Prvič po dolgih letih pod izvoznim načrtom Kljub vsem naporom je zdaj že mogoče ugotoviti, da Iskra letošnjega plana izvoza na konvertibilni trg ne bo izpolnila v celoti, temveč za nekaj odstotkov manj. To vsekakor ni razveseljivo dejstvo, zlasti ob naporih celotne družbe, da tako ali drugače premagamo gospodarsko stisko, ki nas tare, orožje za zmago pa je samo in samo eno: konvertibilni, čim večji izvoz. Ko so na nedavnem kolegiju glavnih direktorjev Iskrinih delovnih organizacij podrobneje razpravljali o eni sami točki dnevnega reda in sicer o kritičnosti položaja v zvezi z uresničitvijo Iskrinega letnega plana izvoza, je bilo ugotovljeno, da kljub dodatnemu izvozu ne bomo mogli letos preseči magične meje izvoza 130 milijonov dolarjev na konvertibilna tržišča. Podrobnejši razbor vzrokov za neizpolnitev izvoznih obveznosti je pokazal, da je bilo res nekaj težav in zapletov med letom zaradi administrativnih posegov (mali devizni zakon in podobno) in zastojev v proizvodnji zaradi pomanjkanja uvoženega reprodukcijskega materiala, vendar pa se je prav zdaj zelo jasno pokazalo, da tiči nemalo vzrokov za neizpolnitev Iskrinega izvoznega plana tudi v nas samih. Tu gre predvsem za slabosti v organizaciji dela samega, v neizpolnjevanju rokov dobav, v nekvaliteti nekaterih izvoženih izdelkov, v premajhni politični prizadevnosti in organiziranosti posameznih poslovodnih organov. ki bi morali na eni strani delavcem predočiti resničen položaj in z boljšo organizacijo dela uvesti v zadnjem četrtletju tudi druge ali tretje izmene, ki naj bi delale izključno za izvoz. Vse te in podobne subjektivne slabosti so tudi vzrok za neizpolnitev izvoznega plana in zanje vsekakor ni nobenega opravičila, kajti v zadnjem času je bila preskrbljenost z repromaterialom zadovoljiva, dodatnih izvoznih naročil je bilo tudi dovolj in kljub vsem zagotovilom, da bomo dodatne izvozne obveznosti izpolnili, se to, z redkimi izjemami, v Iskri ni zgodilo. Res je, da smo letos izvozne plane posameznih naših DO prenapeti, toda z večjim prizadevanjem prav vseh bi jih gotovo lahko izpolnili, saj nam o tem pričata dve naši DO. ki sta izvoz uspešno opravili, oziroma ga celo presegli. To sta CEO, ki dela tudi ob sobotah in nedeljah za izvoz in novogoriška Avtoelektrika. Res pa je tudi. da nekatere naše druge DO zaradi pomanjkanja naročil (Kondenzatorji Semič), in drugih zapletov v svetu svojih planov niso mogle realizirati, medtem ko ho večina naših DO ostala povprečno za kakih 5 % pod izvoznim planom, kar pa bi bilo mogyče ob večjem prizadevanju, organiziranosti in političnem angažmaju vseh vsekakor moč uresničiti v zadnjem trimesečju. Tako pa nam preostaja grenak občutek, da bi vseeno lahko, kljub izrednim objektivnim težavam, Iskrin izvozni plan za letošnje leto uresničili. l/lnoge neznanke pred letom 1983 V V Iskri skoraj gotovo ni nobene organizacije, ki bi lahko že zdaj dokaj točno napovedala, kolikšen bo njen dohodek ob koncu tega leta, kaj šele v prihodnjem letu. Razen splošne ugotovitve, da bo leto 1983 še trše, pa za zdaj o pogojih gospodarjenja po novem letu žal še ni moč govoriti. Kako se bo spreminjala obrestna mera, koliko deviz bo delovnim organizacijam ostalo od izvoza, kako dolgo bodo še zamrznjene cene — pa še mnogi drugi Čakajo nas torej štčvilne neznanke in namesto dolgoročnih kratkoročni ukrepi, ki še kako zmanjšujejo učinkovitost načrtovanja. bi se povečal za 15 %, s tem pa bi uvoz pokrili 154 odstotno. Fakturirana realizacija naj bi se prihodnje leto povečala nominalno za 21 %. Za enako razmerje naj bi se povečal celotni prihodek, dohodek za 28 %, čisti dohodek pa naj bi bil še za odstotek višji v primerjavi z letošnjim letom. Tudi pri delitvi osebnih dohodkov je za zdaj še precej neznank. Snovalci plana so predvideli tri odstotno povečanje povprečnih osebnih dohodkov. Pri tem je treba opozoriti na predlog resolucije, ki pravi, da morajo sredstva za osebne dohodke rasti za dve odstotni točki počasneje od rasti čistega dohodka. Seveda so načrtovalci v 1C mislili tudi na kadrovsko plat — število zaposlenih naj bi se povečalo za poldrugi odstotek. Največ novih delavcev bodo sprejeli v zunanje-trgovinski temeljni organizaciji. kjer bodo v glavnem zaposlovali le visoko strokovne ljudi z delovnimi izkušnjami v zunanji trgovini. Z večjimi investicijami v prihodnjem letu v Iskri Commerce ne bo nič. To seveda ne bo najbolj po godu številnim Iskrinim predstavništvom, servisnim Ne bi naštevali razmerij iz resolucije SS za prihodnje leto, kajti pred nami !e že tretja inačica. Najverjetneje se bo j^di ta še spremenila, dokler je končno e ne bomo uskladili. V Iskri Commerce so pričeli z načrtovanjem in usklajevanjem že pred 'tobre pol leta, točneje meseca junija, han te delovne organizacije za leto ly83 sloni na izhodiščih iz prejšnjih let tor seveda na osnovi resolucije in družnega dogovora. Vodja plansko-ana-toskega sektorja Edita Luckmann je ob to m poudarila, da plan ni povsem v *ladu s sedanjo resolucijo, da pa ga ?odo uskladili takoj po zaključnem ra-^nu za letošnje leto in potem, ko bo inana dokončna resolucija za prihod-I "je leto. Največ pozornosti namenja plan ^ekakor izvozu. Le-ta naj bi se prihodnje leto povečal za skoraj 43 milijonov dolarjev ali za petino. Še po-toembneje je to, da se bodo v Iskri Commerce trudili za povečanje izvoza 113 konvertibilno območje saj ga želijo v Primerjavi z letošnjim povečati kar za dobro četrtino. Uvoz s konvertibilnega območja naj E petek, 9. decembra, se je 90 delegatov iz večine osnovnih organizacij ZSMS, ki delujejo v SOZD Iskra, zbralo v Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani na volilno-pro-gramski konferenci. Mladi so pregledali in ocenili svoje delo v preteklem mandatnem obdobju, izvolili novo vodstvo in se opredelili za programske usmeritve dela v bodočem mandatnem obdobju. Konferenci so prisostvovali tudi predsednik KPOSOZD Iskra Anton Stipanič, predsednik sindikata SOZD Iskra Janez Kern in predsednik borčevske organizacije SOZD Iskra Tone Orožim. O pomenu konference govori tudi podatek, da je v Iskri kar 40% zaposlenih mlajših od 2 7 let, v ZSMS pa je organiziranih 6.000 mladih delavcev.• ISKRA ELEKTRIČNA ORODJA, KRANJ Otvoritev tovarne električnega orodja v Ekvadorju V Ouilu. glavnem mestu Ekvadorja, so 2. decembra 1983 odprli novo tovarno električnega ročnega orodja Iskraemec—Tovarna s 50 zaposlenimi delavci letno proizvede okrog 40.000 enot električnega orodja — Dosedanje uspešno sodelovanje je dobra osnova za dolgoročni plasma električnega orodja in drugih Iskrinih programov na tržišča Srednje in Južne Amerike delavnicam in trgovinam po Jugoslaviji. Pri okleščenih vlaganjih v prihodnjem letu lahko računajo le na lastna sredstva. Za investicijsko vzdrževanje naj bi porabili nekaj manj kot 14 milijonov dinarjev. Prednost bode imele preureditve trgovin v Ljubljani in Sarajevu ter sedanjih skladiščnih prostorov na Šmartinski cesti v Ljubljani. Tja se bodo preselili delavci z Zaloške ceste. Gospodarski načrt Iskre Commerce obširno govori tudi o prednostnih nalogah, ki jim bodo morali delavke in delavci tega kolektiva nameniti še posebno pozornost v prihodnjem letu. To pa so: — realizacija predvidenega konvertibilnega izvoza in s tem zagotovitev potrebnega uvoza surovin in reprodukcijskega materiala, ki je pogoj za nemoten proizvodni proces v Iskrinih DO; — nabava strateških surovin in re-promateriala na domačem trgu, da bomo zagotovili nemoteno proizvodnjo. še predvsem za izvoz. Potrebno bo razvijati inovacijsko dejavnost ter učinkoviteje povezati celotno verigo — od znanosti, inženiringa do neposredne proizvodnje; — zagotavljanje likvidnostne situacije — kar pomeni, kontinuirano izterjavo dolžnikov in zagotavljanje planiranega nivoja zalog, — stalno spremljanje realizacije poslovnih stroškov in s tem zagotovljene racionalnosti poslovanja; — več pozornosti moramo namenjati učinkovitejši organizaciji dela in produktivnosti. V ta namen je potrebno izgraditi informacijski sistem in hkrati s tem zaostriti odgovornost vsakega posameznika. — dograjevati moramo dohodkovno povezovanje tako s proizvodnimi DO kot tudi z ostalimi DO v Jugoslaviji. LD ^ Petek, 24. decembra bodo slovesno odprli novih 5000 m2 proizvodnih površin °0 Iskre Centra za elektrooptiko. S tem bo zaključena II. faza izgradnje te naše ‘'vozno najuspešnejše Iskrine delovne organizacije, saj bodo novi prostori omogočili l,a eni strani povečanje proizvodnje za izvoz, hkrati pa bodo dali možnost razširitve ^agrarna za nove izdelke, ki bodo, kot dosedanji izdelki C LO, v glavnem plod last->,ega znanja in razvoja. ir Tomaž Rehberger. Na slovesni otvoritvi tovarne so bili navzoči pomembni predstavniki ekvadorske vlade in trgovinskih predstavništev vseh dežel Andskega pakta in Mehike ter predstavniki večinskega lastnika firme Iskraemec, družbe Cor-poracion financiera nacional (CEN) in Iskre. Firma Iskraemec je bila ustanovljena kot mešano podjetje leta 1975, v katerem sodeluje kranjska Iskra in ekvadorski partner, ki skrbi za razvoj in industrializacijo dežele. Ekvador je‘nosilec razvoja panoge električnega orodja za potrebe dežel Andskega pakta. Začetna proizvodnja firme Iskraemec je temeljila na montaži sestavnih delov, ki jih dobavljata tovarna električnega orodja v Kranju in Perles v Švici. Proizvodnja je potekala v neustreznih razmerah. Po pogodbi o medsebojnem vlaganju v razvoj tega podjetja je Iskra zadolžena tudi za pripravo postopnega osvajanja proizvodnje posameznih sestavnih delov na osnovi Iskrine licence, tehnologije in znanja. Usposabljanje strokovnjakov v Iskriemec je opredeljeno v posebnem programu, ki vsebuje tudi gradnjo nove tovarne, v kateri sedaj poteka proizvodnja. Novi objekt je sodoben in med najlepšimi tovarnami v Quitu. Vanj se je preselil celoten proces montaže in deli proizvodnje sestavnih delov, ki so že osvojeni. Iskraemec trenutno zaposluje 50 delavcev, ki letno proizvedejo okrog 40.000 enot električnega orodja. Iz kranjske Iskre in Perlesa bodo letos dobavili za prek 1,5 milijona dolarjev sestavnih delov. V letu 1983 v Ekva- dorju načrtujejo okrog 20-odstotno rast proizvodnje električnega orodja, če bo DO Iskra Električna orodja v Kranju uspela v tem