Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 53 Maribor, sobota, dne 3. julija 1937 Leto XII Problem srednle Evrope Za največje carinske ugodnosti. Čehoslovaška republika ima celo vrsto dobrih diplomatov in politikov. Dr. Masaryk, dr. Beneš, dr. Hodža, dr. Krofta, ki so vodili in vodijo notranjo in zunanjo politiko republike. Poleg teh vidnih predstavnikov republike ima na razvoju republike največji delež socialna demokracija in druge stranke, ki uvidevajo potrebo zdrave mednarodne, doma pa zdrave gospodarske in socialne politike ob popolnih državljanskih svoboščinah. Marsikatera država lahko zavida republiko zaradi zdravih sil, ki jih sama doma ne zna ustvariti in angažirati. Čehoslovaška propagira zlasti po-dunavski problem. Tako je pred kratkim čehoslo-vaški zunanji minister dr. Krofta govoril v svojem ekspozeju o zbližanju med državami v Podunavju. To zbli-žanje zagovarja zlasti predsednik vlade dr. Hodža, ki je že izdelal poseben načrt. Dr. Hodža je sicer prepričan, da bo uresničenje načrta imela še težkoče. Predvsem je potrebna med temi deželami uvedba prednostnih carin. Treba pa bo prej premagati gospodarske in politične ovire. Pred veliko krizo so se vse države zatekale h klavzuli največje u-godnosti, to je, k enakemu ravnanju 2 vsemi tujimi deželami. Zlasti Anglija vidi po omilitvi krize edino v tej metodi obnovitev svetovnega gospodarstva. Angleži so povsod za politiko »odprtih vrat« sicer, glede carinskega zbližanja podunavskih držav pa se boje vsaj nekateri Angleži, da bi bil s takim zbližanjem podunavskih držav izločen ostali svet. — Resnica pa je, da že drugod obstojajo regionalne preference (ugodnosti med dvema državama) in so obstojale Prej, toda nihče ni videl v tem kršitve načela prednostnih ugodnosti. Taka pogodba je otavska (imenovana Po mestu Otavi v Kanadi, kjer se je vršila angeška imperijalna gospodarska konferenca) in nordijske države jo tudi imajo. Enako pogodbo imajo baltiške dežele in'imeli sta 1? pred državljansko vojno Španija in Portugalska. * Enaka pogodba bi bila mogoča v podunavski kotlini z uvedbo predrl* f. carin, zlasti, ker je tudi že nim rvr°f naro^ov pritrdilo regional-n r Sr"?'? - ne bi zbliža-odpor velesil" idU*”'- nalete!° ■» srednii Evropi ^Tlu gre namreč za gospodarske inpolilične interese Nemčije in Italiie Videli smo, da je Nemč^ krizo izrabila, da ,e v Jugoslaviji in Rumuniji dosegla gospodarske uspehe. Obe deželi v južnem Podunavju sta agrarni in potrebujeta kupce za svoje agrarne produkte ter sta dobili Nemčijo, ki jima je dobavljala industrijske produkte zanje. V zadnji doki se je sicer položaj izpremenil, ker s*a agrarni državi dobili kupce za Svoje agrarne produkte drugje. Gospodarski pritisk Nemčije je popustil, ker dela Nemčiji konkurenco sedaj Italija. Istotako se je Turčija v zadnjem času gospodarsko približala Angliji in je zaradi tega nemški »pritisk na vzhod« oslabljen. Kljub temu pa so podunavske agrarne države go snodarsko vendarle interesirane na emčiji in Italiji ter se ne morejo odpovedati vsem gospodarskim stikom Boj kapitalistov proti vplivu socialistov v vladi ljudske fronte v Franciji Socializem in ljudska Vlada je dobila zaupnico in pooblastila Vlada ljudske fronte je dobila zaupnico in pooblastila za finančne u-krepe tudi v senatu z 167 proti 82 glasovom. Finančni minister Bonnet je napravil načrt za sanacijo državnih financ, ki jih od svetovne vojne nobena vlada ni spravila v red. Država bo najela pri narodni banki 15 milijard frankov predujma; zvišala po nekatere davke in odpravila obveznost izmenjavanja papirnatih frankov v zlato. Vlada odklanja zamenjavo rentnih papirjev za nove, s čimer bi se izognila izplačilu zapadlih rentnih papirjev. Primanjkljaj rednega državnega proračuna znaša 8 do 10 milijard, izrednega pa 8.5 milijard frankov. Kapitalisti so spravili iz Francije v enem mesecu 7.7 milijard frankov zlata, samo zato, da vržejo vlado s. Bluma, v strahu, da bi vlada utegnila položiti roko naneizmerna bogastva. * Razvoj dogodkov v Franciji dokazuje, da je za vladanje premalo imeti samo politično moč v svojih rokah, ampak, da je treba osvojiti državni aparat in zlomiti odpor kapitalizma, kakor >je socialistična stranka vedno pravilno povdarjala. Brez tega je ljudska fronta nemočna, da bi trajno vršila svoje delo v korist ljudstvu. V francoski ljudski fronti so poleg socialistov in komunistov zastopani tudi radikali (radikalni socialisti). Ti niso samo malomeščani in kmetje, ampak tudi kapitalisti. fronta Bluma, ki je pri vsaki priliki opominjal, da naj se delavstvo zaveda, da on ni predsednik socialistične vlade, ampak vlade ljudske fronte, ki je sicer za socialne reforme, toda daleč od socializma. Francosko ljudstvo se bo iz sedanjih dogodkov lahko mnogo naučilo. Bo pa to dober nauk tudi za nas, ker se z agitacijo za ljudsko fronto često vzbuja med delavstvom povsem napačne domneve, ki morejo prinesti samo težka razočaranja. lovenec“ brani francoske kapitalistične Kako je Blum »zavozil« francosko gospodarstvo, špekulante Zadržanje enega dela teh radikalov v senatu je povzročilo padec