljak (lektorica), Janez Sever (posebne naloge), Andrej Ulaga (razgibajmo življenje), Igor Žitnik (razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-956, 313-942
•	Naročnina: 321-255
•	Posamezna številka DE stane 25 dinarjev
•	Žiro račun: 50101-603-4t>au4
•	Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 2, Ljubljana
•	Časopisni svet: Metka Roksandič, Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek, Edo Kavčič, Jernej Jeršan in Miha Ravnik
zadnja stran
Ljubljana, 28. junija 1991
NAJ
4* 9	Mf
VAM
M JE
KO
I Jk*
KI
ODNO!
Jaroslav Hasek
Ali ste to vi?
Prav na dan slovenske osamosvojitve:
—	ste izvedeli, da vas je šef uvrstil na seznam trajnih presežkov v vaši delovni organizaciji;
-	so vam po treh mesecih izplačali zaostali osebni dohodek, vaš direktor pa je »pobasal« najboljše partnerje za svojo privatno firmo;
—	ste Jožici končno izjecljali, da Jo imate radi, tudi na koncert v Cankarjev dom bo šla z vami - karte ste hvala bogu dobili pri kulturnem animatorju v službi - toda, kaj, če se bo po koncertu pustila povabiti še na večerjo, plačo pa ste porabili že pred štirinajstimi dnevi;
-	bi morali sodelavki za rojstni dan povedati nekaj besed, pa modrica, s katero vas je zaradi nje po zadnjem sindikalnem izletu obdarila žena, še ni izginila?
Same zadrege torej, nenehne zadrege!
Časi, kijih živimo, niso samo zgodovinski in prelomni. Tudi bridki so, za nekoga usodno žalostni, za drugega humorno zabavni, za tretjega pač samo taki, da bi bilo o njih vredno kaj povedati in zapisati. Ob toliko velikih besedah, je drobne, osebne, skromne in nepomembne, komaj slišati. Pa so tudi del nas.
Pri časopisu slovenskih delavcev DE smo se odločili ponuditi možnost, da svoje občutke posredujete tudi drugim. Razpisujemo
ODPRT NATEČAJ
za zgodbe, pripovedi, razmišljanja, zapise, humoreske, satire, tožbe itd. Zgodbe, ki Jih piše življenje torej, če uporabimo malo izrabljen, pa kar pravšen naziv.
Vaše zapise čim prej, najpozneje pa do 15. avgusta, pošljite na naslov DB, časopis slovenskih delavcev, IjuMJana, Dalmatinova 4/m. Objavljene zgodbe bomo dobro nagradili, najbolj uspešne pa se bodo potegovale tudi za posebej zanimive nagrade.
Zgodbe naj ne bodo daljše od dveh tipkanih strani (60 vrst), lahko so tudi anomlrne, toda potem boste morali razmišljati, kako dokazati avtorstvo za honorar, ki vam bo obogatil počitnice. Če se vam zdi, da imate težave s slovnico, nič hudega. Le posebej pripišite, da želite pomoč naše lektorice, v vsebino pa tako in tako ne bomo posegali. Pohitite!
Trudni od dela
Vračajo se.
Na ramah lopate.
Do vrha oškropljeni od blata.
Vračajo se v svoje blatne domove, za okna brez šip, v večere brez luči, v kleti brez kurjave.
Na umazanih lubnicah bolni otroci, na raskavih mizah bedna večerja.
Trudne omahnejo trde roke, na mrzlo ležišče, tihe in trpke besede umrejo v tišino moči.
Srečko Kosovel
Spev proletarcev
Nas je rodil granitni trdi tlak velikih mest, širokih cest, nas je plodil dušeči, vlažni mrak, — naš oteč glad je, majka nam bolesti.
Mi vsi v prekletstvu smo zaplojeni, mi vsi spočeti smo v prokleti dan, mi, sužnji gladni, smo obsojeni, da sipljemo bogastvo v skopo dlan.
A naš je svet! Čez vse strani smo zasejali za svoj sužnji rod: da — kadar mi zamahnemo s pestmi — se stresa zemlja, odgovarja svod; da — kadar mi zapojemo svoj spev — se v bajonetih mesta razblešče, v nebo grmi njegov srditi odmev, v foteljih starci plešasti medle...
Fran Albreht
J
khhhhhhbhhhhhhhhi
ZA VSAKOGAR...
...ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE!
PRIROČNIK, KI GA POTREBUJETE, ČE STE ZAPOSLENI, PA TUDI, ČE ZAPOSLITEV ŠELE IŠČETE...
Več avtorjev
MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU
vsebina £ Sklenitev in prenehanje delovnega razmerja
•	Prenehanje potreb po delu delavcev
•	Pravice (obveznosti in odgovornosti) delavcev
•	Posebno varstvo žensk, mater, invalidov in starejših delavcev
•	Varstvo pravic delavcev
•	Sodno varstvo pravic delavcev
•	Varstvo pri delu
S Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja
•	Pravice za primer brezposelnosti
•	Zdravstveno varstvo S Socialno varstvo
•	Mesta sindikalno-pravne pomoči
Brošuro so napisali izvedenci za posamezna področja.
Cena: 90 dinarjev.
Naročite jo lahko pri: ČZP ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4, lahko tudi po telefonu št. 310-033, 321-255, 311-956 in 313-942.
NAROČILNICA
Pri ČZP Enotnost nepreklicno naročam(o) .... izvod(ov) brošure MOJE PRAVICE NA DE-
LOVNEM MESTU. Naročeno pošljite na naslov:
(naziv DO ali priimek in ime naročnika)
Ulica, poštna št., kraj:..............................................................
Ime in priimek podpisnika (pri DO):...................................................
1.	račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu
2.	knjigo(e) pošljite po povzetju
Podpis naročnika
posameznikom pošiljamo naročene knjige po povzetju
Dobri vmak Šveik
v	u
v prvi
svetovni voini
»To gre zelo hitro, gospa Mullerjeva, strašno hitro. Jaz bi kupil za takšno zadevo brovning. Kakor igračka je, pa lahko počite z njim v dveh minutah dvajset nadvojvod, mršavih ali debelih. Čeprav, med nama rečeno, gospa Mullerjeva, človek laže zadene, če strelja v debelega nadvojvodo kakor v mršavega. Saj se menda spominjate, kako so takrat na Portugalskem počili svojega kralja. Bil je debeluh. Saj veste, da kralj ne bo mršav. Zdaj grem v krčmo ,Pri vrču1 in če bi kdo prišel po tega cucka, na katerega sem vzel predujem, mu recite, da ga imam v svoji psarni na kmetih, da sem mu nedavno obrezal uhlje in da ga zdaj ne smemo prevažati, dokler se mu uhlji ne zacelijo, da se mu ne bi gnojilo. Ključ pustite kar pri hišnici.«
V krčmi ,Pri vrču1 je sedel en sam gost. Bil je civilni policist Bretschneider, v službi državne policije. Krčmar Palivec je pomival pladnje in Bretschneider si je zaman prizadeval navezati z njim resen pomenek.
Palivec je bil znana surovina, vsaka njegova druga beseda je bila rit ali drek. Pri tem pa je bil načitan in vsakega gosta je opozarjal, naj prebere, kaj je napisal o tem predmetu Victor Hugo, ko je opisoval zadnji odgovor stare Napoleonove garde Angležem v bitki pri Waterlooju.
»Lepo poletje imamo,« je navezoval Bretschneider svoj važni pogovor.
»Vse skupaj ni vredno konjske fige,« je odgovoril Palivec med spravljanjem pladnjev v omaro.
»No, v Sarajevu so nam jo pa pošteno zagodli,« je rekel Bretschneider z rahlim upanjem.