času osvojiti nekatere nove izdelke, ki jih razvija za specifično južnoemeriško tržišče, bo povečanje proizvodnje še večje. Proizvodni program firme Iskraemec obsega celotni program panoge električnega orodja in del programa široke potrošnje. S to uspešno naložbo je Iskra postala znana v deželah Andskega pakta, kjer jo kot firmo iz neuvrščene Jugoslavije zelo spoštujejo in ji pripisujejo velik pomen. V teh letih uspešnega sodelovanja je Iskra, s svojim poštenim odnosom in resnično željo za razvoj proizvodnje električnega orodja v Ekvadorju, odprla nove možnosti za prodor ostalih Iskrinih in jugoslovanskih programov na omenjena tržišča. Možnosti za krepitev medsebojnihodnosov so res velike, kajti tudi dežele Andskegr pakta in Srednja Amerika se niso izognile svetovni recesiji in v smislu racionalnega trošenja deviz zapirajo meje za vse proizvode, ki jih izdelujejo nacionalne industrije. Iskraemec je uspela razviti zelo uspešno trgovinsko mrežo in servise, kar Iskri zagotavlja izredne prednosti pred ostalo svetovno konkurenco, ki je še vedno prisotna v vseh deželah Andskega pakta. Zato bo tudi DO Iskra Električna orodja pri izpopolnitvah programa v veliki meri upoštevala vedno večje potrebe, ki se kažejo na teh trgih. -ab Z inovacijo leta v izvoz V šentjernejski Iskri, ali natančneje v TOZD Potenciometri in hibridi imajo zelo živahno inovacijsko dejavnost. Tudi organizirali so se v to smer v Društvu inovatorjev, kjer sodelujejo tudi inovatorji iz Uporov in Industrijske elektronike. Uspeh ni izostal. Letos so imeli kaj pokazati na razstavi inovacij v Novem mestu. Med šentjernejskimi inovatorji je bil proglašen za inovatorja leta Tomaž Rehberger, dipl. ing., ki je skonstruiral nov tip zaprtega potenciometra. Inovacija je že mesece v proizvodnji in pokazalo se je, da je bila tržna raziskava dobra in. da je zanj veliko povpraševanje na domačem trgu in v izvozu. »Kaj je bistvo inovacije leta, v čem je nova kvaliteta izdelka — zaprtega potenciometra?« To vprašanje smo zastavili Tomažu Rehbergerju. Izčrpno nam je odgovoril tudi na vsa podvprašanja. Zaprti potenciometer, o katerem je govora, spada v kategorijo širokopo-trošnih potenciometrov. To je zaprt potenciometer. ki odgovarja vsem zahtevam svojega kvalitetnega razreda, in to v vseh variantah in izvedbah, ki se uporabljajo. Namenjen je uporabi v zabavni elektroniki, radioteleviziji in v industriji, kjer je potrebna nastavitev na manj zahtevnih napravah. Ta potenciometer 710 lahko izdelujejo v vseh vanantah. ki jih uporablja kak kupec oziroma proizvajalec elektronike. To so: ležeča izvedba, pokončna izvedba, lahko je prirejen za nastavitev z izvijačem ali s posebnim ključem pri avtomatskem nastavljanju vezij. To zadnje pride v poštev tam, kjer celoten panel — vso tiskano vezje hkrati uglašujejo. Tako na primer proizvajalec televizorjev s šablono s ključi zavrti in nastavi celo vrsto potenciometrov hkrati na potrebno in zaželeno jakost. Ta zadnja možnost nastavitve s šablono je bila ena zadnjih zahtev kupcev, ki so ji ugodili, kar pri prejšnjih potenciometrih ni bilo mogoče. Možno pa je potenciometru dodati gumb ali os za ročno nastavljanje. To zadnje pa je tisto, kar mi počnemo z gumbi pri radiu ali na televizorju pri jačanju glasu, slike in še marsičesa. Zaprti potenciometer ima še eno prednost. Ohišje in design ostaja isti, uporovna ploščica pa je lahko v treh variantah: najprej ogljena plast na perti-naksni podlagi, druga je ogljena plast na keramiki in tretja izvedba je cer-metna plast. Razlike v funkcionalnosti praktično ni, spremenijo se le električne karakteristike. Tu je Tomaž Rehberger izvedel tudi manjšo miniaturizacijo, seveda pa je ostal pri najbolj uporabljeni dimenziji, to pa je 10 mm izvedba. Sicer so že prej proizvajali take poten-(Nadaljevanje na 2. strani) Skupen prihodek osnova za boljše sodelovanje med proizvodnjo in trgovino Kako zadostiti zakonskim zahtevam, da bomo odnose med Iskro in jugoslovanskimi trgovskimi organizacijami do konca prihodnjega leta dejansko izvedli na podlagi združevanja dela in sredstev za skupno poslovanje? To je bilo osrednje vprašanje nedavnega zasedanja Koordinacijskega sveta udeleženk v tako imenovanem Samoupravnem sporazumu o urejanju medsebojnih razmerij pri opravljanju blagovnega prometa. Koordinacijski svet uspešno deluje že od leta 1978, kot je znano pa ga sestavljajo delegati jugoslovanskih trgovskih in Iskrinih delovnih organizacij. Osnova za prehod na novo kakovost v sodelovanju med Iskro kot proizvajalcem in med trgovskimi organizacijami je vsekakor ustrezen Samoupravni sporazum. Tak dokument, točneje njegov osnutek je že pripravljen, izdelala pa ga je posebna delovna skupina, o njem pa je tudi že tekla javna razprava. Poslovni sekretar udeleženk obstoječega Samoupravnega sporazuma Stanko Klemenčič — Saražin je dele- ranih prodajnih organizacij skoraj ni več. S tako velikim številom dobaviteljev je skoraj nemogoče urediti postori, nič manjši pa ni problem zaradi nujnosti enotne računalniške obdelave podatkov, — nedograjen je med drugim tudi si- V razpravi so delegati trgovskih organizacij Iskre podprli trditev, da ne eni ne drugi nimamo na razpolago ustrez- stem nepretrganega in hkratnega načrtovanja proizvodnje in prodaje. vanje na podlagi skupnega prihodka, — problem so tudi skladiščni prosto- gate izčrpno seznanil s potekom javne razprave ter posebej izpostavil vzroke, ki zavirajo nadaljnje boljše sporazumevanje. Mednje je uvrstil naslednje: — trgovske organizacije so v prizadevanjih za čim višji dohodek razširile predmet poslovanja, tako da specializi- nih računalnikov, nihče pa ni ponudil enotnega modela obdelave in informacij. Menili so, da bi morali za posamezne proizvodne panoge uveljaviti enotne modele v vsej Jugoslaviji. Glede specializacije in prestruktui-ranja poslovanja so menili, da med trgovskimi organizacijami skoraj ni nobenih pobud. Koordinacijski svet je zato med drugim podprl napore Iskre, ko s svojim usmerjanjem prodajnih kanatov prispeva k povečanemu obsegu kakovostne prodaje, kar bo pripomoglo tudi k postopni specializaciji trgovanja na področju elektro in elektronske industrije. Ker je potrebno obstoječi Samoupravni sporazum o urejanju medsebojnih razmerij pri opravljanju blagovnega prometa uskladiti z Zakonom o obveznem združevanju z Zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen in Zakonom o sistemu družbenega planiranja, je Koordinacijski svet na pobudo Iskre sprejel predlog Samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju pri opravljanju prometa z Iskrinimi izdelki. Dopolnitev je predvsem v tem, da predlog določneje opredeljuje posamezna vprašanja, o novostih pa bomo obširneje pisali potem, ko bo dokument dokončno sprejet, to pa bo približno v roku enega meseca. Z inovacijo leta v izvoz (Nadaljevanje s 1. strani) ciometre odprtega tipa, ta pa je zaprt z neštetimi prednostmi. Zakaj zaprt potenciometer. Zaprtost ima celo vrsto prednosti. Predvsem je protiprašno zaščiten, pravtako proti vlagi in vplivom okolice nasploh. Zaščita pa varuje mehanizem tudi proti mehanskim poškodbam, ki pri odprti izvedbi niso tako redke. S tem pa se je podaljšala življenjska doba in zmanjšala se je možnost okvar, torej*e je povečala zanesljivost, kar je bistveno za vsak izdelek. Vse to pa je bito doseženo z izolacijo od okolja, ali predvsem z njo. Tu je treba omeniti še novo in bistveno možnost za avtomatsko montažo. Ta potenciometer se namreč lahko sestavi tako, da se sestavni deli postavijo eden vrhu drugega in se potem vse skupaj zapre. Prej je-bito sestavljanje bolj komplicirano in proizvodni proces bolj zamotan. Za avtomatsko montažo teh potenciometrov je tudi velika prednost, da so pravokotne oblike in je tako tehnologijo proizvodnje mnogo laže avtomatizirati. Tehnične karakteristike povejo, da Koordinacijski svet je v nadaljevanju sprejel sklep, s katerim ureja medsebojna razmerja med Iskrinimi proizvodnimi organizacijami in jugoslovansko veletrgovino, med drugim je potrdil tudi predlog deležev udeležbe proizvodnih in prometnih delavnih organizacij v »eksternih« cenah izdelkov, Iskri pa je tudi predlagal, da pripravi in izdela enoten model računalniško vodenih knjigovodsko-finančnih informacij za vso jugoslovansko elektroindustrijo. LD Referendum v Elektrozvezah uspel TOZD štev. glas. upravičen. Udeležba % SaS o spremembah v organiz. DO in temelj, organiz. v njeni sestavi ter sprememb. SaS o združitvi v DO Sklep o organiziranju TOZD Radio relejni in navigacijski sistemi ZA % Proti % Nevel. % ZA % Proti % Nevel. % AIN 98,2 80,3 - 17,8 0 82,1 16,0 Zveze 92,5-92,3 54,4 37,3 0,7 56,9 33,8 1.5 UZ 90 51,1 37,7 1,1 52,2 36,6 1,1 KI 93,7 79,5 12,5 1,5 SPS 79,6 74,3 3,5 1,7 TEI 96,0 67,9 25,0 3,1 IT S 86,9 70,1 15,7 1,0 PMD 95,8 55,0 37,4 3,3 Ob upoštevanju navedenega komisija razglaša naslednje rezultate glasovanja: Na referendumu, dne 14.1 2.1982, so’ se delavci TOZD izjavljali o predlogu Samoupravnega sporazuma o spremembah v organiziranju delovne organizacije in temeljnih organizacij v njeni sestavi ter spremembah samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo ter delavci TOZD A1N, UZ in delno delavci TOZD Radijske zveze o organiziranju nove temeljne organizacije. Na podlagi rezultatov glasovanja, je komisija za izvedbo referenduma v delovni organizaciji ugotovila, da se je od skupnega števila glasovalnih upravičencev, izjavljanja udeležilo 90.9 %. S tem je tudi narejen pomemben korak v izvajanju sanacijskega načrta, vendar pa tesen izid glasovanja v nekaterih TOZD opozarja, da bo potrebno zveze ne bo mogla spoprijeti s svojimi nič kaj lahkimi problemi, kot so: pomanjkanje deviznih sredstev za repro-material. nelikvidnost, uvajanje novih izdelkov v proizvodnjo, itd. v kršnakoli nesloga, udarila na celotni kolektiv še z večjimi težavami. Dogodki zadnjih tednov pred referendumom tudi pričajo, da se je v DO Elektrozveze sicer težko dogovarjati, vendar pa se le da in tudi marsikaj se da izpeljati, če je le dovolj jasno in prepričljivo podano. Delavski svet delovne organizacije je na predlog KPO na seji. dne h. 1 2.1982. razrešil dosedanjih dolžnosti predsednika in člane KPO. kar je v skladu s sanacijskim načrtom TOZD in DO ter samoupravnim sporazumom o spremembah v organiziranju delovne organizacije in temeljnih organizacij v njeni sestavi ter spremembah samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo s tem. da svoje funkcije opravlja do 31.12.1982. p £- Ob vsem tem se bo vsak posameznik DO moral nujno zavedati, da bo ka- še veliko narediti preden bo DO zaživela kot homogen in dinamični kolektiv. Brez slednjega pa se DO Elektro- Dnevni red 4. zasedanja DS SOZD Iskra (27. 