LJUBLJANA JUGOSLAVIJ tar SL 38 List izhaf« i Mesec« L 22.—. pol L 6.50 vet — P osem W ftirokosti 1 kolone (58 9ico» eehvale, poelene, v O (lesi jen« (C. G. U posta) v Trsta« v nmđmUm, 13« februarja 1927. številka 30 cent Letnik Lil NeroCaiae: ce l —. v inozemstvo - Ogluaiaa se t u prostore obrtne oglese L 1. oglase denarnih zavodov L treni L 2.— Uredniltvo In uprevniitvo: Trst (3), ulice S. Franc esc o d'Assisi 20. Te* lefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, rekle« mecije in denar pa uprevniitvu. Rokopisi se ne vračejo. Nelrankirane pisme se ne sprejemajo. — Lest, založbe in tisk Tiskerne «Edinost* Poduredništvo v G o r i c i : ulica Giasu& Carducci št. 7, L n. — Telel. št. 327. Glevni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Obisk lugoslouenskih parlamentarcev o Pragi Pra^a, 10. februarja 1927. Tukajšnja politična javnost Be pripravlja te dni na sprejem j ugoslovenske parlaAnentarne delegacije, ki se pripelje že v nedeljo v Prago, da vrne obisk čehoslovafikih parlamentarcev v Beogradu, kateri se je izvršil v oktobru lanskega leta. Na te čine med parlamentarne vljudnosti se polaga tu velika važnost posebno z ozirom na možnosti poglobitve kulturnega in gospodarskega sodelovanja med obema državama. Pomen medparlamentarnih pose tov je tem v^čji, čim bolj se vršijo sistematično p° določenem načrta in z nalogo doseza-nja ciljev, ki so različnim državam skupni. Je pa to tudi naj-praktičnejši način za izvajanje tega, kar se imenuje navadno z besedo medsebojno spoznavanje posameznih narodov. Odnosa ji med vladami so preveč vklenjeni v določena obvezna meddržavna, pravila, da bi mogli ti orinošaji sami nadomestiti v tem *x>glodu stike med voljenimi zastopniki posameznih narodov. Poslanec čehoeloVaškega parlamenta dr. Antonin Uhlir, tajnik čehoslovaške delegacije, ki je lani posetila beograjski parlament, in ustanovitelj kulturnega odseka za sodelovanje med obema parlamentoma, je podal agenciji «Centropress» nekatere va^iie izjave o ciljih programu in nadaljnih razvojnih možnostih odnošajev med jugoslov. in čeli osi ova^kim parlamentom. Predvsem — je izjavil dr. Uhlir — so ti poseti neposredni suki med parlamentarnimi činitelji obe-h dežel. Od političnih prija-teljev postanejo ti činit rij i na ta način tudi osebni prijatelji in to je najprimernejši način za ne-po^edno spoznavanje narodnih, gospodarskih, kulturnih in socialnih prilik v obeh državah. Kar še posebno veže oba parlamenta, ni samo čustvo narodne sorodnosti, temveč so tu tudi aktualni, realni interesi. S odaj gre za to, da damo tej vzajemnosti idealnih in praktičnih interesov tudi krepko zunanjo obliko. Ce se razvije med dvema evropskima parlamentoma tekmovalno skupno delo v duhu mednarodne ustvarjajoče politike, ima to gotova velik pomen za razvoj povojne Evrope. Kar se tiče programa za sodelovanje obeh parlamentov, je opozoril poslanec Uhlir predvsem na dejstvo, da sta bili u-stanovljeni na skupni seji beograjske skupščine dne 4. oktobra lanskega leta dve komisiji, in sicer kulturna in gospodarska. Ti dve komisiji sta bili zamišljeni kot stalni ustanovi in morali bi se sestati že v decembru lanskega leta v Pragi. Toda radi raznih političnih dogodkov v Jugoslaviji se je moral ta sestanek odložiti. Radi tega pride sedaj — 13. februarja — v Prago 20 delegatov, in sicer 10 za kulturno in 10 za gospodarsko komisijo. Skupno z enakim številom čehoslo vaških delegatov bosta zasedali ob o komisiji od 14. do 18. t. m. Mi smo pripravili našo predloge glede vzajemnih kulturnih in gospodarskih vprašanj. Ne more biti moj namen — je nadaljeval poslanec llhlir — da bi preteka! s svojimi izjavami ta pogajanja, katera, v ostalem niti no bodo eno-tavna, in to radi zemljepisnega položaja obeh držav ter (udi radi razlike njunega gospodarskega ustroja. Dejstvo pa je, dai je na obeh straneh najboljša volja, da se politično prijateljstvo med obema državama razširi s pomočjo, sistematičnega kulturnega in gospodarskega vzajemnega dela. Upanje je tudi, da pridemo počasi do urejenega skupnega delovanja v vsem obsegu državnega življenja. Na vprašanje, ali se bo omejil čehoslovaški parlament le na sodili .vanje z jugoslovenskim, je odgovoril dr. Uhlir s tem, da je orisal obširni program za o-stvaritev vsestranskih stikov čehoslovaškega parlamenta s parlamenti številnih drugih držav. Javnosti je že znano — je rekel — da smo ustanovili pred kratkim v čehoslova5kem parlamentu čehoslovaško-francosko parlamentarno skupino, katera ima od časa do časa sestanke s podobna francosko-čehoslovaško skupino francoskega parlamenta Pred nekaj dnevi pa je sporočil poljski poslaaiik v Pragi predsedništvu našega parlamenta vabilo poljskega sejma, naj bi Čehoslovaški parlamentarci obiskali Varšavo. Najbrže se bo izvršil ta obisk proti koncu aprila ali v začetku maja. Toliko v Varšavi kolikor v Pragi se bo ustanovila tudi posebna češko -polj.-ka, oziroma pol j sko- češka parlamentarna skupina. S tovariši iz romunskega parlamenta smo v stikih že več let, posebno smo se seznanili z njimi na raznih mednarodnih konferencah n. pr. na konferencah Interpar- Interesi parlamentov kot tar kih zahtevajo nove oblike mednarodnega sodelovanja. Tako sodelovanje ne bo nikakor enostransko. Pri naših parlamentarnih tovariših nemške narodnosti obstoja že prepričanje, da mora nemška narodna manjšina pokazati svojo državotvornost tudi s tem, da napravi most za koristne stike med Če-hoslovaško in Nemčijo. Vsako pozitivno delo, ki vodi k utrditvi odnošajev z drugimi državami — bližnjimi in daljnimi — se mora le pozdravljati. Končno se je doteknil poslanec dr. Uhlif tudi zunanjepolitičnega pomena med parlamentarnega sodelovanja. Zunanja politika s)>ada v prvi vrsti v področje odgovorne vlade. Parlamenti morejo biti niena ko- lamentarne unife in Mednarod- j ristna ops-ra. Toda ja^no je, da ne parlamentarne trgovske kon- j bo tudi zunanja politika tem ference). Povsod se je prišlo do i uspešnejša, čim večja bo slož-tesnega sodelovanja med obema j liost med vlado in ljudskim za-dclegacijama. ! stopstvom. vprašanje omejitvi oboroževanja Rimski list o stališča Italije — Proučevanje Coolidgecvega me- moran d uma v Rima — StaH^e Fran sij«, Anglije i« Japonske glede ameriških predlogov RIM, 12. (Izv.) Napram spomenici predsednika Združenih držav glede omejitve pomorskega oboroževanja zavzema bolj jasno stališče današnji«Giornale d"Italia». Mario Grassi pravi v uvodnem Članku, da Italija visoko ceni plemenito inicijativo predsednika Coolidgea in da je tudi pripravljena sodelovati pri pogajanjih in eventuelnih konferencah, toda pod sledečimi pogoji: «Pripravi j eni smo podvreči se novi omejitvi oklopnih križark, ako bo izvedena v istem razmerju, kakor je bila izvedena pri velikih oklopnih ladjah in ladjah za letala. Zahtevamo pa neomejeno svobodo glede gradnje in uporabljanja torpedolov-cev, podmorskih čolnov in sploh drugega lahkega brodovi a Pri te vrste ladjah ne sme biti podvrženo omejitvi niti število, niti obseg, niti oboroževanje istih. So to ladje, ki zasledujejo skoraj izključno samo obrambne namene in katerim se že z obzirom na naš zemljepisni položaj nikakor ne moremo odpovedati. Z njimi bi se laliko vsaj deloma čuvali slabejši in revnejši nasprotniki pred onimi močnejšimi, ki obvladujejo s svojo mornarico oceane. Pod temi pogoji smo pripravljeni sodelovati, da se najde pravično in praktično rešitev vprašanja o oborožitvi, ki izžema energijo in bogastvo ter more privesti k novim vojnam, kakor pravilno poudarja poslanica.