'iiuirnviSTVO ZARJE |o v Ljubljani, FranCiSkanska ulica 6t. 8 »Uradne ure za Btranl{e 80 od 10-do n-JnnrAhie in od O. do 6. pot oldne vgak dan razen nedelj in nToVtiflfOv Ffokoplfli se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne prazni« •	snreiemaio	:	:	:
sprejemajo
na dom za
NAROČNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem i	-
Avstro-Oursko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna K 5-40 mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26-40; za V • 'ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36-—.	: i
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* /	ob pol 11. dopoldne.	*.	•.	•,
UPRAVN1STVO se nahaja v Selenburjjovi ulici Stev. 6, EL, in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zveSe Inserati: enoBtopna petilvrstica 80 vin., pogojen prostor, poslana in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravniStvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
- i»'—	—	Reklamacije	lista	bo poštnine proste. ———
Stev. 594.
V Ljubljani, v soboto dne 31. maja 1913.
Leto III.
Vojaška ženialnost in diplomatične čednosti.
V	torek, 27. maja, je prišel v proračunski debati kot tretji socialistični govornik sodrug Leuthner do besede. Nedvomno so stali v tej značilni razpravi socialistični govorniki v prvi vrsti in so s svojo ne le ostro, ampak tudi strokovnjaško in vsestransko kritiko dali debati značilni pečat. Sodruga Adler in Daszynski sta s svojima govoroma globoko posegla in dvignila to razpravo, katere se je grof Stlirgkh branil z vsemi štirimi, tako visoko, da dunajska zbornica že nekoliko let ni bila na enaki višini, po Adlerjevern govoru se je poznalo, da je zavel nov duh v dvorani, in tudi drugi govorniki so pod vplivom te izredne sile postali krepkejši in toplejši. Ko je potem še Daszynski razbral zunanjo in notranjo politiko od svoje strani, je zavladal občutek, kakor da so dobili gospodje Berchtold et comp. vse, kar so mogli po zaslugi dobiti in da le predmet docela izčrpan. Ali sodrug Leuthner ga je še enkrat prijel v roko; še enkrat ga je obrnil, in pokazal je z druge strani da ne ostane na tej politiki niti ena dobra dlaka, če se analizira. Izredno zanimivo mu je bilo slediti, ko je pokazal, kako brezmiselno je bilo početje tudi s stališča naše diplomacije in militarizma. Navadni civilist — kajti da je bil Leuthner nekoč rezervni častnik, to ne šteje
—	je razodel take kričeče napake visokih militaristov po poklicu, da šef generalnega štaba gotovo ne bo poizkušal nobene polemike s poslancem. Ko je dejal, da smo imeli četrt miljona vojakov mobiliziranih zoper četrt miljona Črnogorcev, vštevši dojenčke in najstarejše stare matere in da smo kljubovanje Črnogorcev odkupili s tisoč kronami za vsakega Črnogorca, s tem pa dosegli velikanski uspeh, da je prišel Skader pod mednarodno policijsko kontrolo je vladala v zbornici veselost, s katero nikakor niso soglašali oni, ki so bili — obsojeni.
Našim čitateljem gotovo ustrežemo, če jim podamo ta govor v celot*
Govor poslanca sodruga Leuthnerja v proračunski razpravi.
Predmet, ki ga imamo v razpravi, ni nič iiruzega kakor moralni polom, nerodno posnemanje kričeče ga imperializma, ki je gonil Avstrijo pet let, da Je tavala skozi svojevoljno ustvarjene nevarnosti od neuspeha do neuspeha. Svojevoljno ustvarjene; kajti ker se ni rdalo nič storiti, je moralo tako izgledati. kakor da se kaj dela. In če ne pride avstrijskemu 'državniku prav nič na misel, je bila od Buola rdo danes vedno mobilizacija njegova pomoč. Naš državnik, tavajoč med sklepom in neodločnostjo. je imel poleg sebe še šepetalce s hipnozo plašljivosti in z njih halucvnaciiarm strahov o nedomiselnih možnostih, ki hi se mogle razviti tam doli pri Jugoslovanih - in naposled generalni štab, ki je že v italijanskem slučaju dokazal, da išče svoje lavorjeve vence v možnosti vojne brez obzira na splošni evropski položaj. Po tem je tedaj razlagati našo le v barvah komike za slikanje sposobno politiko v balkanski krizi, tla smo mirno gledali kakor Francozi in Italijani, da pa smo plačali
za gledanje sto in sto miljonov
in da je spremljala to gledanje sedem dolgih mesecev godba grozečih oficioznih izjav. Med tem ko se nismo genili, so pisali naši oficiozi, katerim izvirajo studenci modrosti v samem zunanjem uradu, o nedotakljivosti sandžaka, o pohodu v Solun, o potrebi, da se definitivno obračuna s to Srbijo, bodisi da jo osvojimo ali pa da ji vsilimo vojaško konvencijo in neizpre-menljivo trgovinsko pogodbo.
Večina govornikov je doslej, povsem po pravici, razlagala gospodarske in Človeško posledice mobilizacije. Oglejmo si pa to mobilizacijo še z
vojno političnega stališča.
Vpričo neverjetne naivnosti in nevednosti, ki vladata v avstrijskem javnem življenju, je bilo prav lahko dopovedati vsem gostilniškim politikantom, da je neizogibno potrebno opremiti Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Hrvaško z oklepom, štrlečim od orožja, ker So te dežele v soseščini prizorišča dogodkov. V resnici pa je ravno narobe, in štirileten otrok bi lahko razumel, da se nam je bilo treba v Bosni in Hercegovini najmanj oboroževati, da nam je bilo najmanj treba klicati kmete in delavce od dela in jih pošiljati v baračna taborišča prav tisti trenotek, ko je bila srbska dežela izpraznjena od vojaštva. .le li res treba razkladati vojnim učenjakom, kakršne imamo na čelu svoje vojske, da ima vsaka bojujoča država ob začetku države svojo znano točko psihološke slabosti, potem pa. kadar je prodrla globoko v sovražnikovo deželo, moment materialne slabosti. ko postane njena zadnja meja največja slabost in občutljivost? Ali tukaj se je to stanje nadaljevalo sedem mesecev in traja še zdaj, ker so, kar je znano vsakemu otroku, srbske čete neizogibno potrebnem v — Skoplju in Bi-tolju. In zato, ker vemo sedem mesecev, da se Srbi ne morejo geniti zoper nas, smo mobilizirali? Le zato, kajti druzega razloga ne bi znal najti! Če so avstrijski vojaški strokovnjaki navajali za pretvezo svoje neumnosti, da so njih predhodniki opremili Bosno s sistemom ozkotirnih železnic, tako da bi dovršili tam svoj razvitek čet pozneje kakor naši sosedje, ne prihaja ta pomanjkljivost prav zdaj v poštev, ker so srbske vojne srle zadržane. Nam ni bilo na noben način treba poslati dol
ne enega moža,
kajti celo za slučaj, da je avstrijski državni kan-celar uvaževal, če ne bi bilo treba v kakšni fazi balkanske krize izvršiti vojaški pritisk na Srbijo, je bilo to povsem nepotrebno. Kajti prav ob času balkanske krize smo bili v srečnem položaju, da je bila Herceg-Bosna vsled neob-hodne rabe srbskih čet na drugem mestu varna vsakega napada, medtem ko bi bili lahko izvrševali s svojimi četami na južnem Ogrskem neposreden vpliv na glavno srbsko zemljo, na Belgrad. ki leži pod našimi kanoni, tako da bi bila teža vojaškega vplivanja lahko učinkovala z enako silo. tudi če ne bi bili mobilizirali ne enega moža.
Vedno so nam natvezali, da ie treba računati z vojno na dveh frontah.
če pa je tako, Vam pove vsak kadet prvega letnika in tudi vsak kulturni človek, ki je čital kakšno Moltkejevo ali Klausewitzevo knjigo, da je predpogoj vse strategije, da se pred vojno prav razdele skupine bojnih sil. Če je bilo res pričakovati vojno na dve fronti, tedaj je moralo veljati — bilo bi res prav čedno, če bi Conrad von Hotzendorf prečital zgodovinsko delo Alfreda Krausa o obleganju Ulma — kot vrhovno načelo, da se pride z vso močjo tja. kjer ima pasti odločitev. Tudi o Srbiji bi bila odločitev tedaj le na rusko-poliskih bojiščih: in še po-
sebno če nam je žugala vojna na dve strani, nam ni bilo treba mobilizirati na jugu in se ne bi bilo smelo ukrepati nič, kar bi moglo oslabiti že vnaprej razdelitev sil. Zlasti v tem slučaju je bila to lahkomiselnost, blaznost, nesposobnost, da so se izdali miljoni za ukrepe, ki bi se bili morali v resnem slučaju tako) Izpremenlti; kajti celo avstrijski strokovnjaki priznavajo, da bi bili morali doli defenzivno postopati, če bi nas Rusija napadla in bi morali z vso silo učinkovati na vzhodu.
(Dalje.)
Deželni električni projekti.
na Balkanu In proti Rusiji.
Inženir A. S t e b i.
Deželna vlada je prisodila skupnemu projektu dež. odbora in uprave drž. železnic za izrabo vodne moči na Ljubljanici »z ozirom na njegovo pretežno važnost za narodno gospodarstvo« prednost pred projektom mestne občine ljubljanske. To čitam po slov. listih in pri najboljši volji ne morem k temu koraku dež. vlade molčati, akoravno sem že dolgo pričakoval, da se slov. tehniki, oziroma njih stanovska organizacija odzovejo pravočasneje tej očitni provokaciji deželnega odbora.
S tem korakom dež. vlade je v zadevi izkoriščanja vodne moči Ljubljanice storjen prvi odločilen korak škodovanja javnih interesov in narodno gospodarskega položaja ljubljanskega prebivalstva, kakor tudi vsega prebivalstva občih, katere leže v okrožju novoosnovane po-deželne centrale.