12. 1982) 1. Potrditev sklepov 3. zasedanja DS SOZD z dne 29.9.1982 in informacija o izvršitvi in izvajanju sklepov — ugotovitveni sklep o sestavi Odbora za samoupravno usklajevanje Letnega programa SOZD Iskra za leto 1983 — ugotovitveni sklep o sprejemu, oz. informacija o sprejemanju samoupravnih splošnih aktov SOZD in poročilo komisije SOZD o ugotovitvi izida referenduma o predlogih samoupravnih sporazumov s področja delitve po delu — informacija o izvoznih stimulacijah ter ostalih ukrepih, namenjenih za pospeševanje izvoza — analiza izpadov izvoza po delovnih organizacijah — informacija o izvajanju sanacijskega programa v DO Elektrozveze in DO Mikroelektronika 2. Poročilo o poslovanju SOZD Iskra od 1.1. do 30.9.1982 — informacija o pripravah Letnega programa SOZD Iskra za leto 1983 in predlog sklepa o začasnem financiranju dejavnosti organizacij skupnega pomena in izvajanja nalog skupnega pomena Poročevalec: Zoran Polič 3. Poročilo o realizaciji zunanjetrgovinske menjave SOZD Iskra v obdobju januar—november 1982 Poročevalec: Miloš Resnik 4. Predlog načrta in vrstnega reda investicij SOZD Iskra za leto 1983 Poročevalec: Fabio Škopac. Jože Sure 5. Sklepi XI. konference mednarodnega trženja Iskre — Brdo ‘82 Poročevalec: Peter Cuderman 6. Poročilo o izvajanju zaključkov 1. strokovne konference s področja varstva pri delu v SOZD Iskra Program aktivnosti za izvedbo nalog iz zaključkov 2. strokovne konference o humanizaciji dela v SOZD Iskra Poročevalec: Mitja Fortič. Jože Štrukelj 7. Poročilo komisije za družbeno institucionalno propagando o izvajanju programa z izhodišči za delo komisije Poročevalec: Meta Maksimovič 8. Osnutek Samoupravnega sporazuma o kadrovski politiki SOZD Iskra Poročevalec: Boris Mužič 9. Osnutek Samoupravnega sporazuma o nagrajevanju posebnih dosežkov v SOZD Iskra na področju inovacij s podeljevanjem »Inovacijskih nagrad Iskre« Poročevalec: Miloš Kobee 10. Poročilo o delu razpisne komisije in predlog za imenovanje dveh članov KPO * SOZD Iskra Poročevalec: Janez Kern 11. Predlog za imenovanje delegata OZD neposrednih podpisnic Družbenega dogovora o izgradnji in financiranju K D Ivan Cankar Poročevalec: Janez Kern * 12. Vprašanja delegatov. - T **i- ' y proizvodnji potenciometrov. je električna moč enaka klasični izvedbi odprtih tipov. Tehnična izboljšava pa je v izvedbi drsnika. Drsnik ima dvojno bombico, kar močno izboljša električne karakteristike, zlasti rotacijski šum in prehodno upornost. Čimveč je namreč drsnih točk pri kontaktih, boljši je potenciometer. Tudi tu so se izenačili s svetovnimi renomiranimi proizvajalci potenciometrov, kar je zlasti važno za izvoz. pogojih zanimiv za izvoz. Vsa proizvodnja gre trenutno pr«1^' v • ril- i _ ____in Važno je tudi to, da rabijo za izdelavo le kakih 30% materialov, ki jih ni dobiti na domačem trgu in jih je treba uvoziti. Zato je tudi v stabilizacijskih lično v izvoz. Izdelajo okrog milijon pol kosov na mesec. Lahko pa bi potenciometra izdelali in tudi prodaj1 mnogo več, dva do tri milijone mesec no. Ker pa so kapacitete zasedene za naročila za klasični odprti potenciorne ter, je 1,5 milijona zgornja meja me-sečnih kapacitet. Naj povemo ob teni: da so s tem potenciometrom prodn tudi v Ameriko. Prej je sicer bito neka) poskusov, pa ne preveč uspeha. Izvil' žajo ga še v Italijo, Zahodno Nemčij1’-Francijo in Anglijo. K* POTREBE PO SODELAVCIH Na tem mestu bomb redno objevljali vsa prosta dela In naloge v Mtri. tako za redno delo kot ze sodetovenje v občasnih projektno zasnov** nalog* v okviru SOZD alt posameznih DO. Prav teko bomo v skladu s 8» členom samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD objavljali sproščene sodelavce, ki Jim v TOZD oziroma Delovni skupnosti ne monjo žage«* tl ustreznega dela ter tiste, ki sami telijo menjati delo, bi pa radi oattP * Iskri. Objavljali bomo tudi razpis za vodilna in vodstvena dela In nalaga. V glasilu, ki Izhaja ob petkih bomo objavili v* potrebe, ki bodo prtipeie k ne* do vključno vsakega ponedeljka. Objave zbira in ureja: Judita Bagon, SOZD Iskra DSSS, Trg raroksaje* Ljubljena, Š 11, telefon 213-213, bit 21-26. ISKRA ELEKTROZVEZE 1. F1NOMEHANIK Pogoji: pokhena šola KV OD 11.000 din Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili pošljite v I .S dneh na naslov Iskra Elektrozveze Kadrovska služba. Stegne 11. Ljubljana iskra — Sipo tozd elektromotorji Železniki Samostojni konstrukter 1 izvajalec za samostojno projektiranje s konstruiranjem orodij in naprav. Pogoj: diplomirani strojni inženir in 2 leti delovnih izkušenj OD najmanj 16.000,00. Konstrukter delovnih naprav I izvajalec Pogoj: strojni inženir in do 4 let delovnih izkušenj. OD najmanj 13.000,00 din. Zaželjenc so delovne izkušnje iz proizvodnje in orodjarne, delo v konstrukciji orodja in naprav. Elektromehanik 3 izvajalci Pogoj: končana poklicna elektro šola. Zaželjenc delovne izkušnje. OD najmanj lO.OOO.OO din. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Stanovanj ni. Prijave z dokazili naj interesenti pošljejo na kadrovski oddelek TOZD ISKRA Železniki. Otoki 21, v roku 15 dni od objave. ISKRA TELEMATIKA, KRANJ vabi k sodelovanju dinamične, inventivne in iniciativne strokovnjake za opravljanje del pri razvoju, tehnologiji, proizvodnji, kontroli, projektivi in prodaji lastnega telekomunikacijskega sistema. Nove sodelavce nameravamo zaposliti na naslednjih strokovnih področjih 1. V Kranju: mikro procesiranje ■ multiprocesiranje medprocesordko komuniciranje komuniciranje človeka s sistemom programiranje sistemov v realnem času razvoj digitalnih in analognih vezij PMC komutacije digitalni integrirani telekomunikacijski sistemi digitalno procesiranje signalov zajemanje in komutacije podatkov mehanska konstrukcija za delektronski sistem teorija diskretnih sistemov, zanesljivosti, čakajočih vrst in prometa projektiranje in razvoj kompleksnih preizkusnih sistemov razvojne naloge s področja filozofije preizkušanja raziskovalna dela s področja zanesljivosti in sistema vzdrževanja razvojne naloge projektiranje strojev in linij razvoj telekomunikacijskih terminalov obdelava tehnologije telekomunikacijskih terminalov načrtovanje in spremljanje kakovosti proizvodnja sestavnih delov za vgradnjo v telekomunikacijske terminale proizvodnja telekomunikacijskih terminalov planiranja proizvodnje 2. V Ljubljani: — projektiranje in prodaja telekomunikacijskih sistemov na domačem in tujy trgu Za opravljanje naštetih del vabimo k sodelovanju: — doktorje in magistre elektrotehničnih, matematičnih in fizikalnih znanosti — diplomirane inženirje elektrotehnike, računalništva, telekomunikacij, industrijske elektronike, fizike, matematike in strojništva — inženirje elektronike in strojništva Za vsa dela so zaželene ustrezne delovne izkušnje, kandidate brez prakse pa bi zaposlili na pripravniških delovnih nalogah. Novim sodelavcem nudimo: — strokovno in znanstveno izpopolnjevanje ter sodelovanje z domačimi in tujimi znanstvenimi in produkcijskimi institucijami — nagrajevanje glede na sestavljenost opravljenih del in nalog, individualno učinkovitost. iniciativnost in inovativnost Vsi kandidati lahko dobijo dodatne informacije o delu in delovnih pogojih, vključno z ogledom delovnih prostorov v Kranju in Ljubljani. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: ISKRA TELEMATIKA KRANJ. Kadrovska'služba. Savska loka 4. 641)00 KRANJ, telefon 22221. int.: 35-64. V torij v0(l; Prvi Srar Si Pa S' Jug, T JVv, sko' C Ilir lase L lev fizi! dot 1 sko dot trži Det Uta \ od nih tlvt Jaz »i ( lilo dol Vrz tol Ort Prt tej tuj ele us, de teh ko fib Up na cij gc za m K ta joi či tr di n. v. Izvoz narekoval nove proizvodne prostore j Pet obdobij Centra za elektrooptiko V osebni izkaznici Iskrinega Centra za elektrooptiko je zapisano, da je bil labora-0rij za tehnično optiko ustanovljen 15. februarja 1964. leta v okviru tedanjega Za-voda za avtomatizacijo. Z ustanovitvijo laboratorija za tehnično optiko je njegov Prvi sodelavec in pobudnik, danes žal že pokojni dr. Zvonko Krevelj, zastavil pro-§ram dela na laserjih in laserskih napravah. Še istega leta je laboratorij pridobil novih sedem sodelavcev, do konca leta 1965 Pase je laboratorij kadrovsko podvojil. Ze leta 1965 je zasvetil v laboratoriju prvi v JUgoslaviji izdelani laser. To je bil plinski He-Ne laser, ki je takrat pomenil prvi večji uspeh laboratorija. Hrvo obdobje je trajalo vse tja do 1968. leta, v tem času je potekalo izključno raziskovalno delo, ki so ga financirali v glavnem raziskovalni skladi. Ob koncu 1967. leta je bilo v laboratoriju že 16 zaposlenih, od tega devet diplomiranih inženirjev. Takrat je oddelek že nudil prve končne izdelke, plinske He-Ne 'aserje in jih tudi začel izvažati v Zvezno republiko Nemčijo. Drugo obdobje CEO zajema čas od 1969. do 1973. leta. Zanj je značilna razširi-lev raziskovalnega dela tudi na razvojno dejavnost. Takrat je CEO sklenil tudi prve Pogodbe za proizvodnjo in oblikoval razvojni team. ki je organizacijsko temeljil na *lz>kih, elektronikih, strojnikih ter mehanskih in optičnih delavnicah. V tem obdobju je imela celotna CEO zaposlenih povprečno 30 sodelavcev. Tretje obdobje zajema leta od 1974. do 1980 in zanj je značilna razširitev raziskovalnega dela v njegovo finalizacijo, kot pravijo v CEO proizvodnji. Za to obdobje je značilna ekstenzivna rast CEO. Kajti obrambne potrebe in prodor na tuje lržišče so pokazale, da so rezultati raziskovalno-razvojnega dela CEO tako prese-netljivo dobri, da je bilo potrebno čimprej uvesti proizvodnjo in prodajo znanja, Materializirano skozi proizvode CEO. Vse to se je odrazilo tudi v zaposlenosti, ki je začela zelo naraščati, saj so v CEO °d 1.1.1975, ko je bilo tam zaposlenih 60 ljudi, prišli 1.1.1980 kar na 314zaposle-n*h, kar pomeni