* Spomenico predsednika Združenih držav, katero je izročil predvčerajšnjim ameriški poslanik predsedniku vlade, se sedaj vsestransko proučuje od kompetentnih krogov. Predsednik vlade je namreč poslanico izročil načelniku generalnega štaba maršalu Badoglio in državne- mu pod tajniku v mornariškem ministrstvu admiralu Sirianiju, da jo dobro proučita ter podata svoje izvedeniško mnenje. Istočasno so bili pozvani v svrho informacij v palačo Clii-gi tudi vojaški izvedenci, ki z»-stopajo Italijo pri pripravah za razorožitveno konferenco v Ženevi. PARIZ, 12. (Izv.) Čeprav je današnja seja ministrskega sveta odložila svoj sklep glede poslanice predsednika Združenih držav na torek, ko se ministrski svet zopet sestane, vendar izgleda,, da bo francoski odgovor na spomenico negativen. Francija bo v svojem odgovoru uveljavila pridržek, češ da se v Ženevi vodijo pogajanja o razorožitvi Ta >klop se smatra, kaker da Francija zavrača svojo udeležbo na konferenci, ki jo je predlagala Amerika. LONDON, 12. (Izv.) Poslanico predsednika Združenih držav je sprejel ameriški tisk enodušno, medtem ko angleško časopisje še nadalje vztra ja pri svojem rezerviranem stališču. Edino «Time s» izraža v enem članku ofi-cijoznega značaja simpatijo za predlog predsednika Coolidgea, omenjajoč pri tem, da bo treba pojasniti nekatere točke poslanice in spomenice, predno se prične s kakršnimikoli razpravami o eventuelni omejitvi v pomorskem oboroževanju. TOKIO, 12. (Izv.) Ker je bil včeraj naroden praznik, ni bilo mogoče doznati vtisov, ki jih je napravila ameriška poslanica na uradne kroge, vendar ni nobenega dvoma, da bo vlada takoj razpravljala o tem vprašanju, toda je skoraj gotovo, da se bo energično upirala vsaki drugi rešitvi vprašanja, nego v razmerju 5:5:3 tudi za laliko bro-dovje. Državni proračun za leto 1927-1928 po dodatnih notah finančnega dodatnih notah ministra RIM, 12. (Izv.) Finančni minister Volpi je predložil danes predsedstvu poslanske zbornice tri dodatne note, ki uvajajo nekatere spremembe v že predloženem proračunu za prihodnje poslovno leto. Prva nota napoveduje spremembe v predvide-vanih dohodkih in izdatkih. Druga nota napoveduje povišek v proračunu notranjega ministrstva ' v skupnem znesku 136/7G8.500 lir, ki jih zahteva nova reforma javne varnosti. Tretja n&ta pa napoveduje povišek v proračunu ministrstva za nar rodno gosix>darstvo v znesku 7 milijonov lir, ki je namenjen za milijoriranje rimskega polja in nekatere izdatke. V celoti napovedujejo predložene note večje izdatke v približnem znesku 690 milijonov lir, katerim pa odgovarjajo predvidevani večji dohodki v znesku 646 milijonov 500.000 lir. Po teh dodatnih notah znašajo predvidevani dohodki v prihodnjem poslovnem letu 21 milijard 853 milijonov 642.522 lir, izdatki pa 21 milijard 826 milijonov 565.083 lir. Potemtakem izkazuje proračun za poslovno leto 1927-28 prebitek v znesku 27 milijonov 77.439 lir. Dve avdljend no dvora Dr. Hans Barth in kom. Lapa-telli pri kralja RIM, 12. (Izv.) Kralj je sprejel v privatni avdijenci komenda-torja Lupatellija, rektorja italijanske univerze za tujce v Pe-rugi. Rektor je poročal kralju o delovanju univerze in mu je izročil v dar publikacijo, v kateri je natisnjeno tudi predavanje on. Mussolinija: «0 morski politiki starega Rima.» Ob tej priliki je vzkliknil kralj: «Pri svojem ogromnem delu najde še toliko časa, da se ukvarja s podobnimi študijami. Čudovit človek!« Rektor je prosil kralja, da bi počastil univerzo s svojo navzočnostjo pri otvoritvi prihodnjega akademskega leta. Danes zjutraj je sprejel kralj pisatelja in rimskega korespon-denta «Berliner Tageblatta», dr. Hans Bartha. Dr. Barth je poklonil kralju svoje novo delo: «Rimski epigrami». Kralj je s hvaležnostjo sprejel dar nemškega pisatelja, s katerim se je nad pol ure razgovarjal o nedavnih delih rimske obnove in o njegovi veliki bodočnosti. Občni zbor italijanske sekcije mednarodne trgov, zbornice RIM, 12. (Izv.) Danes popoldne se je vršil 5. občni zbor italijanske sekcije mednarodne trgovske sekcije mednarodne trgovin-dai predsednik Pirelli obširno poročilo o delovanju sekcije. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika komendator Pirelli. _ Za enotnost 1U23SL raaiHfiina stranKB Izjave ministra Vukičsviča BEOGRAD, 12. (Izv.) Pred * dvema dnevoma je poslal prosvetni minister Vukičevič predsedniku radikalskega kluba Iliji Mihajloviću pismo, v katerem zahteva, naj se oba radikalska kluba združila, da bi se t-tko o-jačile radikalske vrste in vzpostavila kompii.ki.nost stranke. Minister Vukičevič je omenil, da je vstopil v vlado le pod pogojem, da se ta združitev takoj izvede. Ker se to doslej ni zgodilo, Se obrača s svojo zahtevo pismeno do predsedstva radikal-skega kluba in zahteva, da se ta zadeva končno uredi. Minister Vukičevič je postavil rok treh dni, da spravi predsednik Mi-hajlovič stvar pred radikalski klub. Danes je ta rok potekel, predsednik Mihajlovič pa še ni poročal o zahtevi v radikalsdcem klubu. Radikalski poslanski klub se sestane najbrž šele v pondeljek, ko je sklicana tudi seja narodne skupščine. Vsi znaki kažejo, da radikali / ga vprašanja ne bodo mirno reševali. To čuti tudi minister Vukičevič sam in grozi s svojo o-stavko, ako bi se ne zadeva mirno in temeljito razčistila. Danes se je ministrski predsednik Uzu-nović skoro ves dan pogajal ministrom Vukičevičem. Značilno je, dti je bil prosvetni minister danes tudi na dvoru in da je parkrat prišel tudi v ministrsko predsedništvo. Novinarjem je minister Vukičevič podal naslednjo izjarvo: «Vi veste, da, sem vstopil v vlado kot predstavnik posebnega kluba (Jovanovičevega). Z ozirom na to je moj vstop v vlado samo začasen. Potrebno je, da se oba kluba spojita. Ako pride do te ponovne združitve, bom podal ostavko, ako pa ne bo prišlo, bom istotako podal ostavko, da bo mogel predsednik vlade najti primernejšo o-sebnost, ako mu moja osebnost ni simpatična. Jaz sem vstopil kot predstavnik posebnega kluba. Gospod Uzunovič naj zbira sam svoje sodelavce*. Na ponovno vprašanje je minister Vukičevič odgovoril, da bo v vsakem slučaju podal o-stavko. _ General Bodrero zapušča Beograd BEOGRAD, 12. (Izv.) Italijanski poslanik general Bodrero je posetil danes zunanjega ministra dr. Periča. Po tem posetu je izjavil general Bodrero novinarjem, da odhaja v Rim in da pride na njegovo mesto za italijanskega poslanika drug diplomat, ki pa še ni definitivno določen. Tudi še ne ve, kako mesto mu bo dodeljeno v italijanski diplomaciji. Jngoslovenski parlamentarci odpotovali v Prago BEOGRAD. 12. (Izv.) Nocoj so se odpeljali v Prago jugoslovenski parlamentarci, da povrnejo svojim čelioslovaškim tovarišem njihov lanski jesenski obisk v Jugoslaviji. _ O&činsKe uolitus v Ljubljani zaenkrat ne bodo še razpisane BEOGRAD, 12. (Izv.) Notranji minister Maksiinovič je spremenil svoj sklep, glasom katerega bi se naj občinsko volitve v Ljubljani vršile v najkrajšem času in torej občinske volitve v Ljubljani zaenkrat ne bodo razpisane. Na ljubljanskem magistratu bo ostal še nadalje dosedanji vladni komisar Mencinger, ki mu bo pa po predlogu vladne stranke SLS dodeljen poseben svet. Istotako se bodo izvršile nekatere spremembe na vodilnih političnih uradniških mestih v Sloveniji. Dotični ukazi bodo izdani že prihodnje dni, vsekakor pa pred sestankom oblastnih skupščin. Nemška vlada Afera Keudell zaključena BERLIN, 12. Na včerajšnji seji državnega zbora je kancelar Marx odgovarjal na interpelacijo komunistov glede proti republikanskega postopanja sedanjega notranjega ministra von Keudella. Marx je v daljšem govoru izjavil, da je uvedel natančno preiskavo glede notranjega ministra; ugotoviti pa je moral, da so obdoižitve, izrečene s straix opozicije, neosnovane in da Keudell ni nikoli deloval proti interesom republike. Zato je prepričan, da bo Keudell izvrsten sodelavec v kabinetu. Po Marxovem govoru, ki so ga opozicijski poslanci večkrat motili z medklici, so komunisti, socijalisti in demokrati predložili svoje predloge za nezaupnico notranjemu ministru. Vladna večina pa je vse tri predloge zavrnila, nakar je bila seja zaključena. _ Uradno poročilo portugalske vlade o zadnjih dogodkih v O po rtu in v Lisboni LISBONA, 12. Predsednik republike naznanja potom tiska, da se je po zadnjih dogodkih še bolj utrdil položaj vlade, ki bo brez omahovanja nadaljevala svoje delo za povzdig in dobrobit naroda Vlada je izdala uradno poročilo o zadnjih dogodkih, v katerem pravi, da so nekateri politični voditelji hoteli dobiti oblast v svoje roke in so radi