vlade s. Bluma. Za malomeščansko miselnost je značilno, da stalno niha med kapitalizmom in socializmom. Malomeščanstvo socializma ne razume in se ga boji, kapitalizem pa sovraži, ker mu jemlje sigurnost eksistinece, kljub temu pa le večkrat išče pri njem opore in zavetja, ter mu pomaga, ako grozi končni obračun med delom in kapitalom. Socializem more v boju s kapitalisti računati le na svojo moč. Zato so vse druge kombinacije, kakor s pomočjo ljudske fronte oboriti kapitalizem, prazne. Mnogi šele sedaj prav razumejo besede s. Ljubljanski klerikalni list trdi, da je Blum zavozil francosko gospodarstvo. Ta trditev je lažna, ker so že prejšnje francoske vlade odstopale za-raditega, ker jim kapitalisti niso hoteli dovoliti kreditov za sanacijo ali k večjemu v davkih na konzumente. Finančna kriza v Franciji je povojna bolezen kakor v vseh drugih državah, kjer imajo vpliv na vlado kapitalisti, ki ne dajo cesarju, kar je cesarjevega. Blum je izboljšal gospodarstvo z raznimi zakoni. Tako z dvigom boljših mezd, s kmetiškim zakonom, z javnimi deli itd. Ko je pa zahteval, da morajo za sanacijo gospodarstva nekaj več prispevati tudi kapitalisti, so se pa ti uprli, češ, kar je njihovega, ni cesarjevo. In naše klerikalno časopisje je takoj vdarilo na veliki boben: Na razvalinah marksističnega gospodarstva! Blum je pokopal Francijo in kapitalisti imajo prav, da nič ne dajo od svojih »krvavo« zasluženih bogastev. Blum je izboljšal s pomočjo svoje ljudske fronte socialni položaj delovnih in kmetiških slojev. Zato je prodal Francijo. Kapitalisti, ki narod do mozga izkoriščajo, pa imajo prav, da —* ne dopuščajo', da bi se izboljšale gospodarske razmere z nakopičenim kapitalom in s tem izboljšal socialni položaj naroda. To je izrazita kapitalistična politika naperjena proti delovnim slojem. V Beogradu zaseda — skupSCIna! Vlada hoče delati s skupščino. Dne 30. junija se je zopet sestala v Beogradu narodna skupščina. Skupščini je bil predložen zakon o novem kovanem denarju po Din 50, Din 20, Din 10, Din 1, Din 0.50 in Din 0.25, v skupni vrednosti 800 milijonov dinarjev. Novci po Din 50 in Din 20 bodo imeli primes srebra, ostali kovanci pa bodo napravljeni iz niklja, oz. iz bakra in aluminija, v skupni vrednosti 800 milijonov dinarjev. Pri zamenjavi starih kovancev z novimi si obeta vlada precejšen dobiček. Kovanci predstavljajo \\%\ zakonito plačilno sredstvo, m i. « is-nj*. V ;ft\. Država ima pri tem izdatke za kovine in delo, vse ostalo pa je dobiček, ki ga porabi za kritje izrednih izdatkov, za katere v proračunu ni predvidenih nobenih sredstev. Predsednik narodne skupščine je nadalje obvestil poslance, da bo vlada predložila v sklepanje osnutke zakonov: o prekrških, o gospodarskih zadrugah, o ratifikaciji konkordata, o sodnikih itd. Najzanimivejša na je vsekakor izjava predsednika Čiriča, da vlada hoče tudi še za naprej sodelovati s pstcumViko skupščino. S tem je zopet enkrat postavljen na laž »Slovenec«, ki je 1. 1935. na- 2 njima. Ali pa bosta obe velesili pristali na podunavske preference ali Pei je odvisno od njiju gospodarskih interesov in političnih namenov, kar )e torej v zvezi s celotnim srednjeevropskim položajem. Evropa je v gibanju, vpliv velesil je nedoločen, vropa ni konsolidirana, niti najmanjše izpremembe pa ne bosta radi pripustili Nemčija ali Italija, če bi se hotelo z njo omejiti njiju vpliv. Šele pomirjena Evropa utegne to združiti, kar spada skupaj; brez konsolidacije cele zemljine, brez pomirjenja velesil, brez varnosti za evropski mir, pa ne bo mogoče carinskih mej povsod in zlasti ne v srednji Evropi odpraviti. To pa seveda ne pomeni, da moramo z vsemi načrti glede zbližanja podunavskih držav čakati, dokler se Anglija in Francija sporazumeta z Nemčijo in Italijo. Ustvaritev gospodarske enote v Podunavju se mora vedno poudarjati in utemeljevati; mora se pripravljati, dokler dozore politične razmere za idejo, ki jo negujejo v Čehoslovaški mnogi nje pristaši, ker je to ideja miru in blagostanja evropskih narodov. —III— povedoval hiter konec od g. Jevtiča izvoljene skupščine in nove volitve, da bo zadoščeno narodu. Sedaj »Slovenec« na to stran nič več ne sliši, DelniSkim druibam se godi bolje zlasti rudarskim. V milijonih dinarjev so izkazale delniške družbe po banovinah naslednje zneske dividend v milijonih dinarjev: 1935 1936 Beograjska 58.9 66.7 moravska 0.8 0.3 vardarska 0.1 0.1 zetska 0.2 3.8 dunavska 12.0 11.1 drinska 17.5 33.7 vrbaska 0.1 1.0 primorska 4.5 4.5 savska 29.3 32.1 dravska 12.6 18.7 Zneski pomenijo izplačane divi- dende brez raznih odpisov in skritih rezerv. V dravski banovini so 1936 izplačale skoraj 6 milijonov dinarjev več na dividende kakor leta 1935. Kapital se obrestuje, delo pa ne nese niti toliko, kolikor je potrebno za pošteno prehrano. Pšenice bo letos ostalo za izvoz tako pravijo — 35.000 vagonov, z lanskim presežkom 45.000 vagonov. Pridelka bo baje nekoliko manj kot lansko leto. Cena pšenici je Din 163 do Din 169 za 100 kg. Konec lažnega nevmešavanja Po odpovedi sodelovanlja Italije in Nemčije pri nadzorstvu nad ne-vmešavanjem v Španiji v