šestkratno povečanje zaposlenosti, celotni prihodek se je povečal dvanajstkrat in celotni dohodek trinajstkrat. V tem obdobju so začeli tudi s prvo Mzo investicij ter tako omogočili delovne pogoje za novo zaposlene delavce. S 1.1.1975 je CEO postal temeljna organizacija v okviru Iskrine delovne organi-žitcije'Elektromehanika v Kranju. , Četrto obdobje zajema leta od 1981 pa do danes, ko je CEO postal enovita samostojna delovna organizacija. To, četrto obdobje bi lahko označili tudi kot ob-^obje konsolidacije DO. saj je obdobje burne rasti prineslo nemalo organizacijskih jrzeli, ker je bilo vse podrejeno tako doseganju kvalitete kot tudi kvantiteti razvoja 'n proizvodnji. V to obdobje sodi tudi druga faza nove investicije CEO, ki je zdaj Pripeljana do kraja in bo odpravila večino pomanjkljivosti, ki so se doslej kazale Med sedanjo proizvodnjo. Ob koncu 1981. leta je bilo v CEO zaposlenih 355 sodelavcev, od tega 102 z vi-$oko izobrazbo. CEO daje velik poudarek raziskovalno-razvojnemu delu, s kate-se ukvarja 90 sodelavcev. Peto obdobje pa se začenja zdaj, z odprtjem novih Proizvodnih prostorov, ki bodo omogočili ob 375 sodelavcih še višjo in kvalitetnejšo proizvodnjo, ki je v glavnem namenjena naši obrambi in za izvoz na !uja, konvertibilna tržišča. I Kot je razvidno iz tega kratkega pregleda osemnajstletnega delovanja Centra za elektrooptiko, je značilen'zanj predvsem razvoj lastnega znanja ter njegovega uspešnega prenosa v proizvodnjo, kar vse je omogočilo ne samo burnega razvoja delovne organizacije, temveč tudi njen sodoben program, ki ! temelji na laserski Mhniki in obsega za sedaj laserske naprave in sisteme v telemetriji, optične komunikacije, uporabnost infra rdeče tehnike in tehnološke raziskave s področja hber optike m tankih slojev. Pri tem pa je treba še poudariti, da se je CEO s samo Ppravnim združevanjem v SOZD Iskra dogovoril za skupno izvajanje denarnega poslovanja, kakovosti in metrologije, informacijskega sistema, organizacije dela in upravljanja ter obveščanja. Seveda pa delujejo v okviru SOZD tudi nje-gove družbenopolitične organizacije, pomembno pa je tudi, da CEO zavestno skrbi za solidarnost v celotni Iskri, kakor tudi za skupen nastop Iskre v posameznih pri merih. Končana II. faza izgradnje CEO Prva faza izgradnje Iskra CEO, ki je bila končana 1979. leta, ni omogočila samo zaposlitve novih sodelavcev, temveč tudi povečanje proizvodnih Zmogljivosti in razvojnih aktivnosti. Iskrini laserski razdaljemeri so tako doma kot na tujem naleteli na veliko zanimanje. Dohpdek, ki ga je CEO ustvaril z izvozom, je vlagal v razvojne aktivnosti in s tem v nova znan ja; razvoj 'h izboljšanje kvalitete izdelkov ter zače tek del na novih področjih Proizvodnje. Vse to pa je terjalo nove prostore za Dzvoino delo ter ustrezne spremlja Joče aktivnosti. Zato so se v CEO odločili, da bodo k 8.000 kvadratnim me-trOai, zgrajenim v prvi fazi, dodali v drugi fazi še 5.000 kvadratnih metrov novih površin, za nove programe. Druga faza izgradnje, ki jo bodo od-Prli 24. t.m. ali preprosteje povedano, novih 5.000 m2 delovnih površin bo Omogočila, da bo CEO še hitreje razvijal M osvajal nove proizvodne programe s področja laserskih razdaljemerov.saj 'majo v razvoju novo generacijo ome-njenih naprav, od katere' pričaku-tejo, da bodo ohranili konkurenčno sposobnost, tako na domačem, kot tudi n: K a sem omenila, da smo imeli tako dobrega vodilnega človeka, sem pozabila povedali, da je bil to dr. Krevelj. Zd: se mi, da je elektrooptiko tesno povezana z njegovim delom in imenom. Dr. Krevelj je bil enkraten, ne zato, ker bi bil nekaj posebnega, ampak zato, ker je bil res velik znanstvenik, me-nager in velik človek. Vsem starim sode- usmerili tudi v integracijo laserjev v kompleksnejše sisteme. Na trgu je očitna hitra rast potreb po optičnem vlaknu ter po drugih elementih ter sestavnih delih za sisteme optičnih komunikacij za razne vrste načinov uporabe. Zato so v CEO ocenili, da je program optičnih komunikacij tržno zanimiv in so začeli z delom tako. da danes lahko pokažejo poizkusno proizvodnjo multimodnega optičnega kabla z atenuacijo ,2 db na kilometer, doma narejene pripomočke, merilne instrumente, emiterje, sprejemnike, repeti-torje itd. Tako je v Ljubljani že vzpostavljena poskusna fiber-optična zveza, na vrsti pa je priprava aparatur in tehnoloških postopkov za serijsko proizvodnjo, profesionalno instalacijo in inženiring optičnih komunikacijskih sistemov. In seveda je tu tudi program plinskih laserjev, ki je sodil med prve programe CEO. Delo na tem programu je bilo zaradi denarnih težav prekinjeno, sedaj pa je ponovno oživelo. Tako so izdelali že več modelov CO2 laserjev za splošno uporabo, ki v nekaterih primerih že lahko nadomestijo klasične obdelovalne stroje. Oh koncu omenimo še to, da so začeli s samostojnim razvojnim delom tudi na področju termoviziji, ki sodi med naj -perspektivnejša področja elektrooptike. Ing. Ana Švajger lovcem CEO je lahko samo žal, da ga ni več med nami. Razen dr. Krevlja, ki je bil res izreden, moram še poudariti, da je znal zbrati okrog sebe tudi zelo dober vodilni kader — pri tem mislim na takratnega šefa razvoja, vodjo produkcije in splošnih služb. Vsi ti štirje skupaj so našo Elektrooptiko pripeljali na današnjo stropnjo. In končno moram omeniti še Franca Dobnikarja, ki je prav tako veliko prispeval k ustanavljanju novega CEO.« Danes Elektrooptika zaposluje pretežno mlade ljudi — znanstvenike. Verjetno ste kot ena najstarejših tukajšnjih strokovnjakinj tudi mentor ter duhovni vodja teh bodočih delavcev in znanstvenikov. Kako gledate na vključevanje v delo in na znanje mlade generacije inženirjev in tehnikov? » Verjetno imam res največ praktičnega znanja. Ne morem pa trditi* da imam zato danes največ teoretičnega znanja in prav zaradi tega mi je prihajanje teh mladih ljudi v veliko pomoč. Kot celota se tako res lahko vsi izpopolnjujemo, saj mladi prinašajo novo znanje, nov polet, ideje obvladajo nova področja, in imajo znanje iz predmetov, ki jih mi takrat med študijem še sploh nismo imeli. Tako tudi zelo dobro sodelujemo,« je končala naš kratki pogovor ing. Ana Švajger. Sposobni smo napraviti skoraj vse Naš drugi sogovornik iz Iskre CEO je bil ing. Ilija Rajver, tehnični svetovalec in nosilec številke 3. v kartoteki, oziroma živ-Ijenjepisni knjigi Centra za elektrooptiko. Na vprašanje, kakšni so njegovi spomini na tiste prve dni pred skoraj dvajsetimi leti, pa nam je odgovoril: »Spomini nazaj so mogoče lepši, kot sedanji vtisi Človek namreč vedno šleda nazaj nekoliko sentimentalno na skromne začetke. Vendar je vesel, ko vidi. kaj je nastalo iz tistega, kar smo nekoč imeli — bili smo brez opreme. Ing. Ilija Rajver. »Hredvsem smo imeli zelo malo in-strumentarija. Začeli smo tako rekoč iz nič. Oh tem moram priznati, da je bil dr. Krevelj izredno pogumen človek, poleg Obdelovalni stroj CNC. vsega, kar je povedala že ing. Švajgerjeva. Ne samo. da je vedel, da imamo temeljno znanje za naš posel, ampak je tudi verjel v to. da lahko napravimo tudi tisto, kar vidimo novega v revijah, kar pravijo drugi in podobno. Treba je še reči. daje dr. Krevelj zelo skrbno izbiral kadre za elektrooptiko. Delo, ki ga opravljamo, je namreč zelo kompleksno, imeti moramo strokovnjake kar za tri. štiri stroke —optiko, mehaniko, elektroniko, računalništvo ... Vse to je dr. Krevelj upošteval, ko je formiral kolektiv; v začetku nas je bilo dvajset v kolektivu, od teh je bilo 16 z visoko izobrazbo, kar je pomenilo, da smo imeli z vsakega področja po enega ali dva strokovnjaka. Tako se nam je posrečilo opraviti posel, s katerim smo začeli in tako razviti kolektiv, znanje, kadre itd.« Danes ste v CEO svetovalec in ste s celotnim kolektivom prešli dolgo pot od ustanovitve CEO do danes. Kako pa gledate danes na vašo delovno organizacijo? » Mislim, da je kolektiv zdaj usposobljen za nadaljnje naloge, za še bolj kompleksno delo na instrumentih. Mimo tega, da razvijamo ustrezne instrumente, jih delno tudi proizvajamo. Nimamo namreč možnosti, da bi tako hitro dobili od drugih kooperantov elemente ali izdelovali podsklope, tako da smo nekaj prisiljeni tudi sami delati. Drugače pa je zdaj naš kolektiv na takšni ravni, da smatram, da je sposoben napraviti skoraj vse.« ISKRA—AVTOMATIKA Izdelali smo tisoči CA — 69 Med profesionalne naprave za napajanje, ki v zadnjem obdobju prevladujejo nad širokopotroš-nimi izdelki v proizvodnem programu TOZD Napajalne naprave iz Novega mesta, sodi tudi polnilnik CA—69. Ta izdelek je v letošnjem letu tudi glavna izvozna naprava, saj je z izjemo prvih 21 kosov celotna količina 1100 kosov namenjena na zunanji trg. med tansportom pa je ohišje vodotesno. Izdelek je bil razvit v približno šestih mesecih. Ker je šlo za novo tehnologijo in nove pristope, je uvajanje v proizvodnjo in tudi nadaljna izdelava pomenila za vse službe in posameznike več pozornosti, odgovornosti in kvalitete dela, saj stroga kontrola s strani kupca ničesar ne spregleda. Izdelati smo morali številne priprave in šablone, med drugim tudi mizo za tre- Polnilec CA-69. Prav v tem času pa smo praznovali v tovarni manjši jubilej. S skupnimi močmi in velikim prizadevanjem vseh zaposlenih, smo uspeli izdelati že tisoči polnilec CA-69. Verjetno ni potrebno posebej poudariti, kaj nam proizvodnja tega izdelka pomeni. Prinaša nam prepotrebne devize, s katerimi zagotavljamo oskrbo z repro materialom za proizvodnjo tega in drugih izdelkov, omogočila pa nam je tudi povečanje osebnih dohodkov. Polnilec je v tehničnem smislu profesionalen izdelek in je kot tak ustrezen za izvoz tudi v druge države. In kakšen je ta polnilec? Polnilec služi za polnjenje do 10 NiCd akumulatorjev tipa AM8, ah AM16, s konstantnim tokom 200 ali 400mA. Napajalna napetost je lahko izmenična od 187 do 242 V. ali pa enosmerna od 11 do 32 V. Polnjenje poteka avtomatsko, kajti polnilec po vložitvi akumulatorjev sam izbere režim polnjenja, ki traja 14 ur in se samo prekine. Cas polnjenja posameznega akumulatorja lahko odčitamo na LED disple-ju. V primeru izpada napajalne napetosti si digitalne ure zapomnijo čas polnjenja pred izpadom, zato se po vrnitvi napetosti polnjenje nadaljuje do efektivnih 14 ur. Napetost polnjenja akumulatorjev