tega organizirali obsežno zaroto, pri kateri so sodelovali demokrati, desničarski nacijonalisti, radikali in boljševiki. Zarotniki so razpolag-ali z znatnimi denarnimi sredstvi in bili so tudi dobro oboroženi ter preskrbljeni z municijo. Uporniško gibanje se je pričelo 4. t. m. v Oporlu in je bilo 8. februarja zvečer že potlačeno tudi v Lisboni. Nehalo pa se j'-popolnoma 9. t. m., ko so vladn • čete pregnale zadnje skupine vstašev v mestih Faro in Figue-ra da Foz. V Lisboni, kjer so vstaši zbrali največ sil, je uporniško gibanje prenehalo s tem, da so se vstaji vdali, kor se niso hoteli spoprijeti z vladnimi četami, ki so bilo v veliki premoči. Mir v državi je spet popolnoma vzpostavljen. Vlada je odredila zaplembo orožja in municije. Častniki in ostali državljani, ki so se udeležili vstaje in so sedaj v ječah, bodo privedeni pred vojni svet. Strogi ukrepi PARIZ, 12. Listom poročajo iz Lisbone, da je vlada sklenila izdati naslednje odredbe: 1) vsa tajna društva se razpustijo; 2) politične stranke morajo u-staviti vsako delovanje in pro- SMILAJOD 182 čisti kri PRSNI SIRUP Izborao sredalvo proti kašlju G L. Y K O L. najboljše okrcpčevalno sredstvo Lekarna CaslsUaaovick - Trst. Via dei Oioliaii 42 Labtnik: F. BOLAFFIO BERLITZ-SCHOGL Trst, Via Fabio Filzi 23 - telef. 44-82 Pouk in prevodi v vseh jezikih. ]K3 Flautu SPCUZA - via ter S. P,en ,0 - Trst stori političnih društev se za-tvorijo; 3) stavke no bodo več dovoljene. DogodRi nn KltajsRem Ameriška ojačenja za šang'iaj — Nasprotujoče si vesti o poteku meščanske vojne NE\V-YORK, 12. (Izv.) Danes je prejelo 1200 mornariških strelcev povelje, da se nemudoma odpeljejo v kitajske vode. Mornariško ministrstvo jo informiralo tozadevno predsednika Coolidgea, da bo oddelek mornariških strelcev v krat k t m došel v Šanghaj, kjer bo porazdeljen na razne ameriške bojne ladje, ki so zasidrane v pristanišču. Te čete ne bodo izkrcane, dokler življenje ameriških državljanov ne bo ogroženo. ŠANGIIAJ, 12. (Izv.) Poslednje vesti, ki so došle semkaj, si zelo nasprotujejo. Nekateri zatrjujejo, da so bile kantonske čete poražene na celi črti. Po drugih vesteh pa so kantonske čete porazile čete šanghajskoga ^ubernatofja. Drobne vesti — Trancoska zherrica je včeraj razpravljala o brezposelnosti. Hiv-ši minister Durafour je naglavni, da je brezposelnost zakrivil frank, katerega vrednost je v zadnjem času zelo poskočila. — Med Nemčijo in Poljsko so se vršila pogajanja za sklenitev trgovinske uotroribe Nen»«k^ ' -ijki izganjajo nemške državljane iz Zgornje šleziie. — Snežni zameti so te dni divjali tudi na Korziki, kier so povzročili mnogo škode. Nekaj oseb je izgubilo življenje, železniški promet je prekinjen. V nekaterih krajih se je zrušilo pod snegom več h iS. — V Rokavskem zalivn se je potopil italijanski parnik «Francesro Ciampa», v katerega je zavozil radi megle danski parnik «Signi». Ljudje, ki so se nahajali na par-niku, so se rešili. — Izumitelj Edison je včeraj praznoval SO-letnico svojega rojstva. DNEVNE VESTI telovaški trgovinsK! promet skozi Trs« Čehoslovaški minister za zunanje stvari dr. Beneš je imel v parlamentu govor, v katerem je med drugim primerjal čehoslovaški trgovinski promet skozi Trst in Reko z ogrskim prometom. Čehoslovaški promet skozi Trst dosega na leto 4 milijone ton, a ogrski samo 360.000 ton, kar pomeni, da je čehoslovaški tranzit skozi Trst več ko desetkrat večji nego ogrski. Na Heki je ogrski promet večji, in sicr znaša 900.000 ton proti čehoslo-vaškemu. ki doseza 360.000 ton. Ves čehoslovaški izvoz in uvoz preko italijanskih pristanišč znaša 5,200.000 ton, a ogrski 1,200 000 ton. PO TOČI ZVONI tisti, ki se prepozno naroči na knjigo Goriške Matice In potem obžaluje svojo zanikrno«t. • Mestna plinarna Prejemamo Številne pritožbe o nerednem, oziroma nezadostnem zalaganju naročnikov, posebno kuhinj. Nedostatek obstoja — sodeč po vsebini teh pritožb — v tem, da prihaja v kuhinje predpoldne plin v neznatni množini, tako da si gospodinja ne more z njim dosti pomagati pri kuhanju kosila. V polni normalni množini pride baje plin še le proti večeru ali celo po večerji, ko ga kuhinje več ne potrebujejo. Tako pritožbe. Opozarjamo pristojne činitelje nanje, da ugotovijo, kje je vzrok takim pomanjkljivostim. DRUŽABNI VEČER ČEHOSLO-VAŠKE NASELBINE Klub uradnikov Zivnostenske banke v Trstu priredi pod pokroviteljstvom čehoslovaškega gene-raln. konzula g. cav. uff. Eduarda Machatega in ravnatelja tukajšnje Živnostenske banke g. rav. Frant. Skorkovskega dne 23. t. m. ob 21. uri v dvorani «Tina d i Loren/.o» (Dreherjeva palača) češki prijateljski večer. — Vabila se dobijo pri blagajniku Živnostenske banke v Trstu. _ Imenovanje v sodni službi Kakor poročajo listi, je bil inio-novan gosp. dr. Teodor Stegu, bivši svetnik v Trstu, ki je bil prod kratkim premeščen v Milan, /a svetnika prizivnoga dvora v Benetkah. _ Obisk ameriških dijakov v Trstu. S parnikom «Hyiulam» je včeraj dospelo v Trst U00 ameriških dijakov, večinoma akademikov, ki so mude na poučnem potovanju v Evropi. Goste sta pozdravila tok. konzul Združenih držav in rektor tržaške trgovinske univerze, lokom dneva so dijaki obisali postojnsko jamo, zvečer pa so zopet odpotovali z istim parnikom proti Malti. VSI SO PRIHAJALI, NJEGA NI BILO pravijo ljudje o onem poverjenika, ki doma čaka, da se ljudje prijavijo pri njem, namesto da bi šel naokoli in povsod nabiral po hišah naročnikov za Goriško Matico. .J IVIJ •EDINOST* Kova pflstoIMoa na koze V eni zadnjih sej ministrskega cveta se je sklenilo, da se uvede sosebna pristojbina na koze, ki se »o pobirala tudi pri nas in ki eadene precej posestnikov, kajti kozoreje ae .je pri nas, posebno na Bovškem, po vojni zelo razširila, •aj je koza tako rpkoč «kTava» re-Težev. Pristojbina se določi le na one koze, ki se bodo gnale na pašo v gozd. Proste te pristojbine bodo one koze, ki žive v hlevu, in mlade kozice, ki se še preživljajo z materinim mlokom. Kdor pa pase koze v gozdu, pa bodi ta gozd tudi njegova lastnina, si mora preskrbeti pri občini dovoljenje in plačali pri tem pristojbino, ki znaša pri treh kozah po deset lir na glavo, pri večjem številu do desetih koz po petnajst lir in pri še večjem Številu po dvajset lir na glavo. Za prvo leto uporabe te pristojbine se ista zniža na polovico. Tri četrti te pristojbine dobi država, eno četrt pa občina. Sodi so, da l>osta na ta način obdavčena skoraj dva in pol milijona koz, po pol milijona v severni in srednji Italiji, ostanek v južni Italiji. S terui pristojbinami pride približno trideset mljonov v blagajne. Del, ki odpade na državo. se uporabi za s troske in vzdrževanje gozdarske milice, država se bo pa odpovedala prispevkom v zneskih sedmih oziroma petih milijonov lir, ki jih sedaj dobiva od posameznih pokrajin in od uprave državnih gozdov. Ž ostankom teli novih pristojbin *e bo podpiralo novo pogozdova-nje. • Trgovski vrstnik Sindakalno udruženje indnstrij-eev v Gorici nam sporoča sledeče: 1) Preseievsuje moke. Presejevanje na 82% moke velja pri žitu, katerega gre 74 kg na en hektoliter, pri žitu večje teže se pa mora to sorazmerno povečati. Mlinarji naj to uvažujejo. 2) Kiaa&kaeigc mofeilja pri pro-fifijm.i pri£i«jbi-2i (scambio). Finančno ministrstvo je izdalo nov seznam mobilij s pravili glede uj>orabe prodajne pristojbine no 2%. Prodajalci mobilij in mizarji naj si ogledajo ta sermam v tajništvu sindakalnega udruženja (Corso Vitt. Em. št. 10). 3) OdpeSiljamje telegramov potom telefona. S 15. februarja stopi v veljavo nova odredba, ki urejuje odpoši-ljanje telegramov po telefonu. 4) Mešale bencina z alkokoloaz. Mršanje bencina z alkoholom se ni prav dobro obneslo in zato ho izdalo ministrstvo za narodno gospodarstvo nov e odredbe, katere bomo prihodnjič enkrat priobčili. 