zvezi z izmišljenim poskusom torpediranja nemške križarke »Leipzig«, se politika lažnega nevmešavanja, ki sta jo vodili ti dve državi, razgaljuje v vedno lepši luči. Italija in Nemčija sta pričakovali, da bo z njuno odpovedjo padlo tudi nadzorstvo nad španskimi obalami in mejami ter da bosta dobili na ta način svobodo akcije. Zato sta bili neprijetno presenečeni, ko sta Anglija in Francija izjavili, da bosta vršili kontrolo sami. Dozdaj sta namreč Italija in Nemčija pod varstvom svojih vojnih ladij tudi še nadalje pošiljali Francu vojni materijal in »turiste«, obenem pa zagotavljali, da se nočeta vmešavati. Ako bi sedaj Anglija in Francija sami izvajali kontrolo, bi bili Nemčija in Italija v škripcih, ker bi svojega vmešavanja ne mogli več zakriti. Predlog Anglije in Francije ju je tako razburil, da so v Berlinu in Rimu popolnoma izgubili glavo. V odboru za nevmešavanje SO' izjavili predstavniki Berlina in Rima, da so Italija in Nemčija ter Portugalska so morale z barvo na dan prodiranje nacistov pred Madridom, bi danes najbrže ne bilo ne svobodne Španije, še manj federativne Katalonije. Mogoče bo nastopil preokret. Te dni se je vršilo ogromno zborovanje katalonske omladine v Barceloni, ki je zahtevala proglasitev obče mobilizaojje. — Na aragonski fronti bo baje prevzel vodstvo general Kleber, o katerem so nacisti tudili, da je padel, potem pa, da so ga ujeli. | proti udeležbi pri nadzorstvu, proti novemu načinu nadzorstva s strani Anglije in Francije im proti odpoklicu dobrovolijcev. Z njima se je izjavila solidarna tudi Portugalska, ki je že izjavila, da ne pusti več nadzirati svojih mej. S tem je torej konec lažnega nevmešavanja. Demokratične države in tiste, ki imajo v Španiji drugačne interese kot pa Nenmčija in Italija, bi morale sedaj odkrito priskočiti legalni vladi na pomoč, kot to predvideva mednarodno pravo. Pred Madridom bo skoro zavrSalo Izgleda, da bo nacistični napad pred Madridom skoro pričel. Madridska obramba pa ni pripravljena samo, da ta napad odbije, ampak tudi, da odgovori s protiofenzivo. Nova vlada v Kataloniji V Barceloni je bila zopet vladina kriza. Predsedstvo nove vlade je obdržal Companys. — V bojih za svobodo se Katalonci doslej niso izkazali. Ako bi ne bilo Špancev, ki so s pomočjo prostovoljcev zaustavili Na basklik! fronti se vojna še vedno ni ustavila. Baski-ške čete se še umikajo, vendar v redu in brez velikih izgub. Točno še ni znano, kje se bodo čete zakopale in ustavile. Boji se vrše 10 km do 30 km zapadno od Bilbaja. Nemški Krupp prodala tudi ValencIJi Med vojno je nemški Krupp zalagal s specijelnim orožjem tudi Francoze, Te dni pa so odkrili, da je preko Kopenhagena prodal več topov legalni španski vladi. Tako bodo granate iz teh nemških topov razbijale glave nemških fašistov. Ki tAvtVAl 1-1 i i;_ D&ma in st/etu Slovenski »bombarder«. Svet se čudi, kako ogromno je zrakoplovstvo. Kar iznenada ti prileti visoko pod nebom ptič, pa ti nasuje bomb na glavo, da si srečen, če uideš smrti. Tudi pri nas v Sloveniji imamo več takih nevarnih ptičev, ki pa nimajo le treh ali štirih motorjev, ampak jih imajo vsaj po petdeset, če ne več. Vsaj po njih aktivnosti sklepamo tako. Naši »bom-barderji« sicer ne mečejo na naše glave eksplozivnih bomb, pač pa nešteto bomb s smrdljivimi in dušljivimi plini. Surovine za ta plin dobivajo iz Španije, Rusije in od drugod in jih pretvarjajo v smrdljivi plin. Bombe telesno niso tako nevarne, pač pa duhovno, ker potvarjajo resnico in zastrupljajo čut poštenosti. Kadar se zgodi kje kaj takega, kar bi utegnilo koristiti socialnosti, resnici, pa bi bilo v škodo kapitalističnih mogotcev in diktatorjev, tedaj pribrenče naši »bombarderji« negiede na etiko in moralo, negiede na resnico in stvarnost ter zastrupljajo javnost s svojimi smrdljivi plini. To nam je potrebno vedeti, zakaj, če to vemo, potem smo tudi imunizirani pred temi smrdljivimi plini. Knezoškof Anton Bonaventura Jeglič je umrl dne 2. julija zadet od kapi. Izvoz v prvih petih mesecih lo- tošnjega leta je dosegel vrednost 2405 milijonov dinarjev ali za 1067 milijonov dinarjev več, kot lansko leto ob tem času. Pšenice in koruze je šlo v tem času v inozemstvo za 546 milijonov dinarjev, lansko leto za samo 13 milijonov dinarjev. Povečan izvoz lesa. Cena lesu je poskočila, obenem se je začel izvoz. Lansko leto so izvozili do 31. maja lesa v vrednosti 39 milijonov dinarjev, letos pa za 446 milijonov dinarjev. Za koliko so se zvišale plače lesnih delavcev in koliko je pridobil kmet, ker je les v ceni poskočil (pravijo, da za 30 odstotkov)? Ali so morda zaslužili samo izvozničarji? Zopet dijak zabodel profesorja. Dijak srednje tehnične šole v Novem Sadu, 16letni Josip Dietrich, je z nožem zabodel ravnatelja Miroslava Šterskega, ker je padel iz treh predmetov. Izenačenje nezakonskih otrok z zakonskimi je sklenil danski državni zbor. Otrok izven zakona dobi očetovo ime in ga more šele z 21. letom zamenjati z materinim, če to želi. Oče mora skrbeti za takega otroka do 18. leta, če študira ali se izobražuje pa do 21. leta. Istotako ima iz-venzakonski otrok iste dedne