merimo s centralnim digitalnim voltmetrom. Temperaturno področje delovanja je od —25 do plus 60 stopinj Celzija, teža je 28 kilogramov. senje gotovih izdelkov. Zaradi kratkega dobavnega roka in obsežnosti posla, smo vključili v sodelovanje tudi številne kooperante, ki nujnost izvozne usmeritve razumejo in podpirajo. Seveda je kvaliteta faktor, ki se v izdelek vgrajuje in jo zato zahtevamo tudi od kooperantov. Ohišje nam izdelujejo v Travniku, žične oblike v TOZD ELA, tiskane ploščice ATC Kranj in na Pržanu, tiskana vezja Iskra v Kostanjevici, kontakte Center slepih iz Škofje Loke, embalažo EGP Škofja Loka in Zlit Tržič, kositranje izvaja TOZD Hipot, črnjenje pa IMV. Poleg organizacij združenega dela je v omenjeno proizvodnjo vključen tudi zasebni sektor. Da si bomo zagotovili svoj delež v izvozu za danes in v bodočnosti, si moramo vsi skupaj in vsak na svojem področju prizadevati predvsem za kvaliteto naprav. Naprava CA—69 je zahtevna. Skoraj da ni nikogar v tovarni, ki bi ne delal nekaj za njo in čigar morebitna napaka se ne bi odražala na izdelku. Slabih naprav nihče ne kupuje, kako razvita pa je elektronska industrija v svetu pa tako "'si vemo. Zato si bomo prizadevali za boljše in kvalitetnejše delo, za odpravo slabosti in napak in ustvarjanje pogojev za proizvodnjo in prodajo kvalitetnih izdelkov, primernih tudi za izvoz. Alojz Kaferle Avguštin Avbar VOLILNO PROGRAMSKA KONFERENCA ZSMS SOZD ISKRA Mladina v novem času: so akcije na »horuk« res že preteklost? Mladina v Iskri ima od petka, 10. decembra, novo predsednico. JANJA ŽLEBNIK iz DO Iskra Telematika. ki bo v sedanjem mandatnem obdobju na čelu Iskrine ZSMS, je bila izvoljena na volilno programski konferenci Iskrine mladine, ki je bila 10. decembra v Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani. Najširše srečanje mladih, ki predstavljajo skoraj polovico vseh Iskrinih delavcev, je bilo dobro organizirano, saj prisotni niso izgubljali odvečnih besedi z naštevanjem aktivnosti posameznih osnovnih organizacij, ali koordinacijskih svetov. Skoraj vsa poročila o dejavnostih, s katerimi se ukvarja Iskrina mladina, so bila zbrana v priložnostnem biltenu tako, da govorniki z referati na to področje niso posegali. Konferenca, ki so ji poleg mladih prisostvovali tudi predsednik KPO SOZD Iskra ANTON STIPANIČ, pomočnik predsednika KPO SOZD PAVLE GANTAR, predsednik Iskrinega sindikata JANEZ KERN in predsednik Iskrine borčevske organizacije TONERJROŽIM, je bila izrazito problemska in je razkrila vrsto perečih problemov mladih. V ospredju je bil »brez konkurence« stanovanjski problem v vsej širini in ta je po vtisih z vrste razpravljanj res upoštevanja vredna. Sicer pa so mladi pripravili referate tudi o drugih vprašanjih. JOŽE KAMBIČ iz Semiča je govoril o nagrajevanju po delu. BERNARD BEČAN iz DO Telematika se je poglobil v problematiko položaja in vloge ZSMS v temeljnih organizacijah, DANILO ZORMAN iz Široke potrošnje je spregovoril o specifični problematiki mladine v delovni organizaciji, ki je prostorsko razdrobljena, MAKS ŠTROMAJER iz DO Kibernetika je svoj referat posvetil vključevanju mladih v skupna prizadevanja za doseganje kar največjega izvoza, AVGUŠTIN CIUHA je govoril o delu mladinskega pohodnega odreda »99d«, STANE FLEISCHMAN pa o problematiki dela komisije za informiranje pri koordinacijskem svetu ZSMS SOZD Iskra. S posebno pozornostjo pa so mladi seveda prisluhnili besedam predsednika KPO SOZD Iskra ANTONA STIPAN1ČA. Izobraževanju poseben poudarek Rdeča nit besed, ki jih je mladim namenil Anton Stipanič, je bila namenjena vsem oblikam izobraževanja mladih kot temeljnega pogoja za napredek in nadaljnji razvoj vseh delov Iskre. Neposredni začetek spremljanja izobraževanja mladih, ki bodo svoje delo združili v Iskri, je štipendiranje. To v zadnjem času stagnira, kar ne obeta nič dobrega. To še posebej zaradi 1983. Bo tudi ta dokument preoptimi-stično oblikovan, tako kot je bil plan za letošnje leto? Kako je z zaposlovanjem štipendistov? — Gospodarski plani pri nastajanju vključujejo tudi zahteve širših družbenopolitičnih skupnosti, ki niso vedno dosegljive. Vse OZD v Iskri tudi ne morejo docela realno načrtovati, tako je sklepni dokument lahko tudi preveč Delovno predsedstvo mladinske konference. sedanje izobrazbene strukture delavcev v Iskri, ki je sicer v primerjavi z družbenopolitično skupnostjo in panogo ugodna, ne pa tudi v primerjavi s sorodnimi podjetji v tujini. Prav zato ima poseben pomen tudi izobraževanje ob delu, iz dela in vse vrste dopolnilnega izobraževanja. Zlasti slednje je kljub nekaterim prizadevanjem pomanjkljivo, v panogi, v katero sodi tudi Iskra, pa brez sprotnega zasledovanja svetovnega razvoja, napredek ni možen. Naraščanje pomena vseh vrst izobraževanja pa ne sme zaustavljati niti sedanja, najdlje po 2. svetovni vojni trajajoča gospodarska kriza. V nadaljevanju je predsednik KPO govori! tudi o sedanjem gospodarskem trenutku Iskre in o investicijah. Kljub nekaterim dosežkom (poskusno polno obratovanje Mikroelektronike, otvoritev naložbe v dopolnilne zmogljivosti Centra za elektrooptiko) pa je stanje še vedno nezadovoljivo. Pri sedanjem svetovnem razvoju bi morali v 15 letih, npr. zamenjati celotno tehnologijo, kar pa seveda pri nas še ne bo kmalu izvedljivo. Anton Stipanič je odgovoril tudi na nekaj vprašanj: kako je z oblikovanjem gospodarskega plana Iskre za leto optimističen. Drugače pa je z izvoznimi načrti — tu nobeno pretiravanje ni pretirano,saj moramo tudi s planom dvigovati moralo in spodbujati k čim-večjemu izvozu. To je tolikanj pomembnejše. pa naj gre tudi na račun varčevanja, saj si tako neposredno odbiramo nova tržišča. To pa nam — če odmislimo trenutne družbene potrebe — lahko samo koristi! Glede štipendistov pa zaenkrat velja, da v Iskri še nihče ni bil odklonjen, kvečjemu zaposlen v drugi temeljni organizaciji. Mladina mora predreti zid sedanjih težav! Predsednik Iskrinega sindikata JANEZ KERN je poudaril pomen sodelovanja organiziranih mladinskih sil pri vseh samoupravnih preobrazbah. Tako je podčrtal vlogo mladine pri uspešnem reorganiziranju kranjske Elektromehanike, pri aktivnem spreminjanju družbenoekonomskih odnosov v Iskri nasploh. Pri tem je posebnega pomena, kot je dejal, da prav mla- Sekretar KS ZSMS SOZD Iskra je postal IZTOK URBANC, dosedanji predsednik KS ZSMS SOZD Iskra. V svo-. jem izvajanju na konferenci je poudaril1 pomen stališč mladih delavcev pri sprejemanju poslovnih in samoupravnih odločitev. S tem v zvezi je poudaril, da so bila prizadevanja za številčnejšo zastopanost mladih v samoupravnih organih DPO uspešna, da pa še vedno ni dovolj trdnih povezav med stališči ZSMS in delom mladih delegatov. Poudaril je tudi pomen klubov štipendistov, ki naj bi bili osnova za pridobivanje mladih intelektualcev za delo v ZSMS, žal pa so zaživeli le v nekaterih DO. dina ne klone pred perečimi težavami sedanjega gospodarsko političnega trenutka. Mladina nadaljuje akcijo, ki so jo začeli borci Predsednik Iskrine borčevske organizacije TONE OROŽIM je dejal. da je v Iskri ostalo le še 300 borcev. Vendar. kar je najpomembneje, so bili prav oni tista energična generacija, ki je odločilno vplivala na razvoj Iskre. Tudi mladina sedaj ne sme zatajiti, saj dela v bistveno lažjih razmerah kot takoj po osvoboditvi. Tudi Tone Orožim je poudaril izreden pomen izobraževanja vseh vrst, posebej pa se je zadržal tudi pri uvajanju tesnejše povezave med nagrajevanjem in delovno učinkovitostjo. Je sedanje nagrajevanje ustrezno? Tako se je spraševal Jože Kambič iz DO Kondenzatorji. Ugotavljal je, da so v Semiču uvedli nagrajevanje del in nalog, kjer je bilo to zaradi narave proizvodnje najprimernejše, opustili so delovna mesta in bolje povezali višino osebnih dohodkov od neposrednih rezultatov gospodarjenja. Vepdar pa ugotavljajo, da sedaj veljavni sistem nagrajevanja ni dober, saj je razpon med najvišjim in najnižjim možnim osebnim dohodkom premajhen. Poleg tega pa je za DO Kondenzatorji značilno še nekaj — najnižji osebni dohodki v Iskri. To je posledica velikih vlaganj v posodobitev tovarne. Pretežno na podlagi lastnih izkušenj in tehnologije so v slabih treh desetletjih zamenjali ročno proizvodnjo z avtomatsko in povečali delovne prostore na 20.000 m2. Ob tem so precej sredstev namenjali tudi za gradnjo objektov družbenega standarda in rekreacije (Črmošnjice, Primostek, Rab); precej sredstev so namenili tudi za kreditiranje stanovanjske izgradnje in izobraževanja ter za zadovoljevanje širših družbenih in potreb krajevne skupnosti, (vrtec, stanovanjski bloki, pošta, as- Mladi izgubijo preveč časa z reševanjem obrobnih problemov BERNARD BEČAN iz DO Telematika je razpravljal o vlogi osnovnih organizacij ZSMS v delovnih okoljih. Ugotovil je že dobro znano resnico, da v okviru organiziranih mladinskih vrst deluje le majhen del vseh, ki bi po starosti lahko sodili v vrste ZSMS. To je hkrati vzrok in posledica interesnih področij. s katerimi izgubi mladina največ časa. ne življenjskega pomena, za mladino pa najzanimivejša. Bernard Bečan je menil, da uvajanje mentorjev, ki naj bi skrbeli za kvalitetnejše delo osnovnih organizacij ZSMS. ne vodi nikamor, saj kvečjemu spodbuja razraščanje negativne prakse, da mladina ne razrešuje sama svojih težav. V razpravi je ugotavljal, da tudi interes za mladinske delovne akcije upada, namesto da hi naraščaj-Tudi to odraža vlogo mladine v temeljnih organizacijah! Zanimivo vprašanje, ki ga je v svojem referatu sprožil pa govori o vlogi in učinkovitosti koordinacijskega sveta ZSMS SOZD Iskra. Menil je. da ga je mnogo premalo čutiti v delu koordinacijskih svetov ZSMS v delovnih organizacijah in še manj neposredno v osnovnih organizacijah. Prav ta področja pa skoraj po pravilu sodijo v spisek tistih, ki so za OZD Kako povezati mladinsko dejavnost v razdrobljeni delovni organizaciji? Delovna organizacija Iskra Široka potrošnja je, med prostorsko najbolj razdrobljenimi DO v Iskri. Sedež delovne organizacije je v Škofji Loki, temeljne organizacije pa so v Železnikih, Retečah, Ljubljani, Vrhniki, Idriji in Sežani. Prostorska razseljenost pa iz-gleda kot da se neposredno odraža tudi v naporih za oblikovanje skupne gospodarske politike in seveda tudi