5} Cfcčiuski davek na industrijska poslopja. Finančno ministrstvo je odredilo, da ne sme občinski davek na industrijska poslopja prekašati doklaJe na hišni davek v veljavi leta 1923. Tekom petih let pa mora ta davek sploh polagoma izginiti. C) še nadaljna pojasnila o kavcijah in trgovinskih obri-nicali. Ministrstvo za narodno gospodarstvo je razpršilo še nekatere dvome glede tega vprašanja. a) l7ine<( raznih odgovorov se nam zdi najbolj umestno sporočiti onega, ki zadeva krojače. Vse naše kiejačiiice, ki uarečujejo blago na podlagi vzorccv ter potem izdelujejo obleke na peJIaoi naročil ! klijčiiiov- so proste kavcije in obrtnice. Kevcijo morejo položili j le ona krefačnice, ki delajo obleke v serijah in jih razstavljajo na prodaj fcrez prednaročil. b) Dovoljeno je plačilo kavrije z rarnimi potrdili vplačila likto*-skega posojila. Seveda mora biti dokazano, da je ta ra/.na vplačila pri raznih bankah res izvršil oni, niso dolžni položiti kavcije. c) Industrijski obrati, ki v istih poslopjih, kjer proizvajajo svoje proizvode, te oddajo naprej drugim industrijalcem ali pa rnalrm obrtnikom za nadalino porabo, niso dolžni poližiti kavcije. 7) Znižanje davčne doki ade za tr-gevsko-ebrtno zbornico za L 1927. Trgovska zbornica nam sporoča, da ie ministrstvo za narodno gospodarstvo določilo, da se davčna dok kula na korist trgovske zbornice zniža na 1.25% od dohodka na premično bogastvo. S tem se znižejo davki dotičnim davkoplačevalcem za 0.75J5. SMRTNA ČETRT Predsedništvo Udruženja državnih upokojencev Jul. Benečije vdove, katerih možje so se upoL-jili po pravilih bivše vladavine in ki še niso dobile smrtne četrti (trimesečne moževe plače) po moževi smrti, da naznanijo Udruženju ustno ali pismeno ime, priimek, oblast, pri kateri je služi), in čin, v katerem je služil, in dan smrti pokojnega moža. ZA ŽITNO BITKO Dostavek. Razdeljevanje amerikanskega jarega semenskega žita Manitoba je poverjeno poleg drugih organizacij tudi slovenskemu kmetijskemu društvu v Gorici. Iz urada FoL ir. Edhitt t Trsti Feliks StepanHč - Trst: Pridite v naš urad čim prej. -- P. Matosevič - Trst: Za Vas imamo odgovor; pridite v urad. As t. Rosic - Log : O potnih listih smo večkrat in prav izčrpno pisali. Morate dokazati tehten razlog, in sicer s poklicem, ki naj bo vidiran od italijanskega konzula, ali pa z izjavo italijanskega konzulata samega. Na drugo vprašanje se bomo povrnili, čim ga rešimo. Za tretje pošljite znainke v pokritje faktičnih stroškov. Josip Zaidaršič - Baje: Niste nas natančno informirali. Ste že prišli do rekurza, kateri se sedaj nahaja pri generalnem pravdniš-tvu. Potrebne so gotove listine, katere bi moral osebno požuriti na Vaši preturi. G. - Gečs: Rekviziciji prostorov se ne morete upirati, ker je rekvizicija zakonita, pač pa imate pravico do primerne odškodnine. Vložite tozadevno prošnjo. Fr. V. - Idrija: Ste v zmoti; pisali smo o brisanju oziroma popustu pristojbin (registrskih taks) in ne davkov. Drugo vprašanje potemtakem odpade. TerCon - Kasten: Predpisi za ureditev greznic so bili dani s kr. odlokom-zakonom od 13. avgusta 192«. (Kr. odlok-zakon je bil objavljen v uradnem listu 24. s«pt. 1926). O teh predpisih smo obširneje pisali v «Edinosti» št. 37 od sobote, 12. t. m. Ivam Radovič - Trst: Tuji državljani morafo imeti legitimacijo kvesture (urada za tujce). Tajništvo. Iz tržaškega življenja Huda nezoeda delavca. Ko je 24-Jetni mehanik Karel Glavaz. stanujoč v ulici Artisti Št. fi, včeraj opoldne končal svoje delo na nekem starem parniku, ki ga demolira jo ob pomolu Fratelli Bandiera, se je odpravil h kosilu na kopno. Toda ko je šel čez mo-stič, se je spotaknil in padel z višine kakih pet metrov na pomol. Pri tem se je siromak hudo pobil po glavi in po hrbtu; najbrž si je poškodoval tudi hrbtenico. Nesrečni mladenič je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirur-gični oddelek. Ozdravil bo — ako ne nastopijo kake komplikacije — v Štirih tednih. Obupen kftiak brezposelnega uradnika. Siiioči okoli 19. ure je neki fi-načni stražnik, ki je vršil nadzo-rovalno službo na nabrežju Otta-viano Augusto, zapazil, kako se je neki mladenič približal nagHli korakov k bregu in skočil v morje. Stražnik je takoj poklical nekatere pomorščake, ki so brez odlašanja skočili v bližnji čoln ter potegnili mladeniča iz vode. Medtem je nekdo obvestil o dogodku rešilno postajo, od koder je priliitel na lice mesta zdravnik, ki je dal prepeljati mladeniča v mestno bolnišnico. Tam se je nesrečnik izkazal za 2(>-letnega brezposelnega postnega uradnika Angela Gerla-nija , stanujočega na trgu Borsa Št. 3, in je povedal, da je hotel v smrt, ker je že šest mesecev brez-l>oseln in poleg tega tudi bolan na živcih. Zdi se, da inrzla kopel ne bo imela hudih posledic za Ger-lanija. Po mnenju zdravnikov bo črez par dni lahko zapustil bolnišnico. Posledica ponesrečenega skoka z voza. 34-letni kmet Ivan Maglica iz Golaca pri Materiji, se je včeraj popoldne vračal iz mesta, kamor je bil pripeljal tovor drv za kurjavo, z dvovprežnim vozom domov. Ko je dospel v Vodice pri Materiji, je mož hotel po nekem opravku skočiti z voza. Toda skočil je tako nerodno, da je prišel z desno nogo pod kolo, ki mu jo je zlomilo na kompliciran način. Žena Maglice, ki je sedela zadaj na vozu, je poklicala ljudi, ki so spravili ponesrečenca v vas, od koder je bil pozneje prepeljan z nekim javnim avtomobilom v mestno bolnišnico. Mož se bo moral zdraviti kakih pet tednov. Trčenje med avtomobiloma. Ko je tovorni avto tovarne pive «Pedavena» \čeraj opoldne privo-zil po ulici Stuparich na križišče ulice Timeus, mu je nenadoma prišel na pot neki osebni avtov ki je vozil v smeri proti bolnišnici. Da bi se izognila trčenju, sta šoferja naglo zavila vstran in ustavila. Toda kljub temu je osebni avto trčil s precejšnjo silo ob svojega ...tovariša, ki se je pa zaletel v zid bližnje hiše. Oba avtomobila sta se pri tem hudo poškodovala, a šoferjema se ni zgodilo nič hudega. K sreči se je nezgoda pripetila v hipu, ko ni bilo tam drugih ljudi, sicer bi bila lahko imela prav hude posledice. Šoferja sta bila odvedena na policijski komi-sarijat v ulici Brunner, kjer sta bila zaslišana. Poškodovana avtomobila so pozneje spravili v neko garažo. V GOSTILNO SEM ZAHAJAL... (nar. pesem) Za dušo je majbelje, ako Človek hodi v cerkev, za felo pa ni vedno najbolje* ako človek pre-pogssto hodi t gostilno. Kam naj človek hod j, da si ohrani svoje zdravje, bodo čitali pravočasni naročniki Goiiške Matice v njeni zdravniški knjigi. tri srebrne Šepne ure in verižico is iste kovine v skupni vrednosti okrog 600 lir. G. Moimas je javil tatvino, ki jo je odkril zvečer, ko se je vini] domov, na kvesturi. — Zasebni ca Angelika Giaco-melli, stanujoča v ulici Piccardi št. 46, je včeraj zjutraj javila orožnikom na postaji v ulici Rossetti, da so po noči, ko je ni bilo doma, obiskali njeno stanovanje zlikovci ter ukradli za približuo 300 lir perila. — V noči od petka na soboto so zlikovci vlomili v skladišče tvrdke Susland v prosti luki V. E. 111, se nato vtihotapili v pisarno, kjer so ukradli iz pisalne mize zbirko znamk «Schaubeck», vredno 5000 lir. Brez dvoma bi bili zliovci odnesli še kaj drugega, pa jih je najbrž kdo motil pri delu, zato so se zadovoljili s samimi znamkami. Tržaško sodišče Prada nr«, ki nI njena 5£-letna Frančiška Laureo-1 cich se je včeraj zagovarjala pred tukajšnjim kazenskim senatom radi tatvine ko vi našle ure, katero je potem prodala neki vdovi Russich, ki sedi tudi na zatc-žni klopi. Laurenciclieva pravi, da je uro našla v postelji nekega g. Pavla pri gospe Emi Majrana. Itevna in potrebna vsega, se ni mogla vzdržati in odnesla uro. Skušala jo je potem zastaviti v mestni zastavljalnici, a se ji ni posrečilo. Pred zastavljalnico je srečala omenjeno vdovo Kus-sich. Ta je kupila uro za 14 lir. Kussiclicva priznava, da je kupila uro, toda v popolnoma dobri veri, da je-ura las-t Lau-rencicheve. Morala jo je dati popraviti. Ura ji je bila zaplenjena. Sodišče je obsodilo Lauren-cichevo na 5 mesecev ječe, toda pogojno. Russicheva pa je bila oproščena obtožbe, ker ni zakrivila dejanja. Branil je odvetnik Freschi. TELESNA VZGOJA SPORT Današnja formacija S.U. in ZJKJ> Športno Udruženje nastopi danes v sledeči formaciji: Caravos, Geermaki, Stooper, Tsan-ein, Pal-v-vice, Zajcos