pravice kakor zakonski. Mati je zakonito prisiljena povedati očetovo ime. S tem zakonom je odpravljena razlika med zakonskim in izvenzakonskim otrokom. Ali je Avstrija na poti spoznanja? V avstrijskih listih smo čitali, da skušajo avstrijski vladni krogi priti v stik z ilegalnim socialističnim gibanjem ter ga pridobiti za sodelova-vanje. Na nekem zaupniškem zborovanju so govorniki izjavljali, da je prišel čas za obnovitev svobodnih strokovnih organizacij. Čas pokaže, če ni to samo manever, Delavstvo se bo borilo dalje, ker ve, da more Avstrijo rešiti samo svobodno delavsko gibanje. Lige Društva narodov iz raznih evropskih držav so zborovale te dni v Bratislavi (ČSR). V svojem nagovoru na zbrane delegate je povdarjal čehoslovaški ministrski predsednik dr, Hodža, da je nastala v srednji Evropi nova klima, vsled sporazumevanja držav in narodov med seboj. — Beseda je lepa, njen zvok prijeten, resnica pa je druagčna. Toda na takih zasedanjih je resnico težko povedati, ker se jo nerado čuje. O, da bi vladala nad Evropo in tudi nad srednjo Evropo drugačna klima, kot vlada danes! Spopadi na rusko-mandžurski meji. Na reki Amurju so se spopadle ruske in japonske straže, ki ščitijo »neodvisno« državo Mandžukuo. V boj so posegle ladje-topničarke na obeh straneh. Ena japonska topničar- Dr. Maks Adler umrl Pretekli pondeljek, dne 28. t. m. je umrl na Dunaju eden izmed najpomembnejših socialističnih teoriti-kov in filozofov sedanjosti, s. dr. Maks Adler. Najvažnejša njegova dela so: »Kauzalnost in teologija v boju za znanost«, »O duševni zgodovini socializma«, »Marx kot mislec«, Mate-rijalistično pojmovanje zgodovine« in »Uganka družbe«. Žal, da so njegova dela dostopna čitateljem samo v nemščini. Velikega socialističnega misleca bo ohranil proletarijat v hvaležnem spominu. PatrijotiZni kapitalisti Zlato je podlaga vrednosti papirnatega denarja v državah, v katerih je uvedeno, da se papir lahko zamenja za zlato. Taka država je bila tudi Francija. Kapitalisti so vselej, kadar so hoteli povzročiti zmedo in udariti vlado, začeli zamenjavati papirnate franke za zlate in zlato odvažati iz Francije v Ameriko. Leta 1934 je imela narodna banka v Parizu še 5059 ton zlata, danes pa samo še 2504 tone. Ker je vlada ukinila zamenjavo papirja za zlato, se razburjajo še celo naši klerikalci in govore o bankrotstvu, dasi n. pr. pri nas že davno ni več mogoče papirnatih bankovcev zamenjati za zlatnike. ka se (je potopila. Spor bo poravnan s protesti od obeh strani. # * * Ta je pa dobra! Dne 25. maja se je vršilo v Ženevi zasedanje mednarodnega (!) sveta za boj proti komunizmu. Zastopanih je bilo 15 držav, in sicer: Nemčija, Brazilija, Avstrija, Belgija, Španija, Francija, Grška, Ho-lanska, Japonska, Italija, Rumunija, Švedska, Švica, Jugoslavija (senator Popovič) in Čehoslovaška. — Po poročilu »Samouprave« (št. 116) je izjavil g. Popovič, da v jugoslovanskem narodu (»Slovenec« ga bo radi tega naroda prijel za ušesa!) ni niti subjektivnih, niti objektivnih pogojev, da bi sprejel komunistične doktrine. Zanimivo na stvari je pa to, da je kongres sprejel protest proti temu, da je ruski zunanji minister Litvinov v Društvu narodov nastopil za svobodo tiska, čeprav je znano, da je v Rusiji odpravljena. Za ta prostest so glasovale kot prve vse države, v katerih je, kot znano, največja svoboda tiska: Nemčija in Italija ter ostale. — Gospodje mislijo pač: rečem ti, da mi ne porečeš! Ruie Predavanje. V nedeljo, dne 4, Julija s pričetkom ob 9. uri dopoldne se ho vršilo v gostilni pri s, Magdiču predavanje o če-hoslovaškem delavskem gibanju in poteku kongresa čehoslovaške soc. .demokracije. — Predava s. Petejan. O delavskem tisku in socialni zakonodaji govori s, Eržen. A. M. de Jong: 32 IZDAJA Otroška leta MereyntJeja Geysena Pokleknil je k Pollu in mu pregledal rano. V mesu na hrbtu je zijala globoka brazgotina, ki je še vedno krvavela. »Pojdi,« je rekel, gladeč psa, »se bomo prepeljali čez reko, h gospodu Valterju. On bo rano dobro obvezal... sicer bi Poli utegnil še izkrvaveti.« Še vedno od časa do časa podrhtevajoč od joka, je brzel Mereyntje poleg njega. Smejoč se, je končno dejal Vrč, skušajoč ga razvedriti: »Oh, ti neumnež, ti! Nehaj že vendar enkrat tuliti. Saj ti ni nihče skrivil niti lasu ... Smej se raje temu graničarju, tej prismojeni šemi!... Pošteno se je opekel, ko je hotel potegniti zajca izpod mojega suknjiča, kaj ne, Mereyntje? ...« »Presneto ga je bil ugriznil v njegovo taco!« Nasmeh je razjasnil Mereyntjejev objokani obraz. »Popolnoma prav se mu zgodi,« je rekel deček maščevalno. »Tak nesramnež.« »Taka pokveka,« je krepko dostavil Vrč. »Taka smrdokavra!« je posekal Mereyntje divjega lovca; nato pa je bila zopet vrsta na tem: »Tak vražji pasji sin!« Mereyntje se je zopet pričel glasno smejati, zabavala sta se na ta način, na sta, menjaje se, skušala najti vedno hujše psovke za hudobnega graničarja, ki bi bil skoroda ustrelil ubogega Polla. V bičevju sta našla Vrčev čoln; z močnimi udarci vesel je prepeljal Vrč nerodno, domala štirioglato stvar preko reke. Poln užitka je sedel Mereyntje na sprednji strani čolna in opazoval bele oblake, ki so se preganjali po modrem nebu. Domišljal se je, da je na potu v daljne, tuje dežele, vozeč se na sijajni, čudoviti ladju najmanj tisočkrat in več tako veliki kot je bil Vrčev čoln... čez širno morje... Poli je sedel poleg njega in se zaman trudil, da bi dosegel s svojim dolgim jezikom rano na svojem hrbtu. Ko sta korakala po nasipu onostran reke, je vprašal Mereyntje, ki se je bil med tem že popolnoma pomiril: »Kdo pa je gospod Valter? Še nikdar nisem ničesar slišal o njem.« »On stanuje tam1 za ono hišo z rdečo streho, ki jo vidiš skozi rogovile dreves tega gozdička pred teboj. Je zelo odličen gospod. 1 u in tam grem k njim na obisk. Moram reči, v resnici lju-beznjivi in prijetni ljudje.« »Ali je kmet?« »Ne, ni kmet — pa tudi ne delavec!« Mereyntje je pomislil. Prišel je do čudnega zaključka: »Torej rentnik, kot stari Dogge?« »Ne,« je odgovoril Vrč smeje, »rentnik tudi ni. Svoj kruh si služi s pisanjem1.« »Ah, torej pisar?« je menil dečko, misleč, da je uganil. »Tak kot so v tovarniških pisarnah v mestu. Sin stare Johanove žene je tudi pisar.« Vrč je potrpežljivo razlagal: »Pisar, ne pisar tudi ni. On piše knjige.« Mereyntje ga je pogledal, njegov pogled pa je razodeval, da mu ne verjame. »Knjige?« je vprašal čez čas. »Cerkvene knjige?« Divji lovec se je zagrohotal. »Oh ti mali radovednež, ti!« je vzkliknil. »Ne, cerkvenih knjig ne piše. Pač pa krasne povesti, in pripovedne spise za odrasle, romanc m novele, kakor se temu pravi.« »Ti me hočeš potegniti, kaj nc?« mu je odvrnil Mereyntje v dvomu, kakor vedno. Vrč je odmajal z glavo. Ves začuden je stopal Mereyntje vštric njega in razmišljal o teni, kar se mu je zdelo tako tuje in o čemer ni bil doslej še ničesar slišal: mož, ki piše knjige, povesti za odrasle ljudi in si s tem sluzi svoj kruh... Na svetu se gode res čudne stvari! Razen ako mu je Vrč morda zopet kaj natvezil... Toda bo že sam vprašal gospoda Valterja... ali pa si lahko upa kaj takega...? (Dalje prihodnjič.) Ne bo Vam zal: Prej nego kupite blago za obleke, kostume in plašče, obiščite CESKI MAGAZIN kjer dobite blago neverjetno poceni. KroJaSke potrebStlne! III Maribor, III. 10. oktobra Prodaja na drobno in na veliko r Trbovlje Delavstvo in obrtniki Kakor je delavstvo preživljajo izredno težke čase zadnja leta krize, istotako tudi obrtništvo, ki se je borilo za eksistenco in ga je mučila moreča skrb za obstoj. Med obrtnike je treba šteti vse poklice: od trgovcev do gostilničarjev, mesarjev, čevljarjev, mizarjev itd., torej vse poklice, ki jih je spravilo v življenje v tako velikem številu koncentriranje delavstva v industrijskih krajih. Obrtnik je v pravem pomenu besede istotako delavec, ker .se v pretežni večini preživlja od dela svojih rok. Ni podcenjevanje obrtniškega stanu, če ugotovimo, da blagostanje delavstva ustvarja tudi blagostanje obrtništva. Je pa: tudi obratno. In to ravno v industrijskih centrih. Ne draginja in ne davčna obremenitev ne prizadene obrtništva tako občutno, kot ravno slabe eksistenčne prilike delavstva. Draginjo in idlavčno obremenitev lahko trgovec ali mesar prenese na konzumenta m ta je delavec. Ako ima pa delavstvo slab eksistenčni položaj, se pa mora omejiti v potrošnji na minimum, pri čemur v celoti trpi obrtništvo, ker ni konzumenta, ki bi nosil vsaj delna, če že ne celotna bremena draginje in davkov. Zato je borba za izboljšanje eksistenčnih prilik delavstva potom delavskih zaupnikov, delavskih organizacij in ustanor ob enem tudi borba za obstoj obrtništva. In ravno ito hočemo podčrtati. Kakor je to Povsod v delavskih centrih, tako je tudi v Trbovljah: Katerega obrtnika ali trgovca l* delavstvo zapustilo, je, hotel ali ne ho-*el, moral zapustiti kraj. .. Ker smo zgoraj ugotovili važno in resnično dejstvo, da je prospeh obrtništva odvisen od delavstva, ali z drugimi besedami, da je življenjski obstoj delavstva tudi življenjski obstoj obrtništva, zato nam naj obrtništvo oprosti sledeče vprašanje: Kje, kako in v koliko ipodpira .obrtništvo borbo delavstva za gospodarski in kulturni obstoj ni napredek? Koliko iga podpira moralno, materijelno in politično? Ali podpira njegove ustanove in njegov tisk? Za Trbovlje ugotavljamo, da se je v zadnjem času mnogo izboljšalo. Žal pa še mnogi sedijo na veji in jo žagajo. In to z omalovaženjem delavskih predstavnikov in ustanov ter tiska, ki vodi trudapolno borbo za obstoj delavstva, njegov kutlurni in gospodarski naipredek. Ali niso v zmoti oni obrtniški krogi, ki z omalovaževanjem gledajo gigantsko borbo delavskih predstavnikov, delavskih organizacij in delavskega tiska, za svobodo in eksistenco delavskega razreda, in torej — tudi obrtništva® Še par besedi o propadanju obrtništva, ki ga povzroča velekapital, ki ugonablja tudi delavstvo. Te pojave in probleme naj študira obrtnik sam, pa bo prišel kmalu do prepričanja, da je boj za obstoj skupen obrtništvu in delavstvu, čeravno si kapitalizem prizadeva, da obrtnike premami. Vabam in mamilu kapitalizma in fašizma naj obrtnik ne zapade, ker ravno kapitalizem in njegova dekla, fašizem, vodita brezobzirno borbo iproti kulturni, gospodarski in politični svobodi malega človeka, kakor je poleg delavca tudi obrtništvo. Da se bo obrtništvo varovalo viseh gornjih zablod, da ne bo coklja borbi in napredku delavstva, in s tem tudi gospodarski grobokop samega sebe, da ne bo plen fašizma in kapitalizma, ali pa lestva, po kateri bi prišel fašizem do moči, morajo obrtniki vseh kategorij odpreti vrata delavnic in lokalov delavskemu časopisu. S svo-l>mi združenji morajo moralno podpirati delavsko gibanje, mojistri morajo svoje u-^'‘n 'Pomočnike smatrati kot ljudi, jim nuditi svobodo združevanja in vesti ter jim ' j* 1 učitelji v življenjski borbi, ki je v ''J111? vsemu delovnemu (ljudstvu, ki mu voima pripada tudi obrtništvo. N Franc Pliberšek, ♦rrfnvrt » ,®Ja.vsk° Politiko« so naročeni T fnšim In? ®erger Ivan, Letnik Ivo, Lepsina Jože brjvcj. Bešenič Tomo, Kerle r c* nu LI ' Vranešič Jože, Vozel, Stanko branjevec: Bevc Florijan; gostilne. j. 1 n ?' Kolbezen Herman, Ravnikar Ignac (»Rudarski dom«) Sitter Lilda, revstavraca Pavšek Ivan (»Delavski dom«, Terezija), ^ i crj ' •» 1* v 1 » vi ■(’, Sedaj jim pevsko društvo »Cankar« ne da miru. Posebno tukajšnjemu gospodu Z., kateri se je izrazil, da hoče doseči še to, da bo tudi pevsko društvo »Cankar« razgnano. Naj g. 2. ve, cla pevsko društvo »Cankar« L tri n/*U n* nikakšna politična organizacija. ampak izobraževalna, čije na-x '!e’ Jluti delavstvu razvedrila v teli mucmh časih. Nadalje polagamo g. 2. na ?rc®’, ,a na^ se raie ozira po svojih poslih in jih drugače izvršuje, kakor pa jih. Zlasti, da boste vi, ki imate ljubezen do bližnjega na jeziku, šli z dobrim vzgledom naprej. Kar Kristusovih naukov se držite, nas pa pustite v miru.Attt -uJ.t* , llit- Za delavski kolesarski šport. O Binko- štiK so nas obiskali delavski kolesarji s Pobrežja pri Mariboru, ki so nas zaspance vzpodbujali, da naj se tudi oprimemo tega lepega športa in stopimo v vrste zavednih delavskih kolesarjev, ki so združeni v I. Delavskem osrednjem kolesarskem društvu za dravsko banovino v Mariboru. Upamo, da bo agitacija teh sodrugov rodila uspeh. Škofja vas Ustanovni občni zbor »Vzajemnosti« in kmečki fantje ter dekleta. Predsednik voj-niškega okrožnega odbora Društva kmečkih fantov in deklet nam sporoča, da je bilo na jesi dhe 29. junija sklenjeno, da se vsa Društva kmečkih fantov in deklet vojniške-ga okrožja korporativno udeleže prireditve v zvezi z ustanovnim občnim zborom »Vzajemnosti« v Škofji vasi, da s tem dokažejo solidarnost kmečkih fantov in deklet z delavskim gibanjem. — To obvestilo bo gotovo naletelo na siplošno odobravanje med socialistično usmerjenim dlelavstvom, ki bo udeležnece pri ipriTeditvi toplo pozdravilo. Teharje Pt'jasnilo. Prosim Va9 g. uredinik, da priobčite sledeče pojasnilo z ozirom na članek v štev. 35 v »Delavski Politiki« v rubriki Celje, -pod naslovom: »Socialne razmere v podeželskih občinah so strašne.« Ni res, da bi šel O. na občino Teharje (prositi za občinsko podporo. Pač pa se je zglasil pri njem na domu g. Makso Lipičnik, občinski obornik, ki je izrečeno zahteval, da se ™°ra O. zglasiti na občini Teharje, kjer bo dobil podporo v obliki živilske nakaznice v znesku Din 40. Naslednji dan se je imenovani zglasil na občinskem uradu pri g. tajniku. Tajnik mu je rekel, »da ima občina nujna popravila na cesti in da dobi O. podporo v obliki živilske nakaznice, ako se udeleži Kranj Od besed k dejanjem! Ker so bili nekateri naročniki z naročnino preveč v zaostanku, jim je uprava ustavila nadaljnje pošiljenje lista. Kakor so ostali dotični igluhi na razne opomine, seveda s tem zopet niso zadovoljni. Ali namesto, da bi priznali svojo malomarnost ter izpolnili dolžnost do lista s tem, da bi naknadno poravnali zaostanek in zopet nemoteno dobivali list naprej, se raje jeze nad podpisanim poverjenikom, ki sem le v toliko kriv, da sem, verujoč obljubam in zaupajoč v poštenost prizadetih zaostan-karjev, parkrat sporočil uipravi, naj jim lista še ne ustavi. S tem sem bil takorekoč porok za nekatere zaostankarje. Ti pa so me pustili na cedilu in blamirali. Zato se za naprej pri inkasiranju s samimi obljubami ne morem zadovoljiti. Sicer pa uprava sama ne bo trpela zaostankarjev. Obenem opozarjam vse one naročnike, ki so z naročnino v zaostanku, da jo takoj, prvo nedeljo, poravnajo in sicer od 9. do 11. ure v dvorani restavracije Semen. To je najboljša garancija, da bodo list dobivali redno naprej; obenem pa dejanski dokaz njihove razredne zavednosti. — Poverjenik. Kranjske volitve, kompromis in delavstvo, Večinski volilni sistem in javne volitve, ki se zrcalijo predvsem v teroriziranju delavstva, postavljajo socialistič. delavstvo pred vprašnje: kako iti v volilno borbo? Mnenja o tem so različna; vendar pa more delavstvo v volitve samo z demokratičnimi elementi. Da teh demokratičnih sil nismo zbrali, je 'deloma naša krivda, deloma pa razmere, ki so močnejše kot pa naša stremljenja. Ko so bili v teku razgovori za volilni nastop, se je opazilo, da napredni meščani vodijo dvostransko politiko. Danes nam ni treba biti žal, ako se nismo vezali z »naprednjaki«, ki so se pokazali kot pravi Živkovičevi pristaši. Razen tega so tem »naprednjakom« z ozirom na njihove interese, kar se je točno pokazalo, ljubši klerikalci, kakor pa socialistično delavstvo. To so neizpodbitna dejstva. Socialistično delavstvo ima sedaj dva zastopnika v občinskem odboru. To je resnica! Ali s svojim konstruktivnim delom ise bo lahko to zastopstvo v bodoče pomnožilo, dočim bi bilo v nasprotnem slučaju trenutno številnejše, ven-da pa proti nacionalno klerikalnem bloku še vedno v manjšini. Nezadovoljstvo volilcev se izraža v veliki abstinenci (48%). Vendar pa je prav, da je del odbornikov, zlasti tudi kmetov, zastopanih v občinskem odboru, ki so po volji tudi delavstvu, O sestavu kompromisne liste je meščansko časopisje brez dvoma prineslo namenoma neobjektivno poročilo, češ, da lista sestoji iz 12 pristašev JNS, 12 JRZ in 6 Fockove skupine. Mi to časopisje (predvsem »Jutro« in »Slov. Narod«) pozivamo, da vsled jasnosti odbornike posamezno imeniuje in ugotovi, h kateri skupini odnosno stranki pripadajo. To je tudi želja večjega števila odbornikov. — Vsi ti odborniki, ki ne spadajo v okvir obeh legaliziranih strank, pa naj v občinskem odboru sestavijo svoj neodtvisen klub, ki bo zagovarjal in branil težnje celotnega delovnega ljudstva. V tem slučaju jim bodo občani pri bodočih volitvah gotovo odkritosrčno izrekli zaupanje. —d. Hrastnik V počitniške kolonije pojde letos vsega 22 .okrepitve potrebnih otrok. Naša proti-tuberkulozna liga pošlje 15 otrok iz Hrastnika in Dola na tritedensko bivanje v Gornji-grad, kateri koloniji priključi naš Rdeči križ 3 hrast niš k e otroke, ki si bodo ob obilni hrani v dobrem zraku utrdili tam svoje zdravje. V počitniško kolonijo v »Trboveljski dom« v Bakar pošljeta navedeni dve organizaciji 4 otroke, ‘ki bodo skozi 3 tedne uživali morski zrak, da si tam utrdijo svoje zdravje. Pozdravljamo prizadevanja naših človekoljubnih organizacij, o katerih smo prepričani, da bi storili še več za poboljšanje zdravstvenega stanja naše šolske mladine, če bi jima to omogočila denarna sredstva. Zato kličemo vsem: pristopajte k našim dobrodelnim organizacijam in posečajte pridno letno kopališče naše protituberkulozne lige, katerega dohodki so namenjeni borbi proti naivečji morilki človeštva — jetiki! Odhod kolonistov v Gornjigrad je v ponedeljek, dne 5. julija z vlakom ob 6.45, v Bakar pa pojdejo otroci v avgustu. dela na cesti. Ker je O. nesposoben za tako težko delo, je ponudbo odklonil s pripombo, da je mlajših zadosti, ki gredo radi na tako delo, on pa v 70. letu starosti pri najboljši volji ne more. Ker je imenovani odklonil delo na cesti, so se pojavili glasovi, da ne mara sprejeti podpore, iki mu je bila ponu-dena od strani g. Maksa Lipičnika. Javnost naj sedaj sama sodi. Povsod gre glas B. Songu! zlatar, Kranj je za h a s j Z a h I »mit« c • n I k j 6p Obujemo udobno in elegantno celo družino za 137.« dinarjev 45302-4403 Obutev za vsako priliko in za vsak žep. Za delo v polju in v hiši, za pešhojo, opskrbela Vas bc preko celega leta najboljše in naice-neiše. Cena jim je od 15.— do 25.— Din. ■-\-v 44244-4841 Za dečke nenadoknadljivl letni čevlji od moč« nega platna rjave barve z elastičnim gumijastim podplatom. Otroški Din 15.— In 25.—, Moški Din 29— 68895-8195 Čeveljčke za tepe dneve z vsako lahko letno obleko Iz močnega lenenega platna drap barve z belim obšitkom In s polvisoko peto Din 49.— 1125-9621 Elegantni In lahki damski čevlji Iz čvrstega svilenastega Lldo platna z okraskom od plavega antilopa in usnjenim podplatom, stanejo Din 59,— w v v. 45844-4400 Za dečke najboljša obutev za leto na boso nogo. Močna sandala od platna z elastičnim gumijastim podplatom. Moški Din 35— 69 Din 137- mmmm—mmmm 1327-2880 Lahki in udobni čevlji od sivega platna z okraski Iz laka in z usnejenim podplatom Din 69.— m 4975-36547 Čvrsti in lahki troter čeveljčki od boksa z usnjenim podplatom, niško peto, ki se zapenjajo z špango. Stanejo samo 69,— Din. Elegantni čevlji za vsako letno obleko !z belega platna, kombinirani z rjavim boksom in usnjatim podplatom. Din 79,— lMadutsUL i/edmU Otroci solnca Počitnic je deležna samo šolska mladina. Vajenci in mladi pomočniki nimajo počitnic, dasi bi jih nujno potrebovali. Telo, ki raste in se razvija, nujno rabi odmora, gibanja na prostem, solnca in zraka. Dokler ne bo mladina, kot v Franciji, dosegla 'pravice do dopusta, je treba, da čim boljše izrabi vsaj tisto malo časa, ki ga ima na razpolago za oddih. Nekateri imajo prosto samo ob nedeljah in mogoče na kak praz/nik. V lepih poletnih dneh, k,o vlada med zidovjem v 'mestih neznosna vročina in se dvigajo po cestah oblaki prahu, je treba mlademu človeku, da gre v naravo prezračit pljuča. Peš ali s kolesom lahko pohitiš v naravo, ki te vabi v svoj objem: hrib, gore, hladna gozdna senca, zelene senožeti ob reki ali potoku. Tu se človek odpočije in nabere svežih sil za trudapo!no delo, ki ga more opravljati, ako hoče živeti. V zatohlih gostilniških lokalih, ali na vrtovih, kamor te vabita hreščeča harmoniki in razglašen klarinet, ni mesta za mladega človeka. Ako