družbenopolitičnih usmeritev. Že nepovezanost znotraj delovne organizacije ovira doseganje marsikaterega cilja, v izredno zaostrenih gospodarskih razmerah pa udarjajo na površje tudi težave zaradi dohodkovne nepovezanosti z dobavitelji repromaterialov in zaradi premočne zaprtosti TOZD. Tudi mladina v Široki potrošnji ugotavlja. da ima že skoraj vsaka temeljna organizacija oblikovano svojo malo DSSS. in tak način organiziranja tudi traja. Žal pa tudi za samo mladino še vedno velja, da ugotavlja nepravilnosti brez povezanosti s sosednimi osnovnimi organizacijami. Kako težko se tudi mladina dogovarja, dokazujejo že nezadovoljive udeležbe skupnih sestankov, velja namreč, da je zaradi mladinskega sestanka po pravilu izgubljen delovni dan, kar pa je seveda v temeljni organizaciji težko opravičiti. Tudi tu se dostikrat pokaže, da v Široki potrošnji mladinska organizacija ni popolnoma enakovredna DPO. Za uspešno delo pa so pomembne tudi informacije. Delo koordinacijskega sveta zaradi pomanjkljive informiranosti ni takšno kot bi lahko bilo. zaradi tega tudi ne zaživijo komisije, ki naj bi bile KS v pomoč. O povezovanju ZSMS z ostalimi DPO in samoupravnimi organi pa DANILO ZORMAN: Ugotavljam, da je formalno sicer dobro, prav odgovorno ali neodgovorno opravljanje dolžnosti aktivnega samoupravijalca pa zagotavlja jutrišnji položaj ZSMS v delovni organizaciji: Mladim ni vseeno, kako poteka izvoz Kolikšno pozornost za doseganjc čimboljših izvoznih rezultatov namenja mladina v DO Kibernetika, je orisal MAKS ŠTROMAJER. Že v začetku leta so se vse subjektivne sile v tej delovni organizaciji dogovorile, da bo doseganje čimvečjega izvoza na konvertibilno področje osrednja naloga. Tako so tudi OO ZSMS v svoje delovne programe vključile poseben poudarek za realizacijo celotnega izvoznega načrta. .Mladina se je tako opredelila za zaostren odnos do delovne discipline, izkoriščan ja delovnega časa in delovnih kapacitet. DO Kibernetika se ne more pohvaliti z najmodernejšo proizvodno opremo, čeprav obstaja šele eno leto. Izdelke, ki jih želimo izvažati, pa moramo izdelati tako kvalitetno, da bodo konkurenčni na tujih trgih. Mladi so pripravljeni, da povečajo skrb in odgovornost za kvaliteto izdelkov in storitev. Težave z nabavo repromaterialov so na dnevnem redu, nemalokrat se zgodi, da material prispe, komaj tri do štiri dni pred zaključkom dobavnega roka. Mladi so ponovno dokazali, da te težave premostijo z nadurnim delom, v delovnih sobotah itd., čeprav stimulacija za to ni velika. Primerilo se je celo, da so delavke zaradi nočnihTtadur in dodatka izgubile otroške dodatke! Mladi so se vključili tudi v akcijo »Mladi inovator«. Povečali so aktivnost pri proizvodnji izdel- kov za izvoz in delov, ki neposredno zmanjšujejo uvoz, s koristnimi predlogi-Mladina pa je podprla tudi nadžor nad učinkovitejšim zaposlovanjem in razporejanjem delavcev in delovnega časa, akcijo v zvezi z varčevanjem materiala, izboljšali so sodelovanjemed TOZD s stališča rezultatov DO. obveščali so delavce o sprejetih ukrepih, še posebej ob zastojih. Mladina pa se je vključila tudi v pregledovanje zalog in ugotavljanje možnosti, da bi jih znižali. Pohodni odred, informiranje O delu mladinskega pohodnega odreda »99d« je govoril Avguštin Ciuha. Mlade je seznanil z osnovnim ciljem delovanja MPO »99d«, z obujanjem tradicij NOV. Govoril je tudi o nadaljnjem delu odreda in povabil mlade, da se priključijo tej organizaciji. O delu komisije za informiranje pri KS ZSMS SOZD Iskra je govoril Stane FLEISCHMAN. Komisija je pripravila gradivo za to konferenco, čeprav se v delu te komisije ne angažira toliko članov, kolikor jt bilo prvotno načrtovanih. O nadaljevanju dela te komisije bo še tekla beseda na koordinacijskem svetu ZSMS, kjer bo sklenjen tudi dogovor o načinu in oblikah informiranja znotraj ZSMS v Iskri. Delegati med mladinsko konferenco. Prioritetna naloga: reševanje stanovanjskih vprašanj V razpravi o referatih in o tekočih problemih mladine je bilo na prvem mestu obravnavanje vse bolj perečega problema mladinske organizacije v Iskri — reševanja stanovanjskih težav. Prav vsi prisotni na konferenci so se strinjali, da je ta problem najresnejši, saj zaradi zmanjševanja sredstev za stanovanjsko izgradnjo prav mladi vse težje pridejo do stanovanj. Tudi pravilniki o razdeljevanju sredstev za kreditiranje stanovanjske izgradnje vsebujejo največkrat določila, ki postavljajo v ospredje delavce z daljšim delovnim stažem. Resolucije o izvajanju srednjeroč-(Nadaljevanje na 5. strani) '°Vo/ t, 8a Po ■ V Padi' tbii rsk ki van ‘iti v h* Nit Na Na Nc 'Vl če 'a i Ni Pn Ni M :6ar k lil rt P V ti N a Po lej [ga 'ep, 'av| Ni kr; Ib b, merce DEVO KERIČ. Konfe-"ca bo morala po mnenju mladih pri-^ati vsaj k odločnejšemu reševanju ,’lbolj perečega problema mladih de-^ev znotraj Iskre, seveda pa bo mo-ia vplivati tudi na stališča družbene 'aPnosti. Jred samimi volitvami so mladi spre-lvorili še o vprašanjih organiziranosti MS v Iskri (kritika, da sedanji način jSaniziranosti operativno ni dovolj '^kovit); govora je bilo o nagrajevali mladih delavcvev, o aktivnosti mla- samoupravnih organih in povezali dela mladih delegatov z ZSMS. an KPO SOZD Iskra Pavle Gantar je pszal politični pomen ZSMS v Iskri Poudaril možnosti, ki jjh imajo mladi lej veliki OZD. Možnosti strokovna napredovanja so velike, žal pa se ’ePogosto dogaja, da mladi niso pri-avljeni sprejemati odgovornejših de-Jaih nalog. Ob tem je poudaril, da bo *ratkem stekla razprava o oblikova-kadrovske politike znotraj Iskre, "bo imela še posebno nalogo ZSMS, 'bo s svojimi stališči in zahtevami ''ko pomembno sooblikovala dokupit o izvajanju kadrovske politike. olitve, program la, predvidene atutarne premembe Whunec konference so nedvomno ustavljale volitve novega vodstva *r,ne mladine. Konferenca je pravza-'av le potrdila, že prej znano kandi-'ko ža novo predsednico koordina-!skega sveta ZSMS SOZD Iskra, ‘ko so delegati na konferenci enogla-1° izvolili Janjo Žlebnik, za predsed-M dosedanjega predsednika Iztoka ^anca pa so izvolili za sekretarja KS . konkretnega delovnega programa za j*"če mandatno obdobje konferenca sprejela. Eden od vzrokov za tako očitev je, da lahko konkretne pro-a,rie z nosilci in roki sprejemajo le ZSMS, skupni program za SOZD pa bi lahko vseboval le skupne 'kro KO ui ,aiiivu YStuuya! ,?je (brigade, sodelovanje z mladimi itd.). Bistveni razlog, da konkret-§3 programa ni, pa so statutarne Omembe, sprejete na XI. kongresu ^nske mladine v Novem mestu, j/skladu z novim statutom ZSMS ob-i|l.*jo koordinacijski sveti le kot ''Ka dela in ne kot oblika organizira-b- To predstavlja velike spremembe Tedanje prakse, ki pa še niso v celoti ‘,'airane. Sklep konference je zato .■ da se v roku treh mesecev skliče se-'"ar za prerdsednike OOZSMS v j.ZD Iskra. Tam naj bi predstavniki ^ ZSMS podrobneje pojasnili načelo ^niziranosti in oblike dela ZSMS. ^osnovnih programskih usmeritvah ..r'ne mladinske organizacije pa je v ) eratu spregovorila novo izvoljena edsednica Janja Žlebnik. Snovne lrogramske '^meritve Vladih v Iskri Nžbeni proces, ki se je znotra r—......... -......- NS začel v zadnjih nekaj letih in je > lVečji meri posledica spremenjeni! razmer boja za socialistično samoupravljanje, postavlja našo generacijo pred nujnost nadaljnjega boja za uveljavljanje interesov mlade generacije. Ne smemo gojiti iluzij, da so vse bitke za samoupravni položaj delavcev že dobljene, in da gre zgolj za neke slabosti ali nedoslednosti. Tako stališče lahko izraža le nerazumevanje protislovnosti družbenega trenutka. Mlada generacija deli položaj delavskega razreda ter razmere, v katerih dela in živi. Čepra je znotraj sebe heterogena in slojevita, ima v okviru združnega dela specifičen položaj. Enakopraven družbenopolitični vpliv in socialno-eko-nomski položaj pa si mora ZSMS šele izbojevati. Pri tem se mora mladina opreti na lastne sile, brez utvar, da bi ji kdo kaj podaril. Delo, ustvarjalnost in znanje so temeljni pogoji za položaj v družbi, zato se je treba zavedati, da je delo v mladinski organizaciji pomembno za vse mlade, ne le za posameznika. Do sedaj nam ni uspelo pritegniti v svoje vrste več mladih, zato se bomo potrudili in spremenili svoje metode. Mladinska organizacija se lahko hitro prilagodi spremembam, zato ne bo težko izbrati ustreznih metod dela, ki pa bodo morale biti premišljene, da ne bi ponovili napak. Za oblikovanje frontne, množične in samostojne mladinske organizacije moramo zdaj najti dovolj moči. če hočemo uveljaviti drugačne odnose. Tudi naš samoupravni sistem si je bilo treba priboriti, da je zaživel, so se morale Nova predsednica KS ZSMS SOZD ISKRA JANJA ŽLEBNIK je rojena leta /956. Zaposlena je v DO Iskra Te-lematika, TOZD A TC, kot samostojni programer. V Iskri je zaposlena sedmo leto, je članica ZSMS od leta 1970 in je za prizadevno delo že pred zaposlitvijo prejela različna občinska priznanju. Po sklenitvi delovnega razmerja se je takoj vključila v delo OO ZSMS. V mladinski organizaciji je uspešno opravljala vrsto dolžnosti na področju informiranja, razvijanja družbeno-ekonomskih odnosov, kulture itd. V okviru svoje OO ZSMS se je udeležila tudi dveh seminarjev za mlade. V letu 1977 se je udeležila Iskrine delovne brigade na Dugem otoku. Do izvolitve je bila članica koordinacijskega sveta ZSMS DO Telema-tika in predsednica komisije za informiranje na ravni DO. prebuditi množice. Moramo pa se zavedati. da naša mladina išče svojo istovetnost v življenjskih razmerah, ki se razlikujejo od razmer prejšnje generacije. Mladim je treba ponuditi nekaj, kar pričakujejo od jutrišnjega dne. Zato pa je treba nadaljevati našo skupno pot, omogočiti mladi generaciji, da sodeluje v izgradnji družbe, pri družbenem odločanju in da prevzema odgovornost na svoja ramena. Izogibati se moramo nesporazumov. ne pa konfrontacijam mnenj — v boju za boljši jutri moramo biti odločni in pogumni. To da je zavest o nujnosti sprememb prodrla v celotno mladinsko organizacijo, je sicer velik korak naprej, vendar nas čaka še mnogo dela. Mladi generaciji organizirani v ZSM še vedno ne uspeva, pa tudi množice mladih ljudi ne uspemo vključiti v organizirano delo, čeprav so tako ali drugače aktivni. Nekateri se celo