de San Jouanos, Se-merdel, dr. Berneticis, Balazina, Kovacz, Pertotio. — Rezerve: dr. Amaro. Zveza mladinskih društev igra z sledečo četo: Delegro, prof. Ko-sovelanko, Margo, dr. Sardončič, Packer I in Packer II, dr. Deleva, Košut, Kin-d"ero, Ri«-Fič-Fač, Višnjevo. Tekma prične točno ob 14.30. — Pred to tekmo nastopite hazena M. D. Ladi je in Prosvete ob 13.30. Zanimanje je ogromno. Danes torej vsi na igriiče Obzora. - H. F. Vesti iz Istre KOZINA PRIREDITEV DRUŠTVA »VENEC*, ki je bila napovedana za danes, se ne bo vriila, ker oblast ni Izdala potrebnega dovoljenja. Vesti z Goriškega Iz tatinskega Predvčerajšnjim popoldne so se neznani zlikovci s pomočjo ponarejenih kljufcev vtihotapili^ stanovanje Ivana Moimas v ulici Cerili* De Rittmeyer Št. 5 ter ukradli Goričke mestne vesti VCcrajtnje prhradlttv v f|Trg«vskem ientu'1 Po daljšem času se je končno izpolnila vseča želja nas vseh; zastor na odru trgovskega dama se je spet odprl in vferej saao po dolgem odmera imeli fiziko prisostvovali, predstavi cak^a goriškega ansambla. Uprizorjen je bil Cankarjev «Hlapae Jernej« v Skr-fcin&kovi dramatizaciji. Kakor je bilo psi*ak*vati, je p?Lre rio, kemik v žgalnici, Tomasi Ce-zare jamski paznik, Jurman Matevž žgai. paz. namestnik, Gnezda Ivan žgal. paz. nam., Burnik Ka-rol rudar in Eržen Ivan rudar. Komisar Schiavi, — ki jc bil že medi tem odstavljen s svojega službenega mesta pri rudniku —, je kot komisar sindikata podal prejšnji večer svojo demisijo. Na tem sestanku je sprejel pokrajinski tajnik tudi prediog delavskih zastopnikov, naj bi se določilo nekaj revizorjev, ki bi pregledali dosedanje poslovanje blagajne sindikata ter razjasnili delavstvu stanje istega. Enako naj bi kontrolirati blagajniško postopanje v tekočem letu. Kot revizorji so bili predlagani in sprejeti sledeči člani: Gruden Josip pi-f«ar, Kogej jamo mereč, Pečirer Jij-sip pisar, Cibej Leopold rudar, Čult Franc rudar in Klememfič Anton rudar. S tem je bilo željam delavskih' zastopnikov ustreženo in novoimenovani gospodje bodo imeli lepq priliko postaviti sindikat na ono višino in mu dati oBi pomen, kakor je potrebno. Sindikat naj n« bo, kakor je bilo to dored kratkim na slovesen način dvajsetl"imeo svojega obstanka. Slavje je bilo razvrščeno na štiri dneve in ^o se ga udeležili tudi zastopstva in igralci treh velikih jugoslo-venskih gledališč in sicer iz Beogratie, Zagreba in z Ljubljane. Vsako izjiiod štirih gledališč j« uprizorilo po eno igro, oz. opero. Taiio »o podali Beograjčani Nušićevo koanedijo «Narodni pofclanec», Zagrebčani pa kajkavsko komedijo ^Dio-gcn.nš», ki je posrečena nova inscenacija stare igre, kar so žo ponovno z uspehom poizkusili na zagrebškem gledališču. Ljubljančani so »e predstavili z opero. Slavje je poteklo r. zelo lepimi uspehi, tako za OsijeČa^ ne kakor za goste. Srbska knfiževM zadruga, znana beogTajska založba in književni zavod, je izdala za 1. 1927 svoje knjige, ki jih jo vseh sedem po številu, tedaji zelo lep književni dar, na katerega so lahko ponosni. In sicer je izšlo: 1. «Nove borbe«, roman našega vrlega istrskega hrvaškega pisatelja Viktorja Cara Emina. 2. Grigorije Božović« •Pripovedke«, katerih snov je zajeta iz Stare Srbije in Makedonije. Pisatelj vje znan in m njegove pripovedke res nekaj dobrega, bodisi s st&Liftča jezi« kovnega kakor glede motivne- V Trstu, dne 13. iekraaija 1827. « EDINOST* ni. ga bogastva. 3. Andjelija Laza-rević je hči prerano umrlega srbskega realista Laza Lazare-viča in je podala srbskemu občinstvu knjigo: «Palanka v planini«. 4. «lz nove srbske istori-je» od Mihajla Gavriloviča. To knjigo smo omenili že zadnjič. 5. «Spomini» od Tkalaca so peta knjiga. 6. Starogrške komedije. (Agamenmom, U kovani Prome-tej). 7. Zadnja knjiga je od Lovrenca Sternesa «Sentimentalno potovanje«, v prevodu od Pragomira Jan kovica* Razvoj mišljenja evropskega ljudstva se imenuje drugi zvezek knjige uvoda v filozofijo pokojnega češkega profesorja Franceta Dnine. IJrvi zvezek je izšel že za časa njegovega življenja, Ta knjiga tvori skupno s prvo (vsebinsko) zgodovina filozofije do Kanta. Pripovedni slog je miren, ljudski in stvaren. Ravno vsled tega bo gotovo dobilo delo vse polno čitateljev. Zgodovina Hrvatski zgodovinar Milan Prelog je izdal te dni v založbi Geca Konai v Zajebu zbirko svojih zgodovinskih razprav v knjigi pod naslovom: «Istorij-ski portreti i članci«. Židovska narečna biegrafija V Černovicah je začela izhajati židovska narodna biografija, ki ol>sega v svojem prvem zvezku samo od črke 9 do Ez celih 638 strani. Moramo si torej misliti, kako ogromno živ-Ijensko delo dvasrtletnega truda je to. Sestavil je delo neki S. VVininger. Delo obsega pesnike. pisatelje, slikarje, znanstvenike itd. Kdor se bo hotel informirati o kaki važni židovski osebnosti židovskega poko-lenja bo moral seči po tej biografiji. V nji bodo obseženi vsi mam i n i tejši židje vseh časov in narodov. žuželke. ša Kranjska. Površina YeHow-stonskega parka je deloma gorata deloma je gorska planota. Srednja nadmorska višina slednje je 2377 metrov. Da je ta tudi dovolj visoka, lahko sklepamo, če jo primerjamo z našim Snežnikom, ki se dviga 1796 m nad morje. Tudi gorski velikani, s katerimi se park ponaša, so vredni upoštevanja; glavni so sledeči: Fortress Mountain, 3682 m, Ishawooa Cone, 3611 m, tndex, 3590 m, Suni igli t, 3257 m, Saddle Mountain, 3256 m in Sheridan Mountain, 3183 m. Primerjajte jih s Triglavom, čigar višina je 2864! Vseh gorskih velikanov je v Yellowsionskem parku kakih trideset. Poslednja imenovana isheridanova gora je najvišji vrh Rdečega pogorja, ki nosi to ime radi tega, ker jo sestavljeno iz tporfira pur-purno-rožne barve. Vse okrožje je vulkanskega izvora |a osrt*lnja »planot^J sestavljena iz ogromnih skladov lave, ki so ponekod do 600 metrov globoki. Med jezeri Yellow-stone in Sliof*hone leži vulkanski greben, ki je nad planoto 68 metrov visok, šest milj od (Dalje na IV. strani) POSLANO*) Ob pilllld »letnic« porote Line 'm Vekoslava Volčič želijo vse najboljše hčere in zetje-TRST, 18. fcbrnarja 1927. 2581 BERLITMCIfSGL vodi v vseh jezikih. Via Fabio FiUi 23, pouk ia pre-194 Po zadnjem štetju .so naravoslovci izračunali, da je na svetu 750 tisoč vrst žuželk, torej petkrat več •d vrst vseh drugih živih bitij. V Evropi je 350 tteoč vrst. Samo na hrastih jih živi 450 vrst, na smrekah pa <#>0 vrst. Hrosčev je nad r > tisoč vrst. Kolonije skupno živ žuželk štejejo lia tiseče živali, menit entimolojr je preklel, po čavši celo lioloniio v nekem mrav- j >jišču s strupenimi plini, da je bilo I v njem 93.074 mrtvih živalic. Koli- j ko živalic pa prav tedaj ni bilo doma?! Termitške nuseibine štejejo na milijone prebivalcev. Večji panj št*"-je približno 60 tisoč čebef. Izračunalo se je, da z Ježe matica v štirili do petih letih svojega življenja do poId' UErpga milijona jajee. Os ne živi v skupnem gnezdu več ko 4 tisoč, ki jih je zlegla vse t kraikem času enega poletja ena sama. matica. Najbolj se plode in množe muh« in listnate uši. \Va-fil t ing tonski estimolog prof. Ho-ward je dogna', da postane ena sama muha v r.ni sami letni dobi prababica trilijonov naslednic. Ako bi ne omejevale različne stvari razmnoževalne možnosti, bi kmalu ne imele muhe več prostora na svetu. Listna uš ni tako pilodo- j vita, kajti število njenih potomcev i enaša v jvetem rodu približno 6 tisoč miiiicnov živalic. „DANUBIO" Societa Anon. di assicuraziotti generali (DUNAV Splošna zavarov. delniška družba) ustanovljena I. 1867. katera skupno s popolnoma vplačano glavnico in glavnimi rezervami, ki znašajo skupno 5,500.000 avstrijskih šilingov, enako Lit. 18 000.000.—, razpolaga z nad 80,000.000.— Lit. garancijskih zakladov, je bila z ministrskim odtokom objavljenim v «Gazzetta Ufficiale» z dnem 26. januarja 1927 št. 20 pooblaščena, da obnovi svoje poslovanje v celi kraljevini Italije, ki je biJo začeto že L 1868. Družba se peča s panogami: zavarovanje na življenje, proti požaru. vlomu, razbitju stekla, prenosom, nezgodam in civilnemu jamstvu. Osnovna načela družbe: Dobič-kanosne premije, hitra in točna likvidacija škod. RAVNATELJSTVO ZA ITALIJO RIM . Via detle Carrcrre št. 3 RAVNATELJSTVO ODDELKA ZA BENEČIJE, TFST, Via V. Bellici 9 Vodje: gg. Egidio Boulang in Dr. Muzio Gattomo. *) Za članke pod lem naslovom odklanja uredništvo vsako odgovornost. BOBRE IN CENE so testenine Pekatete. Dobre, vsled tega, ker se izdelujejo iz prvovrstnega zdroba v svežem planinskem zraku, cene, pa vsl«*3 tega, ker se jako naku-hajo, tako, da se jih potrebuje manj od drugih cenejših testenin. Zanesljivo prave v V2 kg i originalnih zavojih. (240) ! Y PLANINI PRI RAKEKU, Jugoslavija, se da v najem najstarejša trgovina, in gostilna s potrebnim inventarjem. Eno-nadrtropna hša, z dvoriščem, velikim ze-lenjadnim vrtom, vodovodom in aceti-leasko razsvetljavo, ae nahaja na naj-prometnejiem kraju. Eventuelno se tudi proda. Pojasnila: Franc Kianta, lastnik. 227 GOSPODIČNA, ekonomično neodvisna, z zelo dobrimi mesečnimi dohodki, £9-letna, prijetne zunanjosti, oaobrueaa. želi vsled pomanjkanja znanja draga, visoko naobraženega, tudi srčno, v svrho poroke. Želi se stika, ki ee vrne. Za resne ponudbe pod «Ženitev» na tržaško upravništvo « Edinosti*. 218 DEKLE, -vešče kuhanja in vseh hišnih del, se išče. Pleča dobra. Predstavili se le s spričevali dolgoletnega službovanja. Pojasnila daje manufakturna trgovina, Piazza Goldoni 12. 219 V BLIŽINI MESTA GORICE se proda hiša z 9 prostori, kletjo, in hišo za kolona. 3parcele zemljišča. Pojasnila v Trstu, via Rismondo 12, prenočišče. _220 CEPILNE POTREBŠČINE: cepilni vosek, ccpilni noži «Kunde», žagice, Škarje in druge sadjarske potrebščine prodaja Just Ušaj Gorica, Travnik 4. 221 MLEKARNA s prodajo kruha, s stanovanjem, se proda radi selitve. Pojasnila v Škedn>ju št. 280, žganjarna. 222 HIŠNA, pridna, vešča kuhanja, s spričevali, se išče za majhno družino brez otrok. Plača in ravnanje dobra. Corso Garibaldi 10, L, desno. 223 KOVAČIJO z orodjem prodam radi selitve, Pojasnila v gostilni pri pošti na Pr oseka. 224 SREČO preteklost in bodočnost življenja pove kiromant v via della Picta 12, vrata 6. 225 DVE POSTELJI oddam dvema delavcema. Via Fr. Rismondo 5t. 12, I. Petrovič. 226 ENONADSTROPNA hiša z restavracijo in vsem inventarjem, vrtom, igriščem na krogle, se proda. Posredovalci izključeni. Naslov pri tržaškem upravništvu. 169 POSTREŽNICO od 8—10 ure. snažno in pošteno, se išče. Via R. Manna št. 14, 111., vrata 11. 227 KVAS najboljše vrste Soc. Ugore Lumbarda po L 5.30 kg. pri S. Ravberju v Ajdovščini. 269 POROČNE sobe, parjena bukovna, masivne L 1700, topolova L 1900, jesenova 20C0, druge s psiho in ogledalom do tal 2500. T ur k, S. Lazzaro 10. Pozor na naslov. ZOBOTEHNIK, vešč vseh del, iSčc službe v Trstu ali zunaj. Ponudbe pod «Zo-fcotehnik« na tržaško upravništvo. 228 GsjSi>i.NA, dobroidoča, se proda radi družinskih razmer. Naslov pri tržaškem npravništvu. 215 GOSTILNA, dobro obiskana, v sredini icesta, se proda po nizki ceni. Pojasnila pri goriški upravi. 216 TMC c^ihL NARAVNE LEPOTE mLOW-STGKSK3GA PAEEA Y5^i.padnem vognlu države \Vyoming; na zapadni shrani sega čez mejo enajst milj daleč v državo Jda-bo. na severni pa kake tri milje v Montano. Ni ravno maj-Jienj It-tL p u k, kajti meri 5575 kvadratnih milj in to je za eno tretjino več, kot je merila biv- t Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes zjutraj nenadoma zaspala v Gospodu Brigala Pečarič roj. Muženic Pogreb drage pokojnice se bo viSil ▼ nedeljo 13. t. m., ob 13. uri, iz hiše žalosti na pokopališče v Lazaret. POBEGI-LAZARET pri Kopru, 11. februarja 1927. 257 Žalujoči soprog R?ftarcfl in ostali. S S. A. L A TESSILE 500.000 parov svilenih In Končenlli noM DI FIUME za moSke .... od L110 de L 6.50 V LIKVIDACIJI M ŽEBSk« • • • » » l- „ „ 6.50 TKST-RIAZZA CAVANA 6 V prodaji S8fflO Z8 4 dni Da postane vedno bolj znano naše izvrstno 99 Vino di Cfiina e ferro" pripravljeno iz pristnega španskega belega vina in zaradi večje vsebine pretvarjajočega se železa, odlikovano na mednarodni razstavi v Montecatini 1. 1925, prodajamo steklenice-vzorce po L 2•—. Originalna steklenica s/4, litrska L 12-—. Elisire di China zelo prijetnega okusa, izborno sredstvo proti slabostim želodca in za dobo okrevanja. Originalna steklenica ... L 6*—• Steklenica - vzorec .... L 2-50. Želodčne kaplje sv. Antona Izvrstno sredstvo za prebavo, ld istočasno blaži vsakršno črevesno draženje. Stekleničica......L 4-50. Glykol Prsni sirup Smila|o<3 LEKARNA tflSTELLAKOtfiCH ALL'ALABflRDfi, TRST Via del OSulianl štev. 43, $y, Jakob Lastnik F. BOLAFFlO Lekarna ostane danes odorta ves dan. SHUŽKINJA, zmožna vseh hišnih del, išče mesta. Via Tizianx> št. 11, 1H.. vra-la 12.__212 MOTOCKLISTI! V novoodprti proda-jalni Cremascoli, Via S. I.azzaro (za cerkvijo sv. Antona) dobite vse potrebščine. Motocikli Guzzi, Bianchi, Giiera, Har-lev-Davidson in Harlette (motor Puch). _17 SAMO poiom energičnega zdravltenfa z Givkolom se ozdravi glavobol, šibkost, ui.iN'krvnost. c bjJcmnflost. Izdelek lekarne CasUrllanovicii, Irst, Via dei Giu-liam 42. 157 ELFZIR CHINA. Jako oktisen. Vzbuja tcčnoi! in )e najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvalescen-co. Steklenica I. 6.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Via Giuliani 42. 93 BABICA avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 163 BABICA, avtorizirana, diplomirana, rejema noseče, Adelc Emersehitz-lizcro, Farneto 10 (podaljšana Ghma-stiia), lastna vila, tel. 20-64 7 Ceno fešHo posteljno perja 1 kg: belo puljenoL2S bol^c L 32.— mehko L 40.% 45.- in35.-boljša vrsta L 65 in 75 Puh L 115.— Poiiljatve carine in poštnine prosto po povzetja od L 75.— naprej- Vzorci brezplačno. Vrnitev in zamenjava dovoljena. BENEDIKT SACHSEL 237 Plzne-Lc bes at, 7 (Češko) ■I ■!!■ aa —imiiiiii■ ■ ■ S fluSMSto i trne 11 | Trst, Vi« t J. Marliri 6 f Telefon 34-21 Elektro - mehanična delavnica 233 za poprave električnih dinamo In motorjev i t z ztie^a eisktrlčBfli strele« ■ BI ■ I ■ [rojevi uaaJ EDPCPMffl StroJ! za šlvani*. vezenje • f%0 In pietenje, za dornln vsa ko obrtnijo. Potrebščine TRST, via Muda veccilia 3 Napeljave z motor, pogo- 1/6 nom. Popravila. ;]stratoni» - Br«zpiacea penit v vmcaju V dobroznani manufakturni trgovini Trsi, Ula Mm 24, mM Ula MilM se začne prodaja velike partije perila: MAOAPOLAM 80 cm . . . . po Lir 1 95 MADAPOLAM 80 cm extra . . „ „ 2-20 MADAPOLAM 60 cm extra l .„ „ 3-— PLATNO Famiglia 80 cm, debelo. ... po Lir 3-95 PLATNO za rjuhe 150 cm, debelo . . . „ w 5-80 PLATNO za rjuhe 150 cm, debelo . . . „ „ 6-20 PLATNO za rjuhe 150 cm, posebno debelo „ „ 7'50 BRISAČE CREPE.........„ „ 3-75 PRTIČI 60X60......po Lir 1440, 2.35, 2-80 BLAGO ZA PBTE 120, 140 in 150 po Lir 7-—, 7-75, 8-40 NAMIZNA OPREMA za 6 oseb ..... Lir 19-— NAMIZNA OPREMA za 12 oseb končena. . „ 60-— n Mi fiiap za Mu olla n aaji^BB!;!! t mi Dnevno nov« dohodi blaga v najmodernejših barvah ftn svilena piolonine, visokega UO to Lil•— Popolna izbera srajc, nogavic, ovratnikov, ovratnic in drob- narine. Porabite to priliko! Via Roma 24 FERRO CHINA PiGATTJ Okrepčeralno sredstvo, predpisano od zdravnUklh avtoritet proti MALOKKVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE lftO LEKARNA ZANETT! - TRST - Via Mazzini Predao nakupite karstbodi, obiščite v Vašem Interesa velikanska skladišča f. KNEŽli, COTSO Garibaldi 24, Trst, kjer dobite b ^ato izbero manufakturnega blaga po cenah, ki so za Trst nekaj novega. — Specijaliteta volnenega blaga za ženske obleke po L 7*— meter. — PERILO po najnižjih cenah. Robci od —-50 naprej. Vsled pozne sezije dajemo posebne popuste na vsem blagu. XV NB. Kupci, ki se bodo sklicevali na „Edinost* dobijo poseben popust. P O D I. I S V. I. KRTŽANOVSKA: NEHEZA ROMAN — Da, to je res, moram biti čim lepSa. in pokazati vsem, da sem srečna. Oble čem si višnjevo žametno obleko, ki je obSita » srebrnimi fclondami; ter si nade nem biserni niz s safirovim agTasom, ki mi ga je podarila lva. gleil« ne Velikega Yellowstonskega kanjona (Grand Canon of the Yel-lowstone) štrli v zrak Žveplena gora, velikanska) grmada iz čistih žveplenih kristalov. Ob njenem vznožju se kadijo številni vroči studenci. Izviri nekaterih velikih rek se tudi nahajajo v yellowston-skem parku. Tako na primer je reka Yellowstone, potem Snake, Lewis, Madison in Shoshone. Roka Yellowstone je najdaljši pritok reke Missouri. Teče skozi Yellowstonsko jezero, .kajti reka na nasprotni strani jezera nosi i* t o ime. Struga te roke je ena izmed mnogih naravnih le-}k t parka. Tvori že omenjeni Veliki kanjon (sotesko), katerega skalne stene so nad 1300 metrov visoke. Na oni strani so stene navpične, na drugi pa .strmo Irče iz cinobra in razno-1> n viH ^a apnenca in po t^li se dvigaj«) posebne formacije kamna. kakor stolpi v zrak. Človek, ki ogl'!' ;>ili:. Kakor nedolžni i»o-toček je videti reka z gornjegra ro],.i navpične stene; struga je okoli petdeset metrov široka. ^ es valili tok se prelomi na vel I k« m pragu, pod katerim napraviia slap, ki je 112 metrov visok. Ae en večji slap, posebne krasote, ki nosi ime «Nevestin pajčolan*, napravi j a ta reka in poleg še več majhnih. Ve- liki kanjon jo dolg Iti kilometrov. IJisfM- parka je jezero Yellow-stone, katerega gladina je 2251 metrov nad morske.. Precej olv širno jezero je to, ker dolžina njegove obale meri okoli 4^0 ki lome tro v, s popolno gotovostjo pa tega ne vodo, ker je do danes se niso docela preiskali in izmerili. l)ve ali tri milje od njega je velik studenec in ol) njem majhno jezerce. Na vzhodni strani teče voda iz njega v jezero Yellawstone, na zapadni j se pa izliva v jezero Shonshone. Voda iz prvega se po Yellow-stom* reki izliva v reko Missouri, ta sama je pritok Mississip pija, ki se izliva končno v At-laiiiik; voda iz drugega pa teči j>o Ivačji reki (Snake River) proti zapadu in se končno po reki Columbia izliva v Tihi ocean. Nikjer na svetu n^ najdemo kaj siičneg-a — vorji», ki bruhajo vrelo vodo visoko v zrak. Samo Štirje kraji so na svetu, kjer aajdemo «gejserje», in Yellow-ilonski park je eden izmed njih ;n c i vseh še najznamenitejši. V dolini «Ognjenojamske reke» (Fire llole River) so tri gejser-ske kotanje, katerih površje je 2135 metrov nad morsko gladino. Te kotanje nosijo imena Goni j i gejser, Srednji gejser in Spodnji gejser. Najaktivnejši je Zgornji gejser in mu radi tega pravijo tudi Veliki gejser. Tu se nahajajo velika žrela, ki bruhajo vrelo vodo na dan. Najznamenitejša med njimi so naslednja: Giant — velikan, Gian-tess — velikanka, Castle — grad, Sa\v Mili — žaga, Bee Ilive — panj, Lion — lev, Grand Cor-net — Velika tromba in Cub — medvedek (mladič). Poslednji a ne najmanj važen je Old Faith-ful — «zvesta starina». Vsa ta imena se jim prav izborno prilegajo. Velikan in Velikanka nosita ti imeni radi ogromnosti svojih kraterjev in radi silovitosti izbruhov. Panj in Grad radi posebne oblike svojih sto-žičastih odprtin; Žaga, ker šumi in sika kakor parna žaga, Lev pa radi tega, ker med bruhanjem rohni prav po levje. «Zvesta starina» se mora zahvaliti za lepo ime svoji izredni točnosti — on bruha vsakih 64 minut. Po točnosti poslednjega bi človek lahko uravnal uro; ko pieteče ura in štiri minute, pa bruhne vodo in paro v zračne višine. Niti najstarejši obiskovalci parka ne pomnijo, ia bi Zvesta starina kdaj podaljšal ali skrajšal presledke med izbruhi. Noben od ostalih gejserjev ni tako reden. PaJij postaja vedno aktivnejši, vsakih 24 ur pokaže dvakrat ali trikrat, kaj zna. Velikan, Velikanka in Grad so zelo netočni, ni se mogoče nanje zanesti, kadar pa bruhajo, nrudijo carovk prizor. Velikan pokaže svojo moč povprečno enkrat vsakih šest dni. Velikanka pa povprečno vsakih 11 dni. V bližini glavne odprtine velikana je majhna razpoki ina, ki je kakor varnostna zaklopka na parnem kotlu. Kadar so vsi prostori v njem napolnjeni z vrelo vodo in napeto paro, začne iz razpoki ine sika ti para in tedaj je Čari-, da se gledalci umaknejo malce vstran Sledi veličasten prizor, ki ga ni mogoče opisati. Vse notranje sile se. neki združijo, da pokažejo svojo orjaško moč. Od uhajajoče pare se tresejo tla, iz žrela se prikaže vodni steber, ki je debel najmanj tri metre in ki sega v dokajsnjo višino. Gosti oblaki pare uhajajo iz njega. Vodni steber sredi pare je videti kakor da je izklesan iz masivnega marmora. Para se zgosti in se umakne, vodni steber pa stoji še nekaj sekund bleščeč se v svoji krasoti. Kmalu sledi drugi pritisk v notranjosti, orjaški steber se razprši v miriade kapljic in ni ga več. Pretežna množina vode se izgubi vanj, kar je pa pluskne preko kamen it ega roba, teče v Ognjenojamsko reko, ki jo polnijo samo vroči studenci z obeh strani. V Srednji g-ej-ser.sk i kotanji ni nikakih znamenitih gejserjev. njena posebna znamenitost je l>a deset metrov globoko apnenčevo brezdno, iz katerega puhti para neprestano. Imenovano je to brezdno «Peklenski pol-aker — Hell's IIalf-Acre». Nedaleč od «Peklenskega pol-akra» je vrelo jezero, katerega barva je krasno modra. Vroča voda iz njega se zliva preko številnih pragov, katere izjeda, da so vsako leto drugačnih oblik. Pravijo, da je pogled na to tako lep, da. ga Človek nikoli ne pozabi. »Hudičev barvni kotel - De vil1 s Paint Pot.» je kotanja, v kateri kipi in se kuha blato iz raznobarvne ilovice, ki vsak trenutek i z prem in i a barve. Mamutovi vroči studenci se nahajajo v severnem delu parka. V vodi raztopljene rudnine se zunaj studencev str ju jejo v kamen in n,apravljajo velikim školjkam podobne terase, ki se vrstijo druga nad drugo na vse strani. Na severni strani jezera Yellow--itone je nekoliko blatnih gejserjev, ki bruhajo bla.to visoko v zrak. Sluzna tvarina pada iz viška na suhe cedre, ki stojijo v bližini in dokazujejo s svojo iiavzočnostjo, da so bile tu v lavnih časih boljše razmere zadnje. Koliko je vseh vročih studencev, niti ni znano. Kamor človek gre, tam jih naide. Nekateri s-o veliki, druge je pa komaj opaziti. Ckrtovo je, da gre njihovo število v stotine, če ne v t isoče. V Yellowstonskem parku najdemo tudi črede bivolov, jelene, antilope, pume, bobra, črnega in rjavega medveda itd. Vse živali so v varstvu vlade. F. M. Beli slon ▼ Bangkoku. Pred tedni smo poročali, da se je dobil v severnem delu siamske države mlad. bel slon. Poseben odposlanec je priletel s to novico v glavno mesto Bangkok, kjer mu je dal kralj za zahvalo napolniti usta nosnice, ušesa in popek s čistim zlatom. Te dneve se je pa pripeljala ta redka žival s spremljeva-njem godbe po reki v glavno mesto. Po siamskih pojmih ni beli slon žival, marveč je" to buddba v slonovi obliki. Več torej ko kralj. Tak slon spi na z zlatom obšiti žim-nici. vsak dan ga perejo sužnji z dišavami, dajo mu na zlati plošči krme: riževo pecivo, sladkorni trs, kokosove orehe in bonbone iz sadja. Pijača njegova je po jasminu dišeči čaj. Takega slona je čakalo sedaj skoraj vse prebivalstvo glavnega mesta ob reki. Kralj sam je prišel, da mu da svojo dobrodošlico. Ogromen sprevod se vije po bangkoških ulicah, plemiči, uradniki, vojska in ljudstvo. — Z bližnje trdnjave pozdravljajo topovi s svojim sto in enim strelom prihod slona. V svetiščih so zbrani svečeniki. Tu se mu odkažejo sužnji, ki morajo skrbeti za njegovo blaginjo. Dvorni draguljar mu zmeri glavo in vrat, da napravi dragocen diadem iz samega zlata in iz dragih kamenov. Ko gre tak slon na izprehod, ves ozalšan z zlatimi verižicami, mu senčijo sužnji njegovo glavo z zlatim solnčnikom. Ko umre, žaluje vse ljudstvo mesece in mesece, slono-vo srce in možgani se pa slovesno sežgo. Kralj podeli nato slonove-mu imenu plemstvo. Tako je dobil Siam po dolgem času zopet belega slona Lansko leto je tak bel slon na potu v glavno mesto poginil. ker so ga le preveč krmili z najboljšo krmo. Beli slon pometija srečo za državo, kraljevo rodbino in menda tudi za sužnje, ki smejo zaužiti, kar mu ostane od prebogate pojedine. Noslanja zopet v modi Tobačnice, ki so jih uporabljali naši pradedje, ki so pa pozneje postale obsovražene, ao prišle sedaj zopet v modo. V Londonu so tobačnicam še pred dvema mesecema priborili dostop tudi v sa* Ionske družbe. Nič neokusnega ni več, ako se ponudi svojemu prijatelju ali prijateljici tobačnica. V Londonu se je prodalo za božične praznike na tisoče tobačnic. večje so bile za gospode, manjše in o-lepšane pa za dame. V Londonu so namreč začele nosljati tudi dame. ki se sklicujejo na zgodovinske osebnosti in mislijo pri tem na kraljico Viktorij^ staro mater sedanjega kralja, ki je nosljala prav tako rada kakor njen lakaj. Doslej je omejena moda le na London; čuje se, da so re tudi v Parizu že napravili prvi sramežljivi poskusi, posnemati Angleže. Kakor hitro se udomači no-slanie v Parizu, potem bodo «šno-fale» tudi pri nas dame, kajti moda iz Pariza je preveč /namenita, da bi se ji mogel človek ženskega spola dolgo časa upirati. S. A. L A TESSILEPERIL0: Nada»°|an • • *13.70 W Bil IME P'atoo Madonna debslo .... po L 3.60 mm « i^rATOS... Platno za r'uh«. visoko 150, 160, 200, 240, V LIKVIDACIJI 270 ... od L 5.80 do L 16.25 TRST - PIAZZA CAVANA 6 Pelle d'uovo ... „ „ 3.— „ „ 5.90 BORZNA POROČILA Trst, 12. febr. 1927. Amsterdam 923-933, Belgija 317-327, Francija 91.25-91.75, London 112.25-112-75, New York 23.10-23.30, Španija 385-395, Švica 443-453, Atene 29.50-30.50, Berlin 545-550, Bu-karest 12.50-13.25, Praga 68.50-69.50, Ogrska 402-412, Dunaj 323-332 Zagreb 40.75-41.50. Uradna cena zlata (11. II.) 447.77. Vojnoodškodn. obveznice 61.G5. Ponovna prosMlna Loterijske ši&vl!ke izžrebane 12. februarja 1927: BAKI 10 30 5 76 28 FJRENZE 22 34 77 27 50 MILANO 42 73 34 46 68 NAPO LI 31 71 45 42 72 PALERMO 90 46 66 72 47 ROMA 9 74 30 1 25 TORINO 54 19 80 90 58 VENEZIA 59 62 55 7 31 u- Gospodarstvo SEMENA, KMET. POTREBŠČINE Tržaška kmetijska družba v Trstu ima v zalogi: Semena: zajamčena, zadnjega pridelka, dospela iz Nemčije, kakor krmsko peso, solatno peso, redkvico, petršilj, grah nizki in visoki, korenje za juho, mirne ali krmsko korenje, katero nam je dospelo iz Ljubljane, dalje špina-če več vrst nemškeea izvora, solate «Augustane» zajamčene, ter vse vrste ostalega vrtnega in poljskega semena. Detelje in trave: domačo ali triletno deteljo, večno deteljo ali lu-cerno, inkarnatno deteljo, vse zajamčene brez predenice. Tnrve, laško ljulko, angleško ljulko, francosko pahovko in mačji rep. Umetna gnojila: Mešanico za krompir po L 80 100 kg; superfosfat, kalijevo sol 40%, amonijev sulfat in čilski so-liter. Žveplo in galico. Za to blago sprejemamo prednaročila. V zalogi imamo še: Sredstva za pokonča van je rastlinskih in drevesnih škodljivcev, in razne km-stij. siroje in orodje. Tržaška kmetijska družba v Trstu ul. Torre bianca 10 Tel. 44-39 PREDZNAMBE KMETIJSKIH POTREBŠČIN SEMENSKI KROMPIR IZ JUGOSLAVIJE Prva poiiljatev semensk. krompirja «One2da» iz Jugoslavija Je že oddana. Na daljni pošiljatvt. ki bo dospela koncem februarja, bo cena 60 lir Iranko, 11 li lnj—n zadnja postaja naročnika. Cene krompirju rastejo. Zamudniki, me odlašajte z naročilom, ker ga ti koncu ne bo mogoče defcHL ŽVEPLO IN MODRA GALICA. Bliia se (as preskrbe. Na dite predznamovati Vaie Cene modri galici nemški v sodih jo do 15. t m. po L iterlin 22.50 za 1000 kg. di Trst neocarinfeno, ali po L 273 za 100 kg, vagon Trsi, odhod. SEMENSKI OVES IZ 6ESKE. Sprejemamo naročila le do 15. t. m. SEMENSKA AJDA. Vsako leto je težko dobiti pravo semensko ajdo. Vzrok prepozna naročila. KOSE ZNAMKE «MERKUK». Zadruge in preprodajalce, kateri rabijo večje Število kos «Merkur*, vabimo, da pripravijo mnofibeo. ki jo bodo potrebovali, ker bomo naročili le toliko, kolikor predvidevamo, da jih lahko oddamo. Predznambe in naročila je poslati na naslov: TržaSka kmetljs&a dražba v Trstu, nI. Torre bianca it. 19. SEMENSKI KROMPIR Naročila za semenski krompir «Oneiđa» iz Jugoslavije sprejema Kmetijsko društvo v GoricL DAROVI Ob priliki zlate poroke g. Gregorja Perhavec, posestnika in gostilničarja iz Povirja št. 75, katera se je slovesno praznovala dne 5. t. m., so darovali udeleženci L 26.80 za Šol. društvo. Darovalcem srčna hvala, zlato-poročencema še na mnoga leta! Namesto cvetja na grob blago-pok. g. Koruze daruje g. A. Suša L 10 za Šol. društvo. Dr S. F. daruje L 50, brata Per-tot L 25 za Šol. društvo. Posojilnica Skrilje daruje Šol. društvu v Trstu L 50, Dij. kuhinji L 50 in Slovensk. sirotišču v Gorici L 50. — Blagi darovalki naj-prisrčnejša zahvala. (Denar za šol. društvo hrani uprava «Edl-nosti». Blagim dobrotnikom naših malčkov srčna hvala! JCmetovalci in vrtnarji\ Pozor/ Pristna in zajamčeno kaljiva poljska, vrtna, travniška in cvetlična semena dobite le pri tvrdki „VIHOAGRARIA" v Gorici, Piana deila Vittoiia (Travnik) H. 4 Vsi stalni in večji odjemalci dobijo zastonj poučno knjižico iz vrtnarstva, ki jo je izdala tvrdka. Zahtjovajle cenik! 259 Lastnik: JUST UŠAJ, agronom. 02. parcelacija posestva „Pre-svi^vors Zbelevo pri Poljčanah«.. Prostovoljna prodaja po-se-•stva «Prenuš dvc.r» v celoti, oz. po parcelah se Lo nadaljevala v nedeljo, dne 20. februarja t. L, od 10. ure dopoldne naprej. Posestvo, ki je neobremenjeno, meri okroglo i5 oralov in obstoji iz ca. 16 oral. gozda, dalje vinograda, sadonosnika, njiv in travnikov. Na posestvu stoji lepa cmonadstropna hiša z mlinom, viničarsko poslopje, dve pritlični hiši in več gos-podar-:ikLh poslopij. S parcelacijo je mogoče doseči štiri samostojna gospodarstva, vsako s stanovanjsko hišo. Posestvo je oddaljeno od Boljčaji % ure in leži v bližini glav»e ceste v smori Poljčane-Konjice. Železniška postaja: Poljčane 04 ure oddaljena), odnosno Zbelovo ali Sp. .Laže na progi Poljčane-Konjice (Vi ure oddaljeno). Pismene ponudbe sprejema in daje pojasnila odvetniška pisarna g. dr. Ivana Fermevc-a v Ptuju, Jugoslavija. Pojasnila na licu mesta se doi>ijo pri upravi «Prenuš dvora« ali pri posestniku g. Josipu Gmseku, Zbelovo št. 48. Interesenti se vabijo k prodaji. Cena. in plačilni pogoji ugodni. (260) V. DROBNIG - TrgDulna železnin in Kcuin Trst — Via Sm Ca vio 2 — Hiefon 267 Brzojavke: 1'ILfiO Plošče železne črne, žlebaste in kotle. — Zavornice za vozove in kočije. — Vsakovrstne potrebščine. — Železni drogi. - Svinčene cevi. Pipe in zaklopnice. — Cevi Mannesmann. (208) DR 8¥AN LIN K A ZOBOZDRAVNIK Trst« Corso V. E. KIS, St. 24, I. n. 112 tm :t!]£Gi za 148 MEDICINALE DI wim Mil POMAGA PREBAVI PR15TEH AU v KAVI ^ UGAIA2EJ0 < JE HIOUEMĆEN tH AROMATiČEtt v VODI IN S00AVICI felOKUE'^V «sgo_ M |i»BUfU13 k COMsiife TH.tSTC, »"-*1- ' ji! . M i kun, zlatic, lisic, dl- hurjev, vider, jazbe- ^——Mar« cev, mačk, veveric, e . krtov, diviih in do- Snemajo se mačih zajcev itd. itd. posiljalve po pošt?. m rn i Via Cesare Battisti 10, II. n3dM vrđ!3 15 ETI Zalega - T51ST (Pfi VIA TRrNtO 16. evMncjeiJ&Kl cerhvf.) Shrdnito hastov ! KUPUJEM krone, srebro, zliito, bri- I Ij^nte in pl a č u j e m j ■višje cene kot drugi. ( Ifc [ ĐSfiftfi IflM cenah ^»t«1 3 rfilMtfKilMil 111 srtbr >e predmete. S j Mjjffll-MMill vm t Jflte Mi fuSra. j □onannnnDDnnn Ako imate ZA POPRAVIT! UR F. N ZLATE PREDMETE, obrnite se h tv k N. BORSA TTI & FIGLIO V TRSTU ki ima lastno delavnico nad 40 let. Naj-xvfje jamstvo, poštene cene. Velika izbera ur. zlatenine. Kupuje in prodaja zlato in srebro. Govori se slovensko. 137 Pazite na ime N. BORSA TTI & Figlio CORSO VITT. EM. III N. 17 Miza lekarne Rovis (Piazza C. Gol-loni). □□□□□□□□□□□□O JAKOB BEVC urar M Ia zla satu« Campo S, 03«corio 5 kupuje v \saki rr.nožiui po naj vrtjih cenah. Krona plačuje višje i.ot dny;i. 156 T Sloga raznovrstnih ur In ziateuine. Velikanski dohodi dunajskega POHIŠTVA navadne in flnejše v rite ki se bo prodajalo po st&rih, nizkih cenah. Na drobno. Hm cSebelo. j Največje jamstvo. R. CAHPONGVO Vlale XX Settembre 33-1 rst Poročne roba iz masivnega lesa Jedilne sobe Lakirane kuhinje Posamezno pohištvo Ža!ezno pohištvo ALESS ANO no LE m Mmziftnzi Via Rettori 1 — Via Malcanion 7-13 1 poz om ili.^de buko.c, hra&tuve, tvorove, b.'estcve, kosl;i njeve td rr^mc. di-ske . Mursle , žel z.iiS e p ge drv.i /.a kurjavo, bu' ovo o^lje seno krouipr, brinje, med in druge kmettjike pridelke. 1 Umetna gnojil* (superfo-fat, žlindro Itd.), sc-! mm.i