pa že greš, ker moraš iti, potem glej, dla od tam tudi čimpirej izgineš. Alkohol ne utrjuje telesa in ne bistri duha. Vroče glave, v katerih vre alkohol, pa so večkrat krive hudih pretepov in krvavih razračunavanj. Srečnejši, ki imajo po tri dni, ipo ves teden ali več dopusta na leto, lahko izrabijo prosti čas še vse drugače. Zadnja leta se je ipri nas razvilo taborništvo. Skupina mladih delavcev se dogovori, nabavi šotor, ki ne stiane kdo ve kaj, nakupi skromen provijant, vzame s seboj potrebno obleko in hajd, čim dalje proč od mestnega hrupa in šuma, tem bolje. O sedanji organizaciji taborništva .ima lahko vsak svoje mnenje. Toda princip taborništva je zdrav. Ne gre tu samo za telesni odpočitek, ampak tudi za duševni, za Delavski pravni svetovalec Zavarovalnina za požarno škodo (Petrovče). Vprašanje: Pogorelo mi je gospodarsko poslopje, ki sem ga imel zavarovanega za Din 20.000 pri roeki zavarovalnici. Zavarovalnica je škodo ocenila na Din 10.000, ter mi iponuja ta znesek. Ali lahko ostanek iztožim? Odgovor: Zavarovalnica Vam je dolžna na podlagi svojih pravil in zavarovalnih pogojev plačati le toliko, kolikor znaša Vaša škoda, ki se komisijsko oceni. Zato ne bodete mogli doseči kaj več tudi v primeru, če ste bili zavarovani za višji znesek. Če je bila škoda pravilno ocenjena, s tožbo ne bodete imeli uspeha. Odpust 18-letnega delavca (Poljčane). VpraSanje: Moj 18-letni nečak je bil zaposlen v neki lesni industriji. Delodajalec ga je ,pa naenkrat odpustil iz službe, češ, da ga po predpisih za zaščito življenja in zdravja delavcev ne sme več zaiposliti pri dosedanjem delu, ker je fant star šele 18 let. Ali lahko zahteva mezdlo za 14-dnevno odpovedno dobo? Odgovor: Delodajalec hi bil moral Vašemu nečaku vkljtiib temu, da ga ni smel več dalje zaposlovati pri prejšnjem delu, redno 14-dnevno odpovedati službo, ker nosi v vsakem slučaju riziko, ako delavca za/posluje !n mu odkazuje dlelo v nasprotju z zakonitimi predpisi. Obresti (Laško). Vprašanje: Dolgoval sem Din 700, ler sem delni znesek Din 580 plačal že lansko leto, ostanek pa letos, moj upnik pa mi je vkljub temu od celega prvotnega dolga zaračunal 6% obresti za 3 leta naizaj. Ali upravičeno? Odgovor: Če Vaš upnik ni trgovec in če 6% obresti niso bile dogovorjene, Vam sme po zakonu zaračunati le 5% obresti in sicer vedno le od zneska, ki ste ga dejansko dolgovali, ne pa od prvotnega zneska dolga. Neplačana mezda. Vprašanje: Pri nekem posestniku sem delal tesarska in zidarska dela. Zapisoval sem si ure, ter jih imam 150, moj delodajalec pa trdi, da jih imam le 130, ter mi 20 ur noče plačati. Ali ga lahko tožim za te ure? Odgovor: Če ste res opravili 150 ur, lahko tožite delodajalca, da Vam plača še razliko na mezdi. Dokazati pa bodete morali s pričami, da so Vaši zapiski pravilni in točni, če prič ne bodete imeli, bo izid pravde odvisen od tega, ali bo sodišče verjelo več Vašemu delodajalcu, ali pa Vam. praktično gojitev skupnosti, s o družno s ti, medsebojnega pomaganja, spoznanja narave in gojenje prave srčne kulture. Taborenje prinaša tisoč radosti. Kdor je že taboril, ta bo gotovo ostal prištaš ideje taborenja. Tabornik ve, da je to življenje zunaj lepo, da je lepa narava, pa najsi sije solnce ali pa žari nočno nebo od strele, ki reže oblake, iz katerih se vsipa dež, ki poji žejno naravo. Ideja taborenja naj bi našla odimeva, pristašev in pobornikov v delavskih vrstah. Skrbimo, da bodo naša telesa od1 zraka* vetra in solnca ožgana, utrjena, mišice o-jeklenele in prožne. V zdravem' telesu pa prebiva zdrav duh in tega rabi delavska mladina, ako naj odoli vabam fašizma in vsemu, s čemer se jo skuša spraviti na stranpota, v s.uižnost, namesto v zlato, odgovornost polno ali zato tisokrat pozdravljeno svobodo v znamenju socializma. bp. Tako je naie Življenje Delavska mladima že v zgodnji mladosti okuša bridkost življenja. Naš oče je vedno zamišljen, nikoli vesel, tri mesece je že brez dela. Nas je petorica v družini, brez stalnega zaslužka in ne vemo ali bomo imeli jutri vsaj še komadič kruha . . . Naš oče oče je že obupan. Otroci ga tolažimo, mi ne bomo obupali, ker smo prepričani, da bo prišel nov čas, ki bo prinesel novo družbo, novo življenje in dovolj kruha mladini vsega sveta. Mi mladinci zato prisrčno pozdravljamo delo našega »Mladinskega \ estnika v D. P.« ter mu .obljubljamo, da bomo s širjenjem »Delavske Politike« po svojih močeh pomagali našim idealom, so-cia.izmu db -uresničenja. — Dva omladinca. V ogledalu »Le jadra spet napnimo, slovenstvu se 'zročimo!« Zadnje čase opazujemo neko čudovito nervoznost v vrstah bivših klerikalcev in sedanjih novopečenih jeruzalem-cev. Njihove akcije, prireditve itd. vzbujajo domnevo, da gospodje nujno potrebujejo neko legitimacijo, s .katero bi lahko izpričali svojo .moč in vpliv. Na drugi strani je pa sumljivo, da so začeli kar naenkrat zopet povdarjati »hejslovenstvo«. Gospodje, ki so kumovali vsem zakonom za prisilno ustvarjanje »jugoslovanskega naroda«, so naenkrat postaJli zopet samo Slovenci. Izgleda, da je to tista točka, na katero se hočejo umakniti, kadar bi postali