sprašujejo. če sploh imamo mlado generacijo — pri definiranju naj bi upoštevali predvsem samozavedenje, da je mlada generacija res mlada. Ta samozavest nastaja v realnem družbenem konfliktu, kjer pa tega konflikta ni. pomeni da imamo mladino, nimamo pa nove mlade generacije. t a teza je sicer zanimiva, vendar jo obstoj generacijskega konflikta popolnoma zanika. Če je bil do sedaj ta konflikt prikrit, se v sedanjem kriznem obdobju vedno bolj poudarja. Tisti mladi, ki imajo srečo, da so zaposleni, se lahko razvijajo.v srečno generacijo, ker imajo znanje, samoupravljanje. Mladi pa niso vsi zaposleni in tudi niso vsi strokovnjaki. Pri tistih, ki delajo, pa je treba upoštevati tudi to. da so manj plačani v primerjavi s starejšimi, razlika med mladimi v industriji in mladimi v finančnih službah pa je tudi velika. Kritična točka mlade generacije je tudi prehod v svet odraslih in svet dela, saj postaja nezaposlenost mladih množičen pojav. Lahko je pričakovati, da bo vedno večji del mladine ostajal izven delovnega okolja in tako porinjen na obrobje družbenega dogajanja. To pa tudi pomeni, da niso vključeni v institucije družbenega odločanja o tistih vprašanjih, ki so zanje najvažnejša. Ta del mlade generacije pa sploh ni majhen, saj je od 800 tisoč nezaposlenih kar tri četrtine mladih. Ta problem bi morali začeti zmanjševati z zmanjševanjem honorarnega, pogodbenega in nadurnega dela ter z doslednim spoštovanjem zakona o delovnih razmerjih. Specifičen problem mladih so tudi stanovanja. V tem srednjeročnem obdobju naj bi po ocenah republiškega zavoda za planiranje zgradili namesto 65 tisoč samo 58 tisoč stanovanj (v preteklem srednjeročnem obdobju je bilo skupaj z zasebnimi gradnjami zgrajenih kar 72 tisoč stanovanj). Seveda se je težko sprijazniti s tako omajevanim načrtom stanovanjskih del, saj bo to najbolj prizadelo prav mlade. Vemo tudi, da si^ v zadnjem času gradi vse več velikih stanovanj, mladi pa potrebujejo stanovanja ko končajo šolanje, se vrnejo iz JLA, ko se želijo osamosvojiti. Za začetek jim zadostujejo manjša stanovanja! Za mlade je torej specifičen družbenopolitičen vpliv na socialno ekonomski položaj, ki se kaže v problemih zaposlovanja, družbenega standarda ter nagrajevanja po rezultatih dela. Bistven pogoj za angažiranost in kvalificirano sodelovanje pri odločanju o bistvenih vprašanjih iz življenja in dela v vseh oblikah združenega dela pa je tudi obveščenost mladih. Obveščanje mora biti redno, pravočasno, objektivno in popolno ter po vsebini dostopno in razumljivo vsem. Informacijski tokovi morajo teči v obeh smereh — od spodaj navzgor in obratno — biti jih mora dovolj. saj se tako izboljša tudi kvaliteta informacij, uspešnejše je prilagajanje trenutnemu položaju: Za učinkovito obveščanje pa zgolj formalne skupine ne bodo zadoščale. Informatorji se bodo morali odlikovati s strokovnostjo, vestnostjo, doslednostjo v opravljanju nalog, idejnopolitično angažiranostjo in primerno ravnijo splošne kulture. Eno od področij mladinskega udejstvovanja je tudi mladinsko prostovoljno delo. Tu mladi s konkretno akcijo v okviru dejavnosti ZSMS prispevajo k razvoju manj razvitih področij Slovenije in Jugoslavije. To delo pa je tudi pomemben dejavnik pri vzgoji mladih. Na področju ohranjanja in obujanja tradicij NOV moramo preseči položaj pasivnega udeleženca različnih manifestacij. Le tako bomo dosegli večje uspehe, kot z organiziranjem proslav in obeleževanjem različnih zgodovinskih dogodkov. Za ZSM pomeni NOV nenadomestljivo osnovo vsakršnega revolucionarnega angažiranja. Odnos do naše domovine moramo zgraditi predv- sem na znanstvenem, odprtem in privlačnem prikazovanju revolucionarnega hoja. Osnovna naloga ZSM je tudi idejno-politično in strokovno usposabljanje mladih v SLO in DS. Usposabljanje mora zagotoviti zavestno in uspešnejšo borbo za obrambo in zaščito naše samoupravne socialistične družbe, svobode, neodvisnosti, bratstva enot- nosti ter ozemeljske celovitosti Jugoslavije. Skušali bomo najti odgovore na vprašanja, ki smo jih postavili, poiskati svoje mesto v času. v katerem živimo. Mladi se moramo ukvarjati z zelo življenjskimi zadevami, ki nas tudi najbolj zadevajo. Manj škode bo. če bomo včasih tudi malce nestrpni, kot pa da bi ostali brez idej in pobud. S konference je poročal Stane Fleischman. SKUPNI IZVOZ TOZD MONTAŽA SPODNJA IDRIJA IN TGA RETEČE: Povezani, zato dohodkovno in izvozno uspešnejši! S pretirano široko zasnovanimi dohodkovnimi in drugimi povezavami se. Široka potrošnja kljub najlep.šim željam o povezovanju in združevanju, kakršne je pogosto slišati na sestankih samoupravnih in organov DPO te delovne organizacije, ne more pohvaliti. Svetla izjema (če pustimo ob strani že dolgo uveljavljeno povezavo med tozdoma v Železnikih kot dobaviteljem polizdelkov in v Spodnji Idriji kot tozdom za montažo), ki kvečjemu potrjuje pravilo, pa je uspešno združevanje dela in sredstev v skupni proizvodnji namenjeni izvozu. Povezali sta se TOZD v Spodnji Idriji in Retečah; prva izdeluje in dobavlja elektromotorje, druga pa jih vgrajuje v različne gospodinjske aparate in jih prodaja na tuje. To sodelovanje poteka že dolgo leto, zato smo na obeh straneh povprašati po izkušnjah. Temeljne zahteve in cilji povezovanja obeh temeljnih organizacij so bili znani že sredi leta 1981, ko so na obeh straneh podpisali samoupravni sporazum o dolgoročnem sodelovanju v skupni proizvodnji gospodinjskih aparatov, namenjenih izvozu ter delitvi tako ustvarjenega skupnega deviznega prihodka. Temeljni cilji tega sporazuma so: skupen nastop na svetovnem trgu, omogočanje prodaje repromaterialov, polproizvodov in izdelkov z najvišjo stopnjo predelave; uresničevanje možnosti izvajanja izvoznih načrtov in prednostno oskrbovanje z reprodukcijskimi materiali. Določena je bila tudi delitev dela. torjev iz Železnikov, ki nam dobavlja polizdelke,(Devizni iztržek in vse ugodnosti, ki iz tega sledijo, si razdelimo v Spodnji Idriji in Retečah, dobavitelji v Železnikih pa devizno in dohodkovno niso posebej stimulirani.« Sicer pa ima povezovanje z namenom skupnega izvoza, še več razsežnosti, ki lahko vplivajo na dolgoročno orientacijo sodelujočih strani. Na primer: tehnično sodelovanje, izbira proizvodnega programa, prilagajanje zahtevam tujih tržišč. GORAN PETEK ob tem poudarja: »Skupno izvažanje brez najtesnejše povezanosti tehničnih služb sploh ni možno. Pred nami je zahteva, da mora biti finalni izdelek tako kvaliteten, kot zahteva kupec, to pa pomeni. TOZD Montaža iz Spodnje Idrije kot dobaviteljica proizvaja elektromotorje, TOZD Tovarna gospodinjskih aparatov iz Reteč pa izdelke, v katere vgrajuje elektromotorje, finalizira. prodaja, izvaža in tudi vzdržuje. Brez težav sta se partnerja dogovorila tudi o razmerju deleža v participaciji pri izvozu. V sorazmerju s svojim deležem v prodajni ceni skupnega izdelka pa si podpisnici delita tudi stroške izvoza. Skupni devizni prihodek poslovno realizira finalist — izvoznik, nato pa sledi delitev ustvarjenega po 67. členu »deviznega« zakona. Vendar pa se je v začetku tu vse skupaj zapletlo. Direktor TOZD Montaža iz Spodnje Idrije EDVARD SVETLIK je o tem menil: »Pri operativni izpeljavi 67. člena se je na začetku zataknilo. Kako deliti ugodnosti pri pridobivanju izvoznih kreditov, kako pravično razdeliti dobiček in vse ugodnosti, ki iz ustvarjenega deviznega iztržka sledijo? Med Idrijo, Retečami in Iskre Commerce jasnih pogledov v začetku ni bilo, to pa je oviralo razvoj sodelovanja in tudi povzročilo marsikatero nestrpnost. Te težave pa smo sedaj odstranili, nerešenih vprašanj ni več.« Podobno je tudi stališče direktorja TOZD TGA iz Reteč FRANCA TRTNIKA: »Administrativni zapleti so močno zagrenili pionirski začetek našega sodelovanja. Pri prvih dveh pošiljkah so bile z obračuni velike težave, ki pa smo jih že rešili. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje, ki sicer ne povzroča tolikšnih zapletov kot premagovanje administrativnih ovir, vendar pa ga bo treba rešiti — gre za vprašanje dobav polizdelkov, ki jih Montaži v Spodnji Idriji dobavljajo iz TOZD Elektromotorji iz Železnikov. Idrijske težave z nabavljanjem zadostnih količin polizdelkov tudi mi še kako občutimo. Edina rešitev bi bila gotovo v razširitvi sedanjega združevanja dela ir, sredstev še na temeljno organizacijo v Železnikih. To b, morali storiti še toliko prej, ker gre za vprašanja znotraj delovne organizacije.« Enako pomanjkljivost pri obstoječem načinu povezovanja pri skupnem izvozu grajajo tudi v Spodnji Idriji. Vodja prodaje v Montaži GORAN PETEK poudarja: »Pri nas lahko izdelamo 2()()() motorjev dnevno, ko imamo dovolj repromateriala. Tega pa vedno ni dovolj, zato bi bilo nujno okrepiti tudi povezanost s Tovarno elektromo- da morajo biti polizdelki vseh sodelujočih enako kvalitetni. Od tega pa imamo tudi posredno korist — ob strožjih zahtevah se učimo, znanje pa nam koristi tudi pri proizvodnji drugih podobnih izdelkov. Pomemben pri skupnem izvozu je tudi vpliv na programsko orientacijo. Zdaj, npr. ugotavljamo, da imajo v Retečah zelo širok proizvodni program, serije pa niso včlike. Nadaljevanje začetega sodelovanja bo vplivalo tudi na razsežnost serij, saj menimo, da bo koristneje povečati serije čeprav bo treba skrčiti asortiman izdelkov v Retečah. Da odločitev v Retečah ne boležka, je potrdil tudi FRANC TRTNIK: »S skupno proizvodnjo in izvozom kavnih mlinčkov v Alžir in ZR Nemčijo smo pravzaprav dokazali.da je mogoče tudi z relativno preprostim izdelkom nare- obračunati v konvertibilnih plačilnih sredstvih. Že letos smo tako prodali na tuje kar 200.()()() kavnih mlinčkov, prihodnje leto pa jih nameravamo že skoraj 300.000. Trenutno sicer prodajamo samo te aparate, ne dvomimo pa, da bomo podobno lahko izvažali tudi druge izdelke. Prepričani smo. da ima tako sodelovanje obetavno perspektivo, še sploh če bomo dohodkovno in izvozno sodelovanje razširili na večji del reproverige.« Prve izkušnje v sodelovanju, ki je v začetnem letu 1981 »vrglo« komaj 130.