»V kakšnem Sarajevu?« je vprašal Palivec, »v

tisti nuselski vinarni? Tam se koljejo vsak dan, saj veste, so pač Nusle.«
»V bosenskem Sarajevu, gospod krčmar. Tam so ustrelili gospoda nadvojvodo Ferdinanda. Kaj pravite na to?«
»Jaz se v takšne reči ne vmešavam, s tem naj me pišejo v rit,« je odgovoril Palivec spodobno in si prižgal pipo, »vmešavati se v to bi zdaj pomenilo zlomiti si vrat. Jaz sem krčmar. Če kdo pride in naroči pivo, mu ga natočim. Toda Sarajevo, politika ali rajnki nadvojvoda, to ni za nas, iz tega gleda samo arest.«
Bretshneider je umolknil in se razočarano oziral po prazni krčmi.
»Tu je visela nekoč slika presvitlega cesarja,« je spregovoril spet, »prav tamle, kjer visi zrcalo.«
»Da, prav pravite,« je odgovoril Palivec, »res je visela tam, in muhe so srale po njej, pa sem jo odnesel na podstrešje. Saj veste, nad tem bi se utegnil kdo spotakniti in nastale bi sitnosti. Mar mi je to potrebno?«
»V Sarajevu je moral biti vražji ples, gospod krčmar.«
Na to zapeljivo odkrito vprašanje je odgovoril Palivec izredno previdno: »V tem času je v Bosni in Hercegovini sila vroče. Ko sem tam služil, smo morali pokladati našemu nadporočniku led na glavo.«
»Pri katerem polku ste pa služili, gospod krčmar?«
»Takšne malenkosti se ne spominjam. Za takšno živino se nisem nikoli zanimal in nikoli nisem bil radoveden na to,« je odgovoril Palivec, »prevelika radovednost škoduje.«
Civilni policist Bretschneider je dokončno obmolknil in njegov mračni obraz se je zjasnil šele, ko je prišel Švejk. Vstopil je v krčmo in naročil črno pivo s pripombo:
»Na Dunaju danes tudi žalujejo.«
Bretschneiderjeve oči so zažarele v polni nadi. Rekel je kratko:
»Na Konopištu visi deset črnih zastav.«
»Viseti bi jih moralo dvanajst,« je menil Švejk, ko je popil pivo.
»Zakaj mislite dvanajst?« je vprašal Bretschneider.
»Da bi bilo število zaokroženo, da bi jih bilo ducat. To se laže šteje in na ducate je zmeraj vse cenejše,« je odgovoril Švejk.
Nastala je tišina, ki jo je pretrgal Švejk sam z vzdihom:
»Torej je res že stopil pred večnega sodnika, bog mu daj dobro. Dočakal ni niti, da bi postal cesar. Ko sem bil jaz pri vojakih, je neki general padel s konja in se tebi nič meni nič ubil. Hoteli so mu pomagati nazaj na konja in ga posaditi v sedlo, pa je bil že čisto mrtev. Obetalo pa se mu je povišanje v feldmaršala. To se je zgodilo na paradi. Parade nikoli ne rode nič dobrega. Tudi v Sarajevu je bila nekakšna parada. Spominjam se, da mi je nekoč na takšni paradi manjkalo na uniformi dvajset gumbov in da so me posadili za štirinajst dni v samico in dva dni sem ležal zvezan v klobčič ko Lazar. Toda brez discipline pri vojakih ne gre, drugače bi
bilo vse narobe. Naš nadporočnik Makovec nam je zmeraj pravil: .Disciplina, fantje, mora biti, drugače bi plezali ko opice po drevju, vojaščina pa bo napravila iz vas ljudi, vi tepci neumni.1 In mar ni res tako? Mislite si park, denimo na Karlaku, in na vsakem drevesu vojaka brez discipline. Tega sem se zmeraj najbolj bal.«
»V Šarajevu so skuhali to kašo Srbi,« je navezoval Bretschneider.
»Motite se,« je odgovoril Švejk, »to so storili Turki zavoljo Bosne in Hercegovine.«
In Švejk je jel razlagati svoje naziranje o mednarodni politiki Avstrije na Balkanu. Turki so leta 1912 izgubili igro s Srbijo, Bolgarijo in Grčijo. Hoteli so, da bi jim pomagala Avstrija, in ko se to ni zgodilo, so Ferdinanda počili.
»Ali imaš rad Turke?« se je obrnil Švejk na krčmarja Palivca, »ali imaš rad te poganske pse? Saj jih nimaš, kajne da ne?«
»Gost je gost,« je odgovoril Palivec, »čeprav je Turek. Za nas, krčmarje, ne velja nobena politika. Plačaj pivo, sedi v krčmi in čvekaj, kar hočeš. To je moje načelo. Če je počil tega našega Ferdinanda Srb ali Turek, katoličan ali mohamedanec, anarhisti ali mladočeh, meni je to vseeno.«
»Dobro, gospod krčmar,« se je oglasil Bretschneider, ki je spet izgubil upanje, da se bo dal kateri izmed teh dveh ujeti, »toda priznali boste menda, da je to za Avstrijo velika izguba.«
Namesto krčmarja je odgovoril Švejk:
»Izguba je, to se ne da tajiti. Strašna izguba. Saj Ferdinanda ni moč nadomestiti z vsakim bebcem. Samo še debelejši bi moral biti.«
»Kako to mislite?« je oživel Bretschneider.
»Kako to mislim?« je odgovoril Švejk mimo »nič drugače kakor takole: ko bi bil debelejši, bi ga bila za trdno že prej zadela kap, ko je podil tiste babe na Konopištu, ki so nabirale tam v njegovem revirju suhljad in gobe, in ne bilo bi mu treba umreti takšne sramotne smrti. Če pomislim, cesarjev nečak, pa so ga počili. To je vendar sramota, vsi časniki so polni poročil o tem. Pri nas v Budej o vicah so pred leti zabodli na trgu v takšnem prepiru nekega prekupčevalca z živino, nekega Ludvika Bretislava. Mož je imel sina Bohuslava, in kamor je prišel prodajat svinje, ni nihče ničesar kupil od njega, in vsak je rekel: ,To je sin tistega zabodenca, tudi ta je pravi lump.1 Moral je skočiti v Kumlovu z mostu v Vltavo in morali so ga potegniti iz nje, morali so ga obujati, tlačiti vodo iz njega, pa je izdihnil v zdravnikovem naročju, ko mu je dal nekakšno injekcijo.«
»Vaše prispodobe so pa res čudne,« je rekel Bretschneider pomembno, »najprej govorite o Ferdinandu, potem pa o prekupčevalcu z živino.«
»Bog varuj,« se je branil Švejk, »prav nobenega namena nimam koga primerjati s kom. Gospod krčmar me pozna. Kajne, da nisem še nikoli nikogar primerjal z nikomer? Pravim samo, da ne bi hotel biti v koži nadvojvodove vdove. Kaj bo zdaj počela? Otroci so ostali sirote, grunt v Konopištu brez gospodarja. A poročiti se spet s kakšnim nadvojvodo? Kaj bi imela od tega? Spet bi odpotovala z njim v Sarajevo in drugič bi ovdovela. V Zlivu na Hlubokem je živel pred leti logar z grdim priimkom, pisal se je Pindour. Počili so ga divji lovci; zapustil je vdovo z dvema otrokoma, in čez dobro leto se je spet omožila z logarjem. In tudi njega so počili. Omožila se je tretjič in spet je vzela logarja. Rekla je: .Tretjič gre rado. Če pa še zdaj ne bo nič iz tega, res ne vem, kaj bom storila.1 Seveda so ji tudi tretjega počili divji lovci. In tako je imela s temi logarji že šest otrok. Odšla je v pisarno kneza na Hlubokem in potožila, da z logarji nima sreče.
Nadaljevanje prihodnjič