Akoravno je splošno mnenje prizadetih tehničnih interesentov, kot tudi političnih krogov, da bode dež. odbor prodrl s svojo nečedno akcijo, vendar bi bila brezbojna pasivnost najža-lostneji očitek vsem interesentom splošne poštenosti. Akoravno je danes toliko kakor gotovo, da bode dež. odbor s svojimi zavoženimi in tehnično nepopolnimi načrti prišel najhitreje do gospodarskega bankerota, vendar bi bil javen zločin, ako se pravočasno ne oglasi vsa Javnost, katera hoče imeti za bodočnost čisto vest.
Prišli bomo kmalo tako daleč, da bomo služili Slovenci v strašilo in posmeh drugim narodom. In ni čudo! To, kar se godi in rodi v nedrijih našega deželnega odbora, bode kmalu prestopilo prag. kateri loči otročjo nevednost in blamažo od izrecne škodljivosti javnih interesov. Deželni odbor se Je s svojim odurnim korakom električne centrale na Ljubljanici podal na pot očitega škodovanja prebivalstva in zato je posebna dolžnost tudi socialno demokratičnega delavstva, da z vso eneržijo nastopi pot protesta in boja proti izpeljavi teh deželnih načrtov.
Preden nadaljujem v kritičnem osvetljenju tega važnega vprašanja, navedem naj izpovedbo visokega nastavljenca dež. odbora o pravi nakani deželnih električnih projektov, ker je ravno to značilno za to »velegospodarsko« akcijo dež. odbora. Namenoma zamolčim danes imena oseb, a povedal jih bodem, kakor hitro bodem uvidel potrebo, da se razkrije vsa zahrbtnost dež. odbora.
Ta funkcionar je razvil svojemu prijatelju ves globoko zasnovan projekt o električnem monopolu na Kranjskem. Završnica ie sekun-
darnega pomena, 'dokler se ne izvede glavni načrt dež. odbora. To ie posest ljubljanske parne elektrarne.
Kolikor se spominjam, so bila taka domnevanja že večkrat našla pot v slov. časopisje, a bilo je to le domnevanje. Iz ust tega nastavljenca pa je to dobro zasnovan načrt, kateri se mora izvesti, ako hoče imeti dežela pričakovani dobiček na škodo vsega prbivalstva.
Tu ne gre za dobrobit prebivalstva, ampak za izrečno kapitalistič. monopoliziranje prodaje električnega toka. Kakor hitro bo tudi ljubljanska parna elektrarna v rokah dež. odbora, potem ne bode več cenam električnega toka konkurence, potem ne bode več govora o znižanju • danes visokih cen električnega toka v Ljubljani. In dež. odbor mora dobiti to centralo v svoje roke, da spravi Završnlco Iz gotove pasivnosti.
Tq je »klipp und klar« vodilno mnenje kranjskega dež. odbora pri zasledovanju električnih projektov.
In v tej luči moramo zasledovati vse nada-ljne korake dež. odbora in oceniti to koristno delo danes še vsemogočne stranke v deželi. Ti načrti zore v največjo škodo vsega ljubljanskega prebivalstva in v veliki meri tudi v škodo delavstva in siromašnega kmetiškega ljudstva. Socialno demokratična stranka mora to-raj z vso eneržijo pomagati pri poskusu izjaloviti te nakane dež. odbora.
Da ocenimo gospodarsko važnost deželnega projekta izkoriščanja vodne sile na Ljubljanici, je najpreje potrebno, da s tehničnega stališča pregledamo načrt deželnega odbora.
Ker bi bilo mogoče, da bi mi poskusil kdo očitati, da mi ni bilo mogoče s potrebno pazljivostjo zasledovati zadnje dogodke, omenim da so mi vsi potrebni podatki od najzanesljivejše strani na razpolago. Ravno tako mi je tudi zadnja razprava za oddajo koncesije v vseh podrobnostih poznana, ker sem dobil vse informacije od tehničnega strokovnjaka, ki je bil pri tej komisiji prisoten.
Pred vsem je s tehničnega stališča pribiti, da ie nezmlsel električno zvezati taki dve centrali, kakor sta električna centrala ob Završ-nici in centrala na Ljubljanici. Ne pride v poštev razdalja, katera v tem slučaju ni posebno velika (do danes grade centrale za razdalje do 500 km), ampak odločujoče so prevodne električne eneržije obeh teh dveh central in izgradnji stroški daljnovoda v razmerju z razpoložljivim delovnim efektom.
S hidroelektričnega stališča sta obedve imenovani vodni moči že same na sebi dvom-
Anica Rihla.
(Novela. — Češki spisal J. S. Machar.)
... In zopet so nam pravili mestni očetje, naj si še izmislimo kakšno slavnost, češ, da je bil večer v spomin tistega gospoda — namreč pisatelja Trzebizskega — jako lep, da so se oni pri tem poživili, po mestu in po deželi pa. da je to za celo stranko bilo koristno . . .
Izmislili smo si torej drug večer. Na čast Svatopluka Čecha. Ko smo sestavljali program za večer na čast Svatopluka Čecha, je prisedel k -nam gospod Čečetka, davčni adjunkt, majhen. z velikimi očmi in naočniki, in nam predlagal, naj poverimo gospodični Rihli kakšno točko. Pri tem je zardel in izjavil, da bi obli-gatni šopek sam naročil in plačal. Sprejeli smo. Gospodična Rihla je imela šestnajst spomladi. Bila je rjava, kakor ciganka, oči je imela kakor dvoje rjavih plamenov. Toda, pravil je gospod Čečetka, bilo bi dobro, če bi izmed nas kdo gospodično nekoliko izuril v deklamaciji, on da pesmi dosti ne razume, sicer da bi se sam prijavil za to sladko instruktorstvo . . . Prijatelj Princ ie dejal resolutno, da je doslej utrujen od študija za govor o Trzebizskem, da bi se sedaj rad malo naspal, in če jaz maram prevzeti ta posel, da bo že dobro. In gospod Čečetka je prosil in nam izsul vse tajne sanje in koprnenje svojega srca, dokler nisem prevzel. Vrhu tega so mi naložili še slavnostni govor . .
Z iztisom Svatopluka Čecha v žepu sva se naslednjega dne napotila k stari gospe Rihli. Vabila sva in prosila dovoljenja, da bi smela gospodična itd. Gospa Rihla. kakor se spodobi, se je nekaj Časa obotavljala in izgovarjala, da je Anica jako mlada, da ne zna; gospod Čečetka je razprševal njeno bojazen z ozirom na mojo pomoč: končno je gospa Rihla privolila. Poklicala je Anico, ki je stala že nekje blizu pripravljena. in gospod Čečetka je začel iznova. Dogovorila sva se z Anico, da se bova shajala
vsak dan ob treh v grajskem vrtu, pokazala sva ji njeno vlogo, pesem »Godčevo dete«, in odšla.
Grajski vrt ima bajnokrasne kraje. Razprostira se po starodavnih jarkih in nasipih starega gradu; ima častitljivo šumljajoče drevje; kamnite klopice v grmičju; paviljončke. po kojih zidovih smo pisali svoje mlade verze; ozka pota, koder smo dvoje zaljubljencev more iti drug poleg druzega; ima vonjavo trat in rož, nageljčkov in lilij, rezede, akatov in orehov; njegov zrak trepeče od radostnega petja ptičev, in ako greš s kom po ti poti, splava ti naenkrat drozg pred noge kakor utrgano šareno peresce in vaju gleda z radovedno napetim očesom ... Zlate muhe poletavajo z osolnčenega peska in višnjevi metuljci se pode v sunkovitem poletu od cveta do cveta . . . Resni penzisti se tu iz-prehajajo po četrti uri in pušijo svoje smotke in iz pip. uradniki zahajajo sem po svojem pisarniškem poslu in dišejo sveži zrak, zaljubljenci vedo, na katerem kraju in kateri klopici naj iščejo drug druzega; častivredne mestne dame posedajo po klopeh, zabavajoč se s pletenjem nogavic in z opravljanjem — tako je bilo takrat. In nedavno mi je pisala preljuhezniva čitateljica teh strani odondot, da je i dandanes tako . . .
Anica Rihla je torej redno ob treh prihajala na dogovorjeni kraj. Njen oče je bil grajski uradnik; stanovanje so imeli v eni strani parka, in prihajala je kar po domače oblečena:	vidim
njeno cimetovo jopico, zadaj med pleči nekoliko maščobno od kite las. Sedela je in poslušala
—	toda. Svatopluk Čech. jaz sem bore malo govoril o tebi m tvoji pesmi! In nehote. Gledal sem ji v tista velika rjava plamena in govoril vse mogoče tako dolgo, dokler je nisem pripravil do tega. da se je razgovorila sama. In tu ji je njena mlada duša igrala v očeh, razsmejala se ie z odkritosrčnim poldetinskim smehom in pripovedovala. Imela je dar besednega dovtipa, parodije in zmisel za slabosti naših bližnjih. Govorila je, govorila — naenkrat, kakor to delajo
otroci, je obtičala v zadregi, zardela in molčala, kakor bi se bala zaradi svoje smelosti. Spravil sem jo s svojo besedo zopet črez mrtvo točko in njena duša se mi je odpirala iznova dalje . * . In vrt je vonjal, višnjevi metulji so kakor sanje plavali po zraku, od stolpa dol je odmeval uslrašeni krik podečih se lastavk . . . Čutil sem jasno, da se v meni oglaša »tisti drugi«, da se javlja v življenje in se kakor roparska zver plazi v sanje tega deteta . . .
Okoli petih je prihajal na vrt gospod adjunkt Čečetka. sešel se ondi nekje s gospo Rihlo; hodila sta skupaj in imela resne pogovore do šestih, potem sta naju poiskala . . . Anica je hipoma umolknila in se izpremenila: plamena svojih oči je v zadregi pošiljala v tla. na vprašanja je odgovarjala enozložno, na dovtipe in šale gospoda Čečetke je detinsko zaničljivo skrčila usta . . . Gospod Čečetka mi je pa nekoč priznal, kako da mu je gospa Rihla očitala, za-kai da ni sam prevzel tega, da bi uril njeno hčer v deklamaciji . . .
Potem je nastal slavnostni večer. Govoril sem govor o Svatopluku Čechu z visokega, imel sem toliko o njem v glavi, da bi bil lahko predaval ves dan, toda posebnega vtiska nisem dosegel. I stari gospodje so mi odkrito priznali, da so mislili, da je ta gospod pisatelj tudi že umrl kakor oni duhovni gospod (Trzebizski), zdaj pa da se jim zdi. da se ne sme tako govoriti o Človeku, ki še živi; mogoče, da nekoč napiše kaj slabega, in tako bi si lahko škodoval s svojo hvalo o njem; naše krasotice so mi zatrjevale, da Čech vendarle ni mogel pisati tako krasnih stvari, kakor so n. pr. Halkove »Večerne pesmi« ali pesmi Jablonskega — skratka, ko bi bili Mladočehi takrat po tem večeru postavili Svatopluka Čecha za kandidata v našem mestu za državni zbor prav gotovo bi ne bil dobil niti enega glasu. Anica Rihla je imela drugo točko programa: pesem Godčevo dete. Jedva ie stopila na oder, je gospod Čečetka. sedeč zadaj in skrivajoč pod stolom velikanski
šopek, začel besno ploskati, za njim so zaploskali bližnji sosedje okrog njega, potem pa se je plosk razširil po dvorani kakor epidemija — in v ta ropot in šum je uboga, od strahu drgetajoča stvarica spustila svoje Godčevo dete! Ko je plosk ponehal, je bila že sredi pesmi. Nauftil sem jo seveda malo. pa še to je pozabila in čitala je monotonski, neslišno, in preden se je kdo nadejal, se je priklonila in odtekla za kulise, v očeh polno solz. Nato seveda gromovit plosk, gospod Čečetka se je pojavil s šopkom in šiloma vlekel Anico s seboj na oder, ona pa se mu je izpulila in zbežala v ozadje dvorane . . .
Ko je bil program izčrpan, so se dekleta radostno oddahnila, natakarji so pospravili stole, pometli in začel se je ples. Gospod Čečetka je sedel poleg gospe Rihle in jo zabaval; kajti plesati ni znal. Anica je bila potrta, in dolgo nisem mogel iz nje spraviti besede. Končno je vprašala, ali se bom norčeval iz nje zaradi nocojšnjega večera? — Resno sem ji rekel, da ne. — Potem pa da ji drugo nič ni mar — in ozrla se je vame dolgo in hvaležno, nagnila glavo na mojo ramo in plesala. Plesala je kaj dobro, lahko in graciozno. V sledečem odmoru me je naenkrat zaprosila, naj nikoli več ne predavam. Vprašal sem jo, zakaj. Naj ne predavam, če H sploh hočem storiti po volji nekaj prijetnega. Vprašal sem jo iznova s svojim zakaj. Zardela je: da se ji zdim na odru nekdo drug. manjši, pa le zato. ker govorim ljudem o nečem, česar ne razumejo nič. Naj tedaj več ne govorim in ne predavam. — Obljubil sem Ji. Obšla jo je radost, toda več ni izpregovorila ves večer.
To je bila tudi zadnja slavnost, ki smo jo priredili. Naše krasotice so nam izjavile, da bi lahko aranžirali kar venčke brez tistih učenih govorov in deklamacij, ki so le izguba časa . in tako smo pozneje prirejali le venčke in napravljali izlete v bližnje tovšenjske kopeli, in plesalo se je, samo plesalo.
(Dalje.) \
S
liivoita značaja. Pa bi pa prenesli poleg tega še težka bremena dolgega daljnovoda in vi-snko-napetoslnih pretvarjanj je izključeno in znmore kal takega storiti le oni. ki namenoma \ ara interesente, ali pa oni, ki nima ne pravice, ne zmožnosti presojati tehnično izvedljivost sličnega podjetja.	(Dalje	prih.)
Ljubljana in Kranjsko.
— O odpustu rezervistov piše »Arbeiter Zeitung« med drugim:	»Osemindvajsetletne, ti idesetlcine Ijfidi so držali več kot pol leta pod zastavami, da so v mirnem času prenašali vse muke vojne službe, dozorele može, rodbinske očete so za dolge mesece postavili pod vojaško disciplino. Moštvo je to potrpežljivost prenašalo, dokler je res mislilo, da je domovina v nevarnosti. Ampak ko je bila po izročitvi Ska-dra odstranjena sleherna nevarnost, ko so se rezervisti povsod drugod vračali, ko je celo Srbija svoje starejše letnike poslala domu in je ostalo povišano stanje samo pri bosanskih armadnih zborih, se je rezervistov polastilo razburjenje ki tudi komandam ni ostalo prikrito. Vojna uprava je spoznala, da bi pridrža-vanje razburjenih, ogorčenih, v svojih upih ogoljufanih ljudi postalo lelvko nevarno vojaški disciplini. Dogodki na Francoskem so to bojazen najbrž še povečali. Tako so se vdali in sklenili nekaj, kar bi bila pametnejša, dušo ljudi poznavajoča vojna uprava že davno sklenila«. — Kakšno razpoloženje je vladalo zadnje čase med rezervnim moštvom, kaže pjsmo našega sodruga rezervista, oddano 25. t. m. v Teodo (Dalmacija). Omenjeni sodrug nam sporoča, da so se cele kornpanije, celi bataljoni, na tisoče in tisoče mož dan za dnem oglašali k raportu in dan za dnem zahtevali, da jih odpuste domov. Pismo navaja rezervno kompa-nijo, kjer je od vseh en satn ostal v vrsti. In značilno ža duh, ki je preveval moštvo, je to, da so Častniki zlepa mirili in tolažili razburjeno moštvo in da so pozabili na strogost, ki je bila prve mpse.ee mobilizacije običajna za demonstracije pri raportih.
— Šolskemu vodstvu v Sp. Šiški! Starši, k} imajo svoje otroke v ljudski šoli v Spodnji Šiški, nam pišejo: Za otroke od 4. razreda dalje na spodpješišenski šoli je bil projektiran majniški izlet na Vrhniko. Otroci državnih železničarjev ne bi imeli za vožnjo do Vrhnike znižane vozne cene. Zato so morali prinesti otroci po 3 K za izlet. Nato je bil načrt izpremenjen in so otroci napravili z učiteljstvom izlet na Gorenjsko. Peljali so se do Jesenic, šli peš skozi Vintgar na Bled in na postajo Lesce, odkjer so se odpeljali v Ljubljano. Otroci, ki niso bili že prinesli 3 K za izlet, ko je bil nameravan na Vrhniko, so prinesli pred 15. majem za izlet na Gorenjsko nekateri po 1 K, drugi po 2, ali 3 K. Za vožnjo na Gorenjsko so imeli otroci državnih železničarjev režijske karte. S temi kartami velja vožnja do Jesenic 40 vinarjev, od Lesec do Ljub,liane 34 vinarjev. Za vožnjo po blejskem Jezeru so plačali otroci po 20 vinarjev. Znašajo torej vsi stroški 94 vinarjev. Jestvine so morali otroci nesti s seboj in jim je učiteljstvo pred izletom še izrecno naročilo, da naj vzamejo prav mnogo prigrizka s seboj. Otroci niso med izletom nikjer- obedovali. Učiteljstvo s katehetom je obedovalo pri Žumru v Vintgarju, otroci so bili na cesti med tem časom in jedli, kar so imeli s seboj. V Lescah se je učiteljstvo zopet pokrepčalo v gostilni, otroci so ostali sami na peronu in je moral celo učenec klicati voditelje izleta, ko je prihajal vlak. Od izleta je minilo že 14 dni. Mislili smo. da bomo dobili od treh ali dveh kron, kolikor je pač kdo dal. po odbitku stroškov — 94 vinarjev — denar vrnjen. Ali do danes še nismo dobili vinarja. Otroci so na naše opomine večkrat -vprašali v šoli, če jim bo povrnjen denar. Ali dejalo se jim je: Denar je na Bledu. Slavno šolsko vodstvo v Spodnji Šiški torej poživljamo, da uredi to zadevo, ker starši prizadetih otrok so že silno ogorčeni. — Pa še nekaj! Izleta se je udeležil katehet Tavčar, ki je otroke fotografiral. Sedaj pa vsiljuje otrokom te fotografije in jih prodaja večje po 40 vinarjev. razglednice po 20 vinarjev. Prav radi bi vedeli, kdo da je častitemu patru, ki je vendar pri vstopu v samostan obljubil večno uboštvo, dal dovoljenje za to kupčijo?
Z Viča nam pišejo: V nedelio smo stali trne mladi delavci pred vrati gostilne »pri Hoštn -— ki je visavis viške cerkve. Kar pride starejši policaj (stanuje pri Bijolu na Glincah) pa nas »herštela«: »Fantje — v cerkev, ali pa se razidite! Le tukaj stojite, dajete slab zgled onim, ki so v cerkvi.« — Mi smo se nasmejali pridnemu možu ter se razšli. Vprašamo slav. uredništvo »Zarje«, kaj mislite, ali so ljubljanski policijski stražniki cerkveni sluge — ali pa so tako neti za božjo čast, da pode ljudi'v cerkev. Povejte nam.« — Priobčujemo brez komentarja.
-	Celodnevni izlet članov društva »Die »Naturfreimde na Grmado. Odhod z državnega kolodvora v nedeljo ob 6. 57 min. v Medvode-od tod peš v Soro, Šmohor, na Grmado Sv Katarino in v Ljubljano. Hoje 11 ur. Sodrugii udeležite se izleta v nedeljo polnoštevilno!
^ T v Politična organizacija socialno-demokraticne stranke v Spodnji Šiški sklicuje v
•>nk»	i	T	vUA b ~ v	K0StiIll° k All-
ljudski shod z dnevnim redom-
1. Občinske razmere v biški: nove občinske doklade,	šolski	novčič, vodovod	in njega pre-
■\ zetje	po	občipi: 2. sklepi k prvi	točki; 3. pomen
organizacije in časopisja za delavsko ljudstvo, i r'rc,bl)falstvp Šiške! Ker so predlogi, ki jih Je odobrila večina občinskega odbora daleko-sezm in obenem precejšnjo breme za vas — vabimo vas vse brez razlike mišljenja, da se udeležite v pondeljek javnega shoda. Agitirajte za obilno udeležbo!
" Polajnko se le pritožil zaradi previsoke
»K*	č1-	0	se	ie	z-oper sodbo porotnega so-
“isča, v kateri mu je bila naložena šestletna težka ječa, pritožil, in sicer samo zaradi previsoke kazni. Pritožba gre na c. kr. višje deželno sodišče v Gradcu, ki ima presoditi, ati je kaze«
res previsoka ali ne. Krivdorek je s tem pra-votnočen in je vsled tega Polajnko kazen tudi že pravilno nastopil.
^— Umrli so v Ljubljani: Elizabeta Vašelj, bivša delavka v predilnici. 85 let. — Anton Keržmanec, sin mizarja na državni železnici, 14 let.
— Zaradi razžalitve cesarja. Anton Podboj, 621etni delavec iz Planine, se že od mladih let po svetu klati. Dne 30. aprila t. I. okoli 1. popoldne je prišel na dvorišče žrebčarske vojašnice^ na Selu. Hotel je iti v kuhinjo, kar mu je pa četovodja zabranil. Obdolženec ga je prosil za' milodar. Vojak je čutil, da diši po žganju in mu je odvrnil, da nima denarja odveč, nakar je Podboj izustil besede, ki vsebujejo žalitev cesarja. Obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe.
— Samomor. Skozi okno svojega stanovanja je skočil 37 let stari posestnik Jakob Pristav v Bregu, okraj Radovljica, osem metrov globoko, in obležal mrtev. Pristov zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otrok. Pristov je bil strasten alkoholik,
. r— Uboj. Iz Novega mesta poročajo: Včeraj dopoldne^ jubil stari Ovniček iz Malega Slatnika svojo ženo. Po storjenem zločinu se je sam ovadi! sodišču.
— Samomor Kranjca v Gorici. V sredo okolo
I.	zvečer se je ustrelil v Gorici v svojem stanovanju krojaški vajenec, 191etni Pavel Budna iz Novega mesta. Kot vzrok samomora se navaja ljubezen. Podrobnosti še niso dognane.
— Skok skozi šipo. Včeraj dopoldne se je ljcki uradnik -deželne vlade po opravkih
pri puškarju Kaiserju v Šelenburgovi ulici s svojim psom. V trenotku, ko je uradnik odhajal. je skočil njegov pes, meneč, da so vrata odprta, s tako silo skoznja, da je razbil stekleno šipo v vratih in prileti na sredo ulice. Na splošno začudenje občinstva, ki se ga je takoj mnogo nabralo Died Kaiserjevo prodajalno, se pes pri svojem skoku skozi šipo ni nič ranil.
Najdene stvari: 1 ženska ročna torbica z vsebino, 1 bankovec za 10 kron, 1 črna denarnica z 1 10 bankovcem in angleš. obliž, I na ženska ura, 2 verižici in obeski. — Izgubljene stvari: 1 zlata ženska ura z 1 jiokrovom in crko B in 1 zlata moška verižica 40 cm dolga z enim ključem, 1 bankovec za 10 K. 1 denarnica z vsebino in znamke postreščkov, 1 ključ,
1 srebna žepna ura z verižico. 1 rjava denarnica z vsebino, l bankovec za 20 K, in 10 K. ter 1 listik tvrdke Hammann za perilo, 1 rjava denarnica z 1 10 bankovecm in angleš. obliš, 1 niali prstan, z 1 rubinom in 2 diamanti, 1 srebrna ura z pozlatenim obročem s srebrno verižico in 2 prstana, 1 denarnica z 1 bankovcem za 10 K in drobižem in znamke, 1 kuverta z 1 stokronskim bankovcem in 1 bankovec za 20 K. 1 športna verižica, tula srebna, z okroglim obeskom. I zlati medaljon s slikami, 1 podol-gasta broša z 1 rdečim kamnom v sredi, 1 zlat prstan z belim kamnom, 1 ročna torbica z vsebino: denarnica, žepni robec in 1 ključ, 1 ženska ura s športno verižico, 1 zlata zapestnica z t zlatimo beskom, podoben 10 kronskemu zlatu, 2 srebrni zapestnici, ena broša in za 10 K bankovec.
— Kinematograf »Ideal«. Padec Skadra, velezanimiv posnetek iz vojne, se kaže od danes do pondeljka na vrtu kinematografa »Ideal«, vsebina je sledeča: Eden najstarejših črnogorskih poveljnikov. ki se je bojeval že leta . 1876. proti Turkom. — General Viikotič. poveljnik črnogorske armade. — Prihod princa Mirka in črnogorskih čet v Skader. — Princ čestita četam na hrabrem vedenju med vojno. — Kak učinek je napravilo obstreljevanje v Skadru in oko-Iici- T sb'ocla Polletnega obleganja: glad prisili nesrečneže, da jejo celo skorjo dreves. — Črnogorski prestolonaslednik Danilo in princ Peter pridejo, ko dobe od Esad paše njegovo sabljo, v mesto. — Stotnik Ljubič, ki je poveljeval neko skrito baterijo, ki je izstrelila na turške pozicije nad 5000 granat. — Predstražc se podajo po predaji mesta v turške pozicije. — Par metrov od predstrnž opišejo črnogorski častniki operaterju Ziirnala Pathč pot. — Rovi in žične mreže s kavlji znbranjirjejo dohod do Taraboša. — Izven tega sijajna drama »Njen dobri sloves« z Hcnny Porten v glavni vlogi. Ostali spored je prvovrsten. Igra se na vrtu že ob 7. pri belem dnevu!
Koroško.
. " Leše* Tukaj se je vršil dne 25. t. m. jako dobro obiskan shod, na katerem je poročal so-drug Cobal o »Organizaciji in delavstvu«. Udeležilo se je shoda nad 500 oseb. Po shodu se je vršilo sla vije petletnega obstoja rudarske organizacije. Slavlje je trajalo dolgo v noč in se je izvršilo v najlepšem redu.
— Ponesrečen železničar. Na celovškem kolodvoru je jiadel pod lokomotivo, ki je premikala vozove, premenjevalec tirov. 411etni Wein-schimmel. Stroj mu je odtrgal levo nogo. Smrtno ranjenega so odpeljali v bolnišnico. Mož je oženjen in ima pet nepreskrbljenih otrok.
Goriško.
VOLILNI SHODI NA GORIŠKEM.
V nedeljo 1. junija ob 11. dopoldne v Povirju v prostorih Andreja Mohorčiča. Poroča sodrug dr. Henrik Tuma iz Gorice.
V nedeljo 1. junija ob 3. popoldne v Sežani v prostorih Franca Guliča. Poroča sodrug dr. Henrik Tuma iz Gorice.
V nedeljo 8. junija ob 10. dopoldne na Bukovem v prostorih Antona Čelika. Poroča sodrug dr. Henrik Tuma iz Gorice.
V nedeljo 8. junija ob pol 4. popoldne v Hudajužni v prostorih hotela »pri Črni prsti«. Poroča sodrug dr. Henrik Tuma iz Gorice.
Sodrugi! Volilci! Agitirajte po vseh krajih za obilno udeležbo.
— Volilni imeniki za deželnozborske volitve so že skoraj povsod razpoloženi na vpogled volicem; pozivamo vse sodruge. da se prepričajo, ako so vpisani v volilni imenik. Ako * e ue pobrigalo pravočasno, po preteku 14dnej£n
nega roka razpoložitve imenika ne bode več časa za reklamiranje. V Gorici je volilni imenik razpoložen od 26. maja do vštevši 8. junija pri c. kr. okrajnem glavarstvu (pritličje) in ne prj goriškem magistratu kakor prejšnja leta.
— Podružnica Splošna delavska zveza »Vzajemnost« za Goriško v Nabrežini priredi prihodnjo nedeljo ob 3. popoldne na vrtu g. Rus-bacha (pri postaji) v Nabrežini veselico. Nastopita pevski zbor »Ljudskega odra« iz sv. Križa in domača godba. Med veselico posluje šaljiva pošta, srečolov itd. Klesarjem, železničarjem in sodrugom sploh iz Nabrežine in okolice priporočamo, da se v čim večjem številu udeleže veselice in da privedejo tudi svoje žene
— »Shod« Jugoslovanov v Nabrežini. Da je pamet že zdavnaj zapustila voditelje narodnega delavskega gibanja, je stvar, o kateri ne dvomijo več niti narodnjaki sami. Se nimamo torej čuditi mnogo, če ti ljudje streljajo kozle kar zaporedoma in če nemoteno nadaljujejo svoje neslane burke. Spektakli, ki jih uprizarjajo narodnjaški agitatorji, so navsezadnje tupatam celo zabavni. Spektakel take vrste sc nam je nudil pretečeni teden v Nabrežini. Z. J. Z. je sklicala shod, ki naj bi se vršil v veliki dvorani gostilne pri postaji. Agitacija je morala biti živahna, če se pomisli, da za misijon narodnjaških patrov v Nabrežini ni skoraj nihče znal. Narodnjaki so se za shod prav posebno pripravili. Rekli so. da se vrši shod v veliki dvorani gostilne, oni so se pa skrili v stransko manjšo sobico, kjer se je narodni tabor tudi vršil. Nekaterim sodrugom se je pa vendarle posrečjlo iztakniti skrivališče narodnjakov. Udeležba je bila vse drugo kot impozantna. Okolo mizice so sedeli referenti in publikum. Za namene tistih gospodov se je izvedelo takoj. Predvsem pohrustati socialne demokrate na postaji in potem napraviti naskok na vas. Dva napihnjena učitelja sta zastopala na shodu narodne klesarje! Shod je otvoril neki Šerok. Ton, ki je prevladal na »shodu«, je bil pojasnjen že po prvih besedah tega veleuma. Izbleknil je takoj nekaj prav neumnih budalosti na adreso socialnih demokratov. ki so sovražniki slovenskega delavstva itd. Njemu je sledil značajni Brandner, ki je ponavljal znano jeremijado o zatiranem, izkoriščanem in teptanem slovenskem ljudstvu, ki bo baje rešen zatiranja in izkoriščanja samo po prizadevanju Narodne »Delavske« Organizacije. Socialisti izdajajo slovenski narod, so sovražniki slovenskega delavstva, jiodpiraio delavce drugega naroda na škodo slovenskega, ki je preganjan na lastnih tleh itd. itd. Nato je prišla na vrsto znana pesem o regnikolih, ki odjedajo kruh domačinom, kar je zopet mogoče le vsled opore, ki jo ti ljudje najdejo pri nas Nato je poudarjal moč in pomen N. D. O., za katero delavstvo baje kar drvi; opeval je shod v vi-žovljah kot pravi »memento« nasprotnikom. Ker je bilo s tem gospodarskemu programu N. D. O. konec, se je »poročevalec« podal ua politično polje. Tukaj mu je bilo delo prav lahko. Pričel je zopet prav veselo psovati in obrekovati socialne demokrate, ki so baje krivi, če je vreme lepo ali slabo. Prerokoval je nato narodni pohod v Nabrežini in po Krasu ter oznanjal novi čas, ki se po zaslugi N. D. O. pripravlja slovenskemu narodu na Primorskem, b tem je bilo misliti, da bode obrekovanju in prerokovanju dovoli. Toda ne. Kot tretii tribun ,ie nastopil znani in slavni Bufon. Zopet obrekovanje in blatenje socialnih demokratov, ki omogočajo ponemčevanje naših krajev itd. Končno se je še posebej zadrl v sodruga Kopača z očitanji, ki jih more poroditi le Bufonova domišljavost. Ko je bilo kraj kvasenju narodnjaških gromovnikov, se je oglasil k besedi sodr. Hladni , ki je stvarno in jedrnato odgovoril na zabavljanja narodnjaških osrečevalcev, katerih agitacm in bojni program je le neprestano obrekovanje socialnih demokratov, ki hočejo organizirati de-lavstvo na razredni podlagi, da mu tako omogočijo uspešen boj proti mednarodno koaliia-nemu kapitalizmu, ki izkorišča in^ pobija revni delavski razred. N. D. O. je meščanska ustanova, ki služi le političnim namenom narodnjaških gospodov. Razred delavcev ne more imeti nič skupnega z razredom kapitalistov. Otgani-zacija. ki služi delavskim interesom, ne more služiti interesom kapitalistov. Kdor govori o skupnih težnjah in interesih naroda, le vara m izdaja delavsko ljudstvo. Interesi slovenskega delavca so različni od interesov slovenskih bogatašev in kapitalistov. Stremljenje enih se bode vedno križalo s stremljenjem drugih. Koliko je N. D. O. resnično delavska, je razvidno ze iz dejstva, da ima v odboru samo odvetnike, posestnike in učitelje. In če ta »delavska« organizacija išče podpore pri gospodarjih, katere hvali kot njej naklonjene (kakor je to bilo razvidno iz pisma, ki ga je ta organizacija poslala podjetnikom), potem ne more biti več dvoma o nalogah take kapitalistične organizacije. Ze udeležba na shodu bi morala prepričati narodnjake. da se trudijo zaman. Zavedni delavci vedo. da je solidarnost in enotnost jrogoj uspešnem boju proti kapitalističnemu sistemu, ki odreka ljudstvu pravice, in vedo tudi, da so orodje kapitalistov oni, ki skušajo oslabiti skupno moč organiziranega delavstva. Krepko je odgovoru narodnjaškim jeremijadam tudi sodr. Cey. Rev nejšega spričevala si narodnjaki niso mogli daU_ Zborovali so skriti v temi. Shod bi moral biti železničarski. Vse železničarstvo jejia bilo zastopano po dveh — reci in črtaj — 'dveh železničarjih, in sicer i»o asistentu Petroviču (tisti, ki neusmiljeno preganja slovenske železničarje, katere zmerja z lepimi slovenskimi besedami: »Sakramnski folk!«) ter po lampistu Zavedlaln Ta dva junaka naj bi tvorila predslražo Z. J. Z v Nabrežini? Se je sicer trdilo na shodu, 'da se začne pri železničarjih in da se bo nadaljevalo pri klesarjih. Nam se pa zdi, da so narodnjaški razgrajači končali, še preden so začeli!
Občinske volitve v Trstu.
Delavci, volilci!
V	nedeljo, 8. junija ste poklicani, da izvolite za IV. mestni in II. okoličanski volilni razred
20 zastopnikov, ki bodo imeli nalogo, varovat* I v občinskem zastopu vaše delavske interese Socialno demokratična stranka vam predlaga da oddaste ta dan svoje glasove sledečim kam didatom:
Naši kandidat je so:
V	MESTU:
I.	mestni volilni okraj (Sv. Vid.)?
Jakob Nikolas, učitelj občinske ljudsko
oUIC*
II.	mestni volilni okraj (staro mesto):
Rudolf Cerniutz, uradnik in Viljem Pitz, mehanik.
III, mestni vi- lilni okraj (Novo mesto. Rojan is
kos Grete):
Viktor Perez, uradnik in August Gaspari, uradnik.
IV. mestni volilni okraj (Barrira nuova in Škorklja):
Franc Barba, tiskar.
Edvard Gherghich, trgovski pomočnik,
Josip Petejan, tajnik zidarske organizacije.
V. mestni volilni okraj (Barriera vecchia in
Kjadin)/'
Franc Blasizza, kotlar.
Josip Podgornik, tajnik organizacije pro-metnih delavcev,
Gilbert Senigaglia. zdravnik,
AntOjn Simonetta, mesar.
VI. mestni volilni okraj (Sv. Jakob’ in zgornji
Kjarbola):
cije.
Ezio Chiussi, tajnik kovinarske organiz*
Arhangeli Doff-Sotta, učitelj,
Valentin Pittoni, vodja delavskih konsiun-nih zadrug.
Edmund Puecher, ravnatelj okrajne bolniške blagajne.
V	OKOLICI:
I. volilni okraj (Skedenj, Sv. Marija Magdalena
zgornja in spodnja);
Josip Petejan. tajnik zidarske organizacije.
II. volilni okraj (Katinara, Rocol, Lonjev, Vr*
dela, Konkonel in Kolonja) ?
Josip Kopač, tajnik železničarske organizacije.
III. volilni okraj (Barkovlje, Rojan Greta, Bazovica. Bane. Gropada. Trebče, Padrič Op®'
Prosek, Kontovelj in Sv, Križ.V-Ivan Sedmak, železničar,
Valentin Pittoni, vodja tržaških delavskih konsumnih zadrug.
Volilni odbor socialno demokratične stra#
VOLILNI SHODI.
Za prihodnje dneve so določeni sledeči volilni shodi:
Vrdelca: V soboto 31. t -m. ob ^ pod milim nebom na zemljišču »Pra det Gobbo« poleg ulice dello Scogllo na VrdelcI. Pomivalci: E. Kristan, Kopač in Cerniutz.
Kolonja: V soboto 31. t. m. ob 8. zveČ* v gostilni »Pri starem Matevžu« v Kolonji.
Sv. Magdalena zgornja: V soboto 31. t.» ob 8. zvečer v gostilni »Aha Vittoria«.
Katinara: V nedeljo 1. junija ob 9. dopold« v gostilni »Pri Padovauu«.
Barkovlje: V nedeljo 1. junija ob 4. POP01* dne v gostilni »Pri Starcu« (po domače Bužec) na zgornji cesti v Barkovljah.
Kontovelj: V nedeljo 1. junija ob 4. poP<* dne v gospodarskem društvu.
Rojan: V pondeljek 2. junija ob 8 zvečef v gostilni »Pri dvanajstih murvah« v ulici Mo-reri v Rojanu.
Novo mesto: V sredo 4. junija ob 8. čer v gostilni »Ineternationa!« v ulici Bocacdf št. 25.
Novo mesto: V četrtek 5. junija ob 8. t*
čer v gostilni »pri Seci« na Greti.
Sodrugi, poskrbite, da bodo 'vsi shodi 'dobro obiskani.
Sličice volilnega boja.
Volilni boj za občinske in deželnozbor^6 volitve je v polnem tiru. Odločen in resen ni' stop socialnih demokratov je spravil obe nacionalni stranki iz ravnotežja. Glavno
italijansko
nacionalno glasilo »Piccolo« ima cele strani vfc lilnih člankov ter je vse iz sebe. »Edinost« hi rada sledila na tej poti. ampak v Trstu je žt javna tajnost, da poka pri narodnjakih tista-tJ' kožvana edinost in sloga ter gospodje, ki so Si* jali veter, baje žanjejo vihar. Vzlic temu brc®' proti socialistom v rubriki, ki jo ima »Edinost kot nekak rezervoar za umazane stvari — P°) naslovom Narodna Delavska Organizacija.
Priznati se mora, da je gonja nacionalne« časopisja najboljša agitacija za socialiste. M| navedemo le nekaj stavkov iz te nacionalne fra, zarije:
»Piccolo« piše:
Socialistom pritečejo na pomoč Slovenc ker so si socialisti že poskrbeli to pomoč s to«^ rda so kandidirali dva Slovenca, preoblečeni v internacionalca . . .
Kako in kolikokrat se bodo še metali noge socialisti v protiitalijanski agitaciji za & sego glasov iz »Narodnega doma«, da zmag® na naši zemlji?
. . . Kandidat (soc. Lvrussi), ki se dela :■ ternacionalca, da škodi italiianstvu in korist Slovencem . . .
... da se moramo bojevati za italijanst' Trsta, pa dokazuje boj, ki so ga napovedali yi sovražniki itrdijanstva — internacionalni soO( listi in krogi najčruejšega nazadnjaštva ., Za Slovenci so prišli Hrvatje? Interna« nalili socialisti jih pozdravljalo ...
Taka je cela stran lista »Piccola«. »EdinoS| sledi bolj skromno in pravi:
A, . Socialno demokratični lažnjivcl.
socialna 'demokracija pri nas s svojim zelo Čudnim izvajanjem iniernacionalizma zanemarja slovenske delavce ter pi otežil a 11cili—
jane in Nemce
. . . nesramen dopisnik »Zarje« . . . V tej nesramnosti se zrcali vsa »lepa« duša ljudi, ki se bodo vrgli na našo okolico kakor ose na hruško . . .
Kakor je iz zgoraj navedenih stavkov razvidno, je to najboljša agitacija za socialiste. Eni trde. da smo italijanožrci, drugi pa, da smo slovanožrci. Pametni ljudje bodo sklepali, da so socialisti na pravi poti in bodo glasovali za nas. Tudi časi, ko so se ljudje še opijanjali z narodnimi frazami, so minuli in brcanje nam dokazuje, da jim gre že precej hudo, zato pa smo veseli in zadovoljni.
i	 —	—	    ■	■
Trst.
—	Atentat na C. M. šolo v Trstu. Predvčerajšnjem ob 8. zvečer sta prišla v šolo »Ciril-Metodove družbe« na Acquedottu dva mlada človeka. Govorila sta najprej z neko učenko, ki je ravno prižigala luči. Ko je učenka odšla v svoj razred, sta mladeniča s katranom polila podnožnik plinovega števca, prižgala in odšia. Kmalu potem je učiteljica črnigojeva zapazila pri vratih plamen, ki ga je skupaj z učenkami In učiteljem Šemetom pogasila. Da se ni posrečilo ognja pogasiti, bi bil povzročil eksplozijo Števca, vsled katere bi bila lahko nastala nesreča, ki bi zahtevala brezdvomno tudi človeške žrtve. »Edinost« pravi, da sc je vršil pogovor onih dveh mladeničev z učenko v italijanskem jeziku. Pripisuje ta atentat italijanskim nacionalcem. Ako je to res, potem mora kamori fes slabo iti; najhujše obsodbe vredno je dej-
stvo, da se nahaja med italijanskimi nacionalci mladina, ki sploh pride do takih naklepov in nam kaže v pravi luči vso propalost italijanskega kamorističnega nacionalizma.
— V boj proti kamori! Sodrugi! Italijanska nacionalistična kamora se poslužuje vseh mogočih sredstev, da bi oropala delavstvu zastopstvo v občinskem svetu. Ona kamora, ki je hotela vsiliti tržaškemu ljudstvu umazano timav-sko vodo. ki ni, z eno besedo rečeno, hotela storiti ničesar v korist delavstva in delala vse le v korist meščanstvu, ona kamora, ki provocira štrajke, se sedaj liže pred delavstvom in mu obljublja zlate gradove. Sodrugi! V boj z vsemi sredstvi proti taki kamori. Glejte, da bo zmagoslavno vihrala dne 8. junija rdeča zastava mednarodnega socializma.
— Razpis važnih služb. O zadrugah, ki so jih imeli tržaški narodnjaki pri izberanju kandidatov za obč. volitve, beremo v »Stavbin-skera delavcu« sledeče. Politčno društvo »Edinost« je razpisalo konkurz za 16 kandidatnih mest. Vsi, ki bi radi prevzeli kako mesto narodnega kandidata, naj pošljejo pismeno ponudbo na odbor političnega društva »Edinost« v Narodnem domu. Prosilci se morajo izkazati, da so 30 let stari, da so narodnega prepričanja, da so vešči slovenskega in italijanskega jezika, da znajo molčati, da so pripravljeni propasti in da so obiskali vsaj tri mesece šolo za pokorščino v Črni gori. Prednost imajo oni, ki lahko dokažejo, da niso šr nikdar bili na socialističnem shodu. Ponudba je treba vložiti najkasneje do nedelje t. junija P. f._________________________
Za tiskovni sklad »Zarje« smo prejeli od izvršvalnega odbora soc. dem. stranke v Gorici 20 K.
Nova napetost na Balkanu.
Preliminarni mir s Turčijo je podpisan. Nevarnost krvavega spopada med Bolgarsko in Srbijo narašča. Danes se sestaneta Pasic in Gešov v Caribrodu.
PRELIM1NARN MIR — PODPISAN. I
London, 30. Preliminarni mir je bil podpisan ob dvanajstih 40 minut.
SRBSfcO - BOLGARSKI SPOR.
Sestanek Pašiča in Gešova v Caribrodu.
Belgrad, 31. Danes se odpelje ministrski predsednik Nikola Pašič s posebnim vlakom v Caribrod, kjer se popoldne sestaneta z bolgarskim ministrskim predsednikom Gešovom. Razgovoru obeh vodilnih državnikov bo prisostvoval tudi srbski poslanik v Sofiji Spalaj-kovič.
Bolgarski pogoji.
Belgrad, 3] »Pravda« poroča, da ie Bol-STarska pripravljena za pogajanja o mejnih vprašanjih, ampak le pod pogojem, da Srbska in Bolgarska pred pogajanji demobilizirata.
Volna neizogibna?
Frankobrod o. M., 31. »Frankf. Ztg.« je izvedela od politika, ki so mu razmere na Balkanu dobro znane in ki je bil zadnji čas v Atenah in Sofiji, da je vojna med Srbijo in Grško .er med Srbijo in Bolgarijo neizogibna. I e posredovanje vseh evropskih velesil bi lehko prc-prečilo novo vojno na Balkanu.
Osebni in fovorni promet ustavljen.
Sofija, 30. Danes zjutraj je bil ustavljen ves osebni in tovorni promet za dva do tri dni na
železnicah. Ta odredba se nanaša na obstoječi
promet.	,
Car in politični v.oditelji.
Sofija, 30. Kralj je sprejel danes voditelje političnih strank, da mu povedo mnenje o po>o-žaju. Vsi opozicionalni voditelji so izjavili, da mora Bolgarska' brezpogojno vztrajati pri svojih zahtevah glede Macedonije.
Ugibanja o odpotovanjn Spalajkoviča Iz Sofije.
Sofija. 31. Odpotovanje srbskega poslanika Spalajkovica zbuja vsakovrstna ugibanja; razširjene so vesti, da je s svojega mesta odpoklican. Na merodajnih mestih označujejo to vest za neosnovano in se poslanik v nekaj dneh vrne zopet v Sofijo.
Car Ferdinand je miroljuben.
Pariz. 30. Nemški cesar in ruski car sta poslala bolgarskemu carju Ferdinandu brzojaven nasvet, naj Bolgarska opusti vse, kar bi ogrozilo mir. Car Ferdinand je baje odgovoril, da Bolgarska ne bo izzvala konflikta in_ da bosta on in bolgarska vlada napela vse sile, da se prepreči krvav konflikt. V odgovoru izraza bol. car tudi upanje, da vladajo enake intencije tudi y Belgradu in v Atenah.
Bolgarski študentje zoper balkansko zvezo.
Sofija. 30. Zh nedeljo sklicujejo vseučiliški shod, na katerem hočejo pozvati vlado, da izstopi Bolgarska iz balkanske zveze. Doslej so J>iJe dijaške organizacijo najvnetejše zaščitnice balkanske zveze.
Srbski prestolonaslednik pregleduje čete.
Sohin. 30. Srbski prestolonaslednik je danes ,y Velesu pregledal srbske čete, ki štejejo 90 Ido 100 tisoč mož.
TURČIJA IN ZAVEZNIŠKI PREPIRI.
V	Carigradu so siti vojne.
Carigrad, 31. Vladni krogi zasledujejo z naj-Ivečjim zanimanjem poostritev konflikta med balkanskimi zavezniki. Turško časopisje naglasa, da se Evropa iz teli dogodkov lehko prepriča, da se je z likvidacijo turške oblasti nad balkanskimi deželami naselila na Balkanu se Večja politična nestalnost. Nekateri listi poročajo tudi o pogajanjih med Grško In Turčijo o skupnem vojnem pohodu zoper Bolgarsko. Na
porti zavračalo te vesti kot neosnovane: Turčija je od vojne utrujena in se ne mara zaplesti v novo vojno.
POSLANfŠKA KONFERENCA IN ALBANSKA ŽANDARMERIJA.
London, 30. Na današnji seji so poslaniki razmotrivali balkanski položaj, ki je nastal Vsled pedpisanja preliminarnega miru. Nadalje se je poslaniška konferenca bavila z vprašanjem žandarmerlje za Albanijo. V tem oziru vlada med posameznimi velevlastmi popolno soglasje, le v eni točki si nasprotujeta avstri}-sko-italijanski ir: francoski predlog. Francoski poslanik Cambon hoče, da se vzamejo orožniški častniki iz armad evropskih velevlasti. do-čim zahtevata Avstrija in Italija, da se vzamejo častniki iz oficirskih zborov malih nevtralnih evropskih državic.
ROMUNSKE VOJNE PRIPRAVE.
Čukarešt. 31. Rumunska uradna agencija objavlja sledečo izjavo ministrskega predsednika MajOrescu na torkovi seji senata: Vsak se vpraša, ali ja bila rumunska vojska na začetku balkanske vojne pripravljena, da udari na bojišče. Da. pripravljena je bila! Danes, ko smo jeseni žrtvovali več kot 200 iniljonov za oboroženje, je naša vojska mnogo jačja in še bolj pripravljena za vojno nego v začetku balkanske "krize.
PIREJSKE UTRDBE BOMBARDIRAJO NEMŠKO KRIŽARKO.
Pariz, 30. »New York lierald« poroča iz Pireja; Nemška križarka »Stralsburg« je dospela včeraj zjutraj ob 6. na povratku iz Carigrada v pirejsko pristanišče, ker poveljnik ni vedel za prepeved pristaniškega poveljstva, da se boine ladje ne smejo usidrati v luki pred 8. uro. Posadka na utrdbah je zamenjala nemško križarko s turško bojno ladjo in ko je privozila v bližin o utrdb, so jo začeli z utrdbe bombardirati. Oddaniii je bilo na križarko v kratkih presledkih pet strelov, a nobeden ni zadel.
V	tem se ie križarki na čolnu približal pilot, da jo opozori na nevarnost vsled min, ki so nastavljene na tej točki; pilot, ki ga izprva niso hoteli sprejeti na krov, je pripeljal nemško križarko v varne vode.
AVSTRIJSKI POLKOVNIK GENERALNEGA ŠTABA — RUSKI VOHUN.
Dunaj, 30. O Redlu in njegovi vohunski aferi
poroča dunajsko časopisje še naslednje podrobnosti: Gotovo je, da so Redla že dije časa sumili. Naibrže je postal ruski vohun takrat, ko je dobi! ob aneksiji Bosne posebno delo za utrdbo mej in obtoževanje. Takrat je odšel s posebno misijo na Nemško, posvetoval se je s funkcionarji generalnega štaba in dobil za svoje izredno uspešno delo visoka odlikovanja. Redi je vedel torej za avstrijske in nemške vojaške tajnosti in je najbrže oboje izdal Rusiji. Redi je bil šef generalnega štaba praškega zbora in je vedel za vse važne načrte, ki so bili prav temu zboru v eventualni vojni odkazani. V zvezi s temi načrti je vedel tudi za pohodne načrte Nemčije. Torej ne le vojaške tajnosti Avstrije, temveč tudi one Nemčije Je izdal Redi Rusiji. V oficiel-Uih krogih se trudijo, da bi zvalili vso krivdo na Redlovo anormalnost, ker je bil perverzen. Ali nasproti temu trdijo verodostojne priče, da je imel Redi vse polno razmerij z ženskami in pohajal dunajske zabavne lokale, v katerih ni bilo prav nobene prilike za homoseksualno občevanje. Redlu je pomagala baje tudi znana lcliko-žlvka na Dunaju in je bila agentka ruskega vohunstva. V Redlovo afero je zapletenih še mnogo vlšoklh oseb. Močen sum leti na osebo, ki živi v Galiciji in na Redlove sorodnike, ki so v vojaški službi. Pred kratkim je pobegnil na Rusko
oficir, ki je bil zapleten v Jandričevo aiero. i uai zelo visoko stoječa oseba je kompromitirana. Na Dunaju so aretirali Rcdlovega sorodnika. Dalje poročajo tudi listi, da je bil Redi v času, preden da je šel princ Hohcnlohe v Peterburg, dvakrat v Varšavi, kjer je koriferiral s šefom ruskega generalnega štaba.
PREPREČENA DEMONSTRACIJA REZERVISTOV.
Dunaj, 30. »Arbeiterzeitung« poroča iz Sarajeva: Dejstvo, da ostanejo rezervisti 15. in 16. armadnega zbora še nadalje pod orožjem in da dobe po sedmih mesecih le kratke dopuste, je zbudilo med prizadetim rezervnim moštvom vseh kategorij nepopisno razburjenje. Zlasti med vojaštvom v Sarajevu in v Ilidže se je pojavljalo nenavadno gibanje in vojno nadzorstvo v Sarajevu je dobilo zaupno obvestilo o pripravah za demostracije. ki so jih pripravljali rezervisti za 22. t. m. Kolikor je doslej znano, so rezervisti V Franc Josipovi kasarni pri delitvi menaže hrupno zahtevali odpust in izjavljali, da odklanjajo štirinajstdneven dopust. Pri drugih oddelkih so se zglašali vsi rezervisti na raport in prosili za odpust. 22. t. m. — na Rešnje telo
—	je sarajevsko vojaštvo obhajalo 104. obletnico bitke pri Aspernu in za ta dan je bilo nameravano na vojaškem vežballšču veliko zborovanje rezervistov. Vojaške komande, obveščene o pripravah, so preprečile zborovanje In močni oddelki bosenske pehote in ulancev so že v zgodnji uri zasedli vojaško vežbališče. Mnogo vojaštva je bilo za vsak slučaj pripravljenega tudi v Franc Josipovi vojašnici in v defenzij-skem taborišču. Nadalje pa so ves dan patruljirali močni vojaški oddelki pod poveljstvom oficirjev po mestu.
NEZAPOSLENOST.
Lvov, 30. Na velikem delavskem shodu, kf se je bavil z gospodarsko krizo, so konštaHrali. da je v Lvovu le v stavbinski obrti 13.000 nezaposlenih delavcev. Po lvovskih tovarnah m delavnicah venomer odpuščajo delavce. Po drugih gaiiških mestih so razmere enako obupne. Poslanec Hudec je napovedal, da bodo socialisti v državnem zboru nemudoma zahtevali državna dela. Shod je sprejel resolucijo V tem zmislu.
RAZREDNA LOTERIJA.
Dunaj, 31. Predpriprave za uvedbo razredne loterije so končane. Prvo srečkanje bo novembra meseca.
NASIJEV MANDAT JE ZOPET v> RAZVELJAVLJEN.
Rim. 30. Poslanska zbornica je v poimenskem glasovanju razveljavila s 125 proti 106 glasovom Nasijev mandat.
PREDSEDNIŠKA VOLITEV V MEHIKI.
Mehiko, 31. Predsedniška volitev je 'določena na dan 26. oktobra.
D EMISIJ A ŠPANSKEGA MNISTRSTVA.
Madrid. 30. Ministrstvo Romanones je danes demisioniralo.
Poslanska zbornica.
Dunaj, 30. maja.
Potrditev protestiranih volitev. — Razprava o začasni reformi poslovnika.
Prvo točko dnevnega reda današnje seje: potrditev nekaterih protestiranih mandatov je zbornica jadrno rešila. Sklepanje o mandatu Rotschildovega kandidata z Moravskega dr. Licbta je bilo odloženo, ker je .poročevalec bil odsoten. Mandat poljskega poslanca Osu-chowskega je nemško nacionalna-krščansko socialna-poljska parlamentarna deteljica potrdila ne glede na mnogoštevilne sleparije, ki so se pri volitvi godile in ki so dokazane. Z vzajemno poinočjo si rešujejo prigoljufane mandate: danes meni, jutri tebi.
Finančni minister Zaleski je izjavil, 'da splošen odpust pridobninskega davka vsled gospodarske krize (poostrene po berchtoldbvščini!) iz finančnih ozirov ni mogoč, da pa bo vlada utemeljene prošnje v poedinih slučajih uvaže-vala.
Nato je bila precej pusta razprava o zakonu, da se podaljša začasna reforma poslovnika.
Na koncu seje so nemški nacionalci napadli odsotnega podpredsednika poslanske zbornice sodr. Pernerstorferja zaradi nekega članka v »Miirzu«, v katerem je po pravici to neznačajno in brezračelno družbo ocenil. Celo predsednik dr. Sylvester, ki je sam nemški nacionalec, je zavrnil neokusnost svojih somišljenikov z izjavo, da nima pravice cenzurirati delovanja svojega tovariša v prezidiju.
Uk -ajiiiski poslanec VVasilko je vprašal predsednika, ali namerava opozoriti vojno upravo na dolžnost, da poslanski zbornici natančno -ojasnl vohunsko afero, za katero je javnost izvedela oh samomoru polkovnika generalnega štaba, Redla.
*	-;!
REZERVISTI KLIČEJO VNOVIČ POD ZASTAVE!
Socialno demokratični poslanci sodrugi dr. Adler. Pernerstorler in Seitz so vložili sledečo
interpelacijo:
Vojna uprava je končno odpustila 'del rezervistov in nadomestnih rezervistov v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji in del rezervistov vojne mornarice, ki so bili mesece in mesece zbrani pod zastavami. Žalibog je odpuščen Je •del rezervnega moštva. Na tisoče jih ostane še naprej daleč od žene. in otrok brez koristi in brez smotra pod orožjem, poleg tega pa jih bo na tisoče vnovič pozvanih, da nadomeste odpuščeno rezervno moštvo. Po naši cenitvi bo p&zvanih, ako ostane stanje moštva na južni meji neizpremenjeno, 38.000 do 40.000 mož. Ne-umljivo in predrzno greii vojna uprava na po-
trpežljivost ljudstva, da v času. ko je mir zagotovljen, kliče kar 38.000 mož na izredno vojaško službo.
Evropski položaj ne opravičuje nadaljnega pridržanja, pa tudi ne novega poziva niti enega moža. Neodložljiva dolžnost vojne uprave jej da postavi vojsko v normalni mirovni stan ih zato vprašamo gospoda ministrskega predseik nika:
Ali hočete sporočiti poslanski zbornici, zakaj se še vedno pridržuje del rezervistov in nadomestnih rezervistov in zakaj se kličejo vnovič rezervisti pod zastave?
Ali hočete od vojne uprave nujno in odločno zahtevati, da upostavl normalno mirovno stanje končno tudi pri 15. in 16. vojskinem zboru In v vojni mornarici?
Proces Lukacs-Desy.
B u d i m p e š t a, 30. maja.
Lukacs se ne upa pred sodišče!
Dokazilno postopanje v senzacijskem procesu. ki je odkril nezaslišano vladno korupcijo na Ogrskem, je danes končano: nobeden obeh rokovnjačev, ki sta sklenila umazane kupčije in ogoljufala državno blagajno za nekaj mtt}onovv se ni upal pred sodišče: ne Elek, ne Lukacs. Kar, je bilo treba dognati, je sedanje postopanje dognalo. Postranska stvar je. ali se izkaže sodišče toliko samostojno, da oprosti Desyja ali pa prizanese Lukacsu in mu z oprostilno razsodbo tudi formalno ne užge pečata sramote v čelo.
Na današnji razpravi fe bil zaslišan
tajnik vladne stranke,
dr. Bela Rainer, ki je izpovedal. 3'a V nje-, govo (!) volilno blagajno ministrsko predsedstvo ni vplačalo »več« kot 60.000 do 80.000 K.
Nadalje je bil zaslišan
bivši naučnl minister Zlchy,
V	Lukacsevem kabinetu, ki pa se mu Je ta tovarišija zastudila in je demisioniral. Na predlog sodišča je cesar ministra odvezal od uradne molčečnosti.
Minister izjavi, da mn je ministrski predsednik Lukacs označit v finančnem ministrstvu založeno vsoto pol mlljona kot Elekovo darilo, s katerim sl je hotel kupiti dostojanstvo magnat-ske zbornice. Ker irt bil Imenovan v magnatsko zbornico mu je bil denar povrnjen. Na vprašanje Desyjevega zagovornika je Zichy izavrJ. da e bila ta afera med drugim wvod za njegovo de-misijo. Ministrova izjava je napravila na avditorij globok vtisk*.
Nato se je razprava prekinila; sodba bo raz-glašena jutri.____________ ,	___________
Stavka v tržaški prosti luki.
V	tržaški prosti luki je izbruhnila predvčerajšnjem stavka, ki so jo organiziral! italijanski nacionalci v volilne namene. Nastal je prvotne; spor med delavci in delodajalcem Arne-ritschem. Delavci niso hoteli delati več pod njim na dnino in so zahtevali delo na akord., Arneritsch jim tega ni mogel dovoliti« ker mu je to prepovedala pogodba, ki jo je imel z družbo »Dalmatia«. Tedaj so delavci vložili na družbo »Dalmatia« ponudbo za delo na akord pod težjimi pogoji, kakor je dobival delo Arneritsch, »Dalmatia« ponudbe ni sprejela, pač je dovolila Arneritschu, da sme dati delavcem delo na akord in Je priporočala delavcem, naj vlože tozadevno ponudbo Arneritschu.1 Delavci so ponudbo vložili, toda zopet še za, višje cene, kakor so se ponudili »Dalmatii«. Arneritsch je ponudbo odbil. Delavci so stopili v' stavko in po dveh urah stavke je Arneritsch' dovolil težakom delo na akord in tudi razvezal pogodbo z »Dalmatio«. »Dalmatia« je tedaj prevzela razkladanje in* nakladanje blaga na parnike v svojo režijo, ni pa hotela izročiti dela na akord, marveč za dnevno plačo. Delavci namreč niso imeli sredstev, da bi položili kavcijo, kakor je to »Dalmatia« zahtevala. Tedaj so težaki pod vodstvom onih, ki so aspi-rirali na mesto Arneritscha. začeli1 pasivno rezistenco. »Dalmatia« je pa najela delavce v. N. D. O. Tedaj so pa italijanski najemniki dela sklenili in izvršili solidarno stavko z odslovljenimi težaki. Vsa zadeva med težaki in »Dalmatio« je bila vodjena po delodajalcih, češ da se hoče odvzeti kruh »Triestinom« in poplaviti mesto s slovenskimi delavci. In stavka je bila zopet proklamiraua po delodajalcih v varstvo onih delavcev, ki drugače te delavce izkoriščajo kakor noben drug delodajalec. 900 delodajalcev je proklamiralo stavko in je zato 2000 težakov prisiljenih pridružiti se stavki, ker delodajalci nočejo, da bi se delalo. Med prisiljenimi stavkajočimi je seveda mnogo slovenskih težakov, ki stavkajo v imenu italijanstva proti slovenskim težakom. Stvar je organizirana V; volilne namene italijanskih nacfonalcev. Seveda je mnogo težakov, ki niso radi v stavki. Ti so prišli včeraj zjutraj v »Delavski dom«, tam so sklenili prirediti večji shod popoldne. Popoldne jih je pa prišlo le 22. Delodajalci so se postavili pred vhod v ulico Madonnino in plačevali po 4 K vsakemu, kateri je hotel namesto v »Delavski dom« na shod v »Politcama Rossettk, kjer je govoril delavcem vodja tržaške zveze delodajalcev dr. CImadori. Seveda je šla večina v gledališče. Enega, ki ni hotel iti, so močno ranili z nožem v glavo.	„
Razume se, da trpi vsled stavke močno trgovina in se italijanski nacionalci1 niso pokazali dobre politike, ako so povzročili stavko v volilne namene proti interesom italijanskih trgovcev.	...
Kam nas dovede nacionalizem, je pač težko uganiti. Koliko pa bodo imeli italijanski naclo-nalci od tega koristi, pokažejo volitve.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
' Tiska »Učiteljska tiskarna« y Ljubljani,
JSrez konkurence!
O* (jotzl.	LlUbliaria ^rasne novosti spomladanskih oblek in površni^
*	domačega izdelka. Za naročila po meri najvj
izbira tu- in inozemskega blaga.
Solidna postrežba.	J\a|nii|e
Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8.
RAZGLAS.
Občni zbor glavne posojilnice i'. z. z n. z. v konkurzu v Ljubljani
se vrši
v nedeljo, dne 8. junija 1913 dopoldne oh 10. v vrtnem salonu hotela Lloyd.
Vabijo se vsi zadružniki.
Predmet posvetovanja:
1. Poročilo likv. odbora o stanju zadruge.
2. Posvetovanje in sklepanje o namerovani poravnavi z tpniki.
3. Popolnitev likvidacijskega odbora.
4. Slučajnosti.
Občni zbor sklepa veljavno, če je zastopan najmanj de-‘cti del na deleže vplačanega kapitala.
Za slučaj, da bi bil na 8. junija sklicani občni zbor nesklepčen, se določa drugi občni zbor z istim dnevnim redom na pondeljek 9. Junija 1913 ob 10. dopoldne v pisarni likvidacijskega odbora pri Lloydu.
Ljubljana, 29. maja 1913.
Likvidacijski odbor.
Pripraven
kovaški ali mlad ključavničarski pomočnik
se sprejme
v tovarni za lep v Ljubljani.
Stavbena in gostliniška zadruga »Delavski dom" v Trbovljah.
registrovana zadruga z omejeno zavezo
vabi svoje člane na
občni zbor
ki se bo vršil v nedeljo 6. julija 1913 ob 3. popoldne v društveni dvorani.
DNEVNI RED:
1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. a) Poročilo revizije; b) računsko poročilo; c) poročilo nadzorstva.
3. Sklepanje o prebitku.
4. Preuredba § 11, 13, 14, 17, 18 in 20 pravil.
5. Volitev devetih članov v nadzorstvo in \reh namestnikov.
6. Razno.
Trbovlje, dne 14. maja 1913.
Načelstvo.	Nadzorstvo.
® © © © Kavarna
Unione v Trstu
ulica Caserma in Torre Bianca
Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih.
Biljardi.
Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena.
STAJJ51SSKO iLIVUVKO
tropinovec, brinjevec, vse vrste likerjev ter
HEDIillALKA z«; A JV JA
in sicer štajerski konjak, borovničevec, vin- lociflil/ UftRFDT HITUT
sko žganje, žganje iz šipkovih jagod priporoča	III	lil	IVl/DLlV	1	U	11 IT L#
edinaZganjamavCelju
Ceno posteljno perje!
Najboljši češki nakupni vir!
1 kg sivega, dobrega, nudenega 2 K; boljšega 2‘40
belega i
40 2-80K, belega puhastega B' 10 K; velefiuega enežnobelega, pulj enega, puha sivega belega, finega
r6-40 K, 8 'g K 7 K
10 K; nuJfinejEl prsni puli 12 K. Naročila od 5kg naprej franko.
Zgotovljene posteč
ali rumenega nanldnga, pernica 180 cm dolga, 120 cm iiroka, z dvema zglavniMma, 80 cm dolgi, 60 cm Ur., polnjena z novim nvira, prav stanovitnim puhastim peijem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K nlce 8 K, 8-B0 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, K, 14*70 K, 17‘80 K, 21 K, zglavni ca,
zglavni ce 140 cm Sir. 18
90 om dolga, 70 cm Sir. 460 K 5-20 K, 570 K, spodnja pernica lz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12-80 K, 14 80 K Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.
S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko.
W Pošljite naročnino, W X če je še niste 1	1
Kavarna
O
A
Gostilna
Florijanska ulica Stev. 6. Pristna vina. Domača kuhinja.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■
■
Edna posebnosi l £ likerja je
I J i
»Zdravnik
želodca" S
je edina posebnost želodčnega likerja | iz zdravilnih rastlin, kateri izborno
vpliva proti slabosti v želodcu ter ga S radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. .
■■■■■■■■■■■■■■■■■S
Občno konsumno društvo v Idriji
naznanja s tem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom
obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov.
Kredit do 30 dni je obresti prosi. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov ::	Od	kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej
Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12 dopoldne ter od 2. popoldne do 6. zvečer. - Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vlog najboljša, kajti za varnost garantira | remoženjska in blagovna vrednost Vsak član najlažje zaupa
svoje prihranke svojemu zavodu.
Načelstvo.
in
MOJA ZENA
vsaka pametna in varčna gospodinja rabi namesto dragega kravjega sirovega, kuhanega ali namiznega masla boljšo, zdravejo, redilnejo in izdatnejo in skoro polovico cenejo
margarino „Unikum“
Dobiva se povsod ali pa naroča naravnost.
Združene tvornice za margarino in sirovo maslo Dunaj, XIV. Diefenbachgasse 59.
Naznanilo in priporočilo.
Slavnemu občinstvu vljudno nanznanjam, da bom še nadalje vodila po rajnem soprogu
dimnikarsko obrt
po poslovanju svojega sina Mirko Stricel, ter se p. n. občinstvu za dosedanje zaupanje prav iskreno zahvaljujem in še nadalje priporočam.
Z odličnim spoštovanjem
Antonija Stricel,
vdova dimnikarskega mojstra
Ljubljana, Sv. Petra cesta 33.
7 A« Tfl N I ni nič’ amPak za 1 K 80 vin* dobiš „Zario“
I vrli J mesec. Vsak delavec mora biti nanin nam
ve$
nanjo naročen,
Naj lepša birmanska darila
s katerimi razveselite svojce, si nabavite prav poceni, če se obrnete takoj na
največjo zalogo ur, zlatnine in srebrnine
H. Suttner
Ljubljana, Mestni trg št. 25.
Lastna protokolirana tovarna ur v ŠvicL
,IKO‘ ,IKO‘
Naročite krasni veliki ilustrovani cenik ki
zartonj in poitnine prosto.' ga dob“*
Blago
najfinejše
vrste.
Cene
najnižje.
Naznanilo.
Izgotovljene obleke za moške in dečke (otroke).
Velika izber.	Nizke	cene
Pri Škofu
»
Ljubljana, Medarska ulica — Pred Škofijo st. 3, zraven škofije — nasproti gostilne „Pri Sokolu*.
Pojdi in stori tndi ti tako!
pa si oglej prvovrstna in originalna i:	lil	Afllt1!*	kolcSB.	21
Spoznal boš ln se prepričal, da so naj-	|n	Adler	klllPKlI
boljša In prlmerttft najcenejša	::	"	*U	AWIt;r	KWICB««	<»
Kupil boi In kolesaril po vseh »vojlh potih	nII I	1,-
v popolno zadovoljnost in zabavo urno z	W”	*tU	AMIcr KOIC&OIH.
ln vsakomur ter povsod priporočal :t l^s-ka	ln	Adler	kolesa	s:
■
domače strogo solidne tvrdke
ANA O O RF! C! specialna trgovina UUllL/Vj 8 kolegi in delK
Ljubljana, Marije Terezije c. 14. (Novi svet, nasproti Kolizeja).
Zalite vaj te cenik.
2STaj "večja lzpoeojevaiaalca icclee.