()()() dolarjev, so torej prav vzpodbudne. Kljub v primerjavi zletom 198 1 več kot podeseterjenemu^iztržku v čistih konvertibilnih devizah, pa ne gre mimo spoznanja, da bi bilo delo še mnogo lažje, če hi dohodkovna povezava obsegala vse sodelujoče člene. Le tako bi tudi odpravili znano jugoslovansko bolezen, ki v endemični obliki razsaja pri spoštovanju ali še bolje nespoštovanju dogovorjenih dobavnih rokov zaradi »objektivnih« težav. Vemo pa, da kupce, ki plačujejo s konvertibilnimi valutami, taki zadržki prav malo zanimajo. Verjetno pa vsaj znotraj delovne organizacije verige le ne bo pretežko sestaviti, saj smo dokazali, da v naših tovarnah zmorejo marsikaj. Celo proizvajati kvalitetno blago iz nekvalitetnih ali skoraj odpadnih surovin! Da pa bi seHudi taki »telovadbi« zaradi dohodkovne nepovezanosti z dobavitelji iz začetkov reprodukcijskih »verig« lahko odpovedali — no, to pobožno upanje bomo najbrž še lahko gojili in negovali! Stanc Fleischman POGOVOR Z GLAVNIM DIREKTORJEM DO TELEMATIKA KRANJ BOJANOM KLEMENČIČEM REORGANIZACIJA V ISKRI TE LEV1ATIKI KRANJ Prvo leto Telematike in prihodnji načrti Referendum uspel Do Iskra Telematika Kranj — kljub mnogim skrbem ob reorganizaciji in objektivno zahtevni 'splošni družbenoekonomski situaciji doma in v svetu — svoje poslovno leto uspešno zaključuje. Doseganje ugodnih rezultatov je spremljalo obilo težav, a jih je novo vodstvo skupaj z vsemi.delavei DO dovolj spretno odpravljalo. Kako bo naprej? Kaj nam bo prineslo prihodnje obdobje? Kaj moramo napraviti, kako se moramo obnašati, da bo naše gospodarjenje v vse bolj zaostreni gospodarski situaciji v prihodnjem letu lahko enako ali še bolj uspešno? Na taka in podobna vprašanja nam je odgovarjal Bojan Klemenčič. Te dni je v pripravi gospodarski plan Iskre Telematike za leto 1983. Najpomembnejši obrisi nalog delovne organizacije so v tem trenutku v grobem gotovo že znani. Zato bi morda začela kar s tem? Kateri so glavni načrti Telematike v prihodnjem poslovnem leto? »Priprava omenjenega dokumenta je v zaključni fazi. Glavne konture njegovega oblikovanja so že bile dogovorjene, in to tako na področju domačega kot tujega trga. Slednji nam v bistvu diktira možnosti oziroma potrebe proizvodnega plana za prihodnje leto. Naj začnem z najvažnejšim: s področjem izvoza. Predvidevamo, da bomo tudi v prihodnjem Ižtu izvoz bistveno povečali glede na letošnjo realizacijo. V planu za leto 1983 je v celoti načrtovan izvoz v vrednosti 75 milijonov dolarjev, od tega 15 milijonov na konvertibilno področje, kar na tem področju pomeni 50 % povečanje. Specifika našega plana je prav gotovo v tem, da celotni plan, tako za domače kot tuje tržišče, še ni v celoti pokrit z naročili. Pač pa je v teku vrsta aktivnosti, ki nam bodo — če prognoziramo optimistično, za kar menim, da-obstajajo realni razlogi — omogočile celotno pokritje. Vedeti moramo, da je obdobje, ko smo imeli — še posebej na področju domačega trga — naročila za leto ali dve na-prej in je bil naš glavni problem v tem, kako izpolniti proizvodne zadolžitve, že za nami. V precejšnji meri ta položaj izvira iz tega, ker smo bistveno povečali naše zmogljivosti na vseh naših področjih in seveda iz bistveno težje situacije, tako na področju domačega kot tujega trga. Stanje — kot ga ocenjujemo danes — v prihodnjem letu ne bi smelo biti kritično. Naš planski dokument je pravi plan, ni le statistika ali že sprejeta obveznost — je tudi plan tega, kako si bomo s svojo aktivnostjo zagotovili možnosti za plasma naših proizvodov. Glavne značilnosti tega plana so v tem, da spet povečujemo proizvodnjo naših telefonskih aparatov, predvsem na račun vpeljave oz. povečanja serijske proizvodnje družine ETA 80, zraven pa tudio sekretarske garniture ISICOM SUPER, ki se v planu za leto 1983 pojavlja kot serijski proizvod. Tudi na področju proizvodnje elektronskih telefonskih central, ki so vezane na našo ekspanzijo na zunanje trge, se predvideva bistveno povečanje. Podobno poveča- Gluvni direktor DO Iskra Telematika Kranj Bojan Klemenčič, dipl. ing. osnovne pogoje: homologacijo našim izdelkom. Tudi na nekaterih drugih področjih računamo, da se bodo — ob seveda bistveno povečanifi in dodatnih naporih — odprle nove možnosti. Zlasti zanimiva je Mehika, kjer bomo v naslednjem letu svoja prizadevanja bistveno okrepili. Na področju našega največjega izvoza — v Sovjetsko zvezo — planiramo izvoz v vrednosti 60 milijonov dolarjev, od tega za 40 milijonov javnih central, ostalo pa central za funkcionalna omrežja. central družine Metaconta: predvidevamo povečanje proizvodnje končnih central ISKRA 500 A, podobno pa tudi na področju celotne družine elektronskih hišnih central in telefonskih aparatov. Pri družini hišnih central moramo — tako doma kot v izvozu — posebno pozornost posvetiti vprašanjem zanesljivosti njihovega delovanja in vzdrževanja. kar se nam pojavlja kot nova. zahtevna postavka, ki bo pogojevala našoha-daljno perspektivo na tem področju. Poleg tega bomo v prihodnjem letu obravnavali tudi zanimiv tehnološki oz. izvozni projekt za sodelovanje s firmo IBM na področju večplastnih tiskanih vezij in napajalnikov. kar spet predstavlja novost v našem pristopu oz. kvaliteti našega vključevanja v mednar o delitev dela.« — To so torej glavna predvidevanja za prihodnje leto. Kakšna prizadevanja pa so tekla v iztekajočem se letu, da se nova DO Telematika prilagodi in oboroži za uresničevanje zastavljenih ciljev — zlasti tu mislim na novo organiziranost, na bitko za stabilizacijo, na ukrepe, ki jih narekujejo zaostrene gospodarske razmere in podobno? »Predvsem o treh stvareh bi kazalo več spregovoriti — ne le zato. ker so bile v preteklem letu predmet naših velikih prizadevanj, pač pa predvsem zato, ker so bistveno vezane na naš nadaljnji razvoj. Te so: reorganizacija DO, naše investicije in naše programsko prestrukturiranje. Zelo pomembno je dejstvo, da smo začetne težave v delovanju naše DO uspešno premostili in da lahko ugotavljamo, da bomo letošnji proizvodni plan izpolnili 100%, s tern da V letu 1982 je uspešno stekla proizvodnja procesnega računalnika 1602, ki je namenjen za krmiljenje telefonske centrale Metaconta 10—CN..Na sliki: Kontrolna plošča računalnika 1602. crossbar central in telefonskih aparatov. Za področje našega največjega konvertibilnega kupca — t.j. Iraka — kjer smo v letošnjem letu zabeležili največje povečanje računamo, da bomo kljub nekaterim težavam, ki bomo plan izvoza celo bistveno prekoračili (pri čemer ne moremo biti v celoti zadovoljni z njegovo strukturo, saj na področju-konvertibile nismo v celoti izpolnili planskih obveznosti). Vendar — lahko govorimo o tem, da smo začetne težave, ki so bile vezane na reorganizcijo bivše Elektromeha-nike in slabšesplošne gospodarske razmere, uspešno premagali. To se nesporno odraža na celotnem gospodarjenju, kljub vrsti težav, ki nas vsak dan spremljajo, zato je ena naših bistvenih nalog nadaljnja reorganizacija Telematike, saj je vezana na-to. da se DO optimalno usposobi za svoje področje proizvodnje oz. predmet našega poslovanja: za proizvodnjo telekomunikacijskih naprav, terminalov in komutacijske tehnike. Dosedanji proces reorganizacije je bil spremljan z določenimi težavami — menim, da tudi ni bil v celoti razumljen v vseh sredinah — bila pa so tudi nekatera odklonilna stališča — vendar so z opravljenimi pripravami na to. da DO Telematika z novim letom začne delati v novi etapi samoupravne organiziranosti in da se usposobi za vse zahtevnejše delo, lahko zadovoljni. V letu 1983 se bo začela serijska proizvodnja sekretarske garniture ISICOM S UP ER. Skupaj z elektronskim telefonskim aparatom ETA 80, ki ga že množično proizvajajo, bo namenjena predvsem povečanju izvoza. ajC načrtujemo na področju proizvodnje javnih central in zlasti na področju končnih central ISKRA 500 A. Nivo proizvodnje za Metaconto pa je pogojen s sedanjimi proizvodnimi kapacitetami oz. se bistveno ne bo povečeval. Od novih izdelkov, ki jih bomo v prihodnjem letu začeli serijsko proizvajati velja posebej omeniti sekretarsko garnituro ISICOM SUPER, ki je v veliki količini namenjena izvozu, zlasti v Veliko Britanijo in Mehiko. V prihodnjem letu začnemo tudi s proizvodnjo novega sistema zasebnih central oz. družine Sistema ISKRA 2()(M). kar je brezdvoma velik razvojni dosežek za celotno Telematiko. saj se nam s tem odpira obdobje, ko se uvrščamo med proizvajalce digitalnih telefonskih central. Pri projektu Sistema ISKRA 2000 v prihodnjem letu steče proi-zvodnja dveh iz družine: t.j. projekta hišnih central za potrebe domačega trga in projekta central za funkcionalna omrežja, ki so ha-menjena za izvoz v Sovjetsko zvezo. 8e ena aktivnost je potrebna za realizacijo plana, oz. uresničevanja naše vizije izvoza, gre za projekte, ki so povezani s prenosom tehnologije kot sestavnim delom izvoza. V prihodnjem letu bo stekla proizvodnja naših elektronskih hišnih central v Turčiji. Predvi- ms še vedno spremljajo v proizvodnji PTI apratov in central PTC 10. vendarle uspeli obdržati to tržišče oz. ga obvladovati na sedanjem nivoju. Naše možnosti se kažejo tudi v severni Afriki, zlasti v Egiptu in tudi v Iranu. Za področje domačega trga nameravamo obdržati sedanjo raven proizvodnje javnih- Tu bi posebej omenil bodočo fizionomijo DO Telematika: dobivamo svoj razvojno-raziskovalni institut, oz. TOZD RR, ki bo skrbela za naše nove programe; dobivamo sistemske TOZD za proizvodnjo sistemov, ki • bodo skrbele za posamezna področja sistemov; usposabljamo se, da bomo bolje pripravljeni na področju izvoza; na področju samoupravne organiziranosti naše TOZD dobivajo obliko, ki omogoča nadaljnjo krepitev samoupravnih odnosov, saj so v manjših TOZD nedvomno boljši pogoji za obvladovanje celovitosti samoupravnega področja; korak naprej smo napravili na področju razvoja naših skupnih dejavnosti v naših skupnih službah, tako da smo npr. računo- devamo, da bo podobno tudi s projektom ' jugovzhodni Afriki, v Keniji in Zimbabveju. Bistveno bomo okrepili svojo aktivnost Franciji in Italiji, za kar smo v letošnjem letu po precejšnjih naporoh uspeli zagotoviti Ielematika v prihodnjem letu predvideva povečanje proizvodnje končnih telefonskih central ISKRA 500 A. ki je sicer stekla že v letošnjem letu. . ....:. .vXvxj Z referendume! in volitev v DSSS. V septembru so delavci sprejeli sklepe, da nekateri deli delovnih procesov. organizacija; za ustrezne spremembe'11 >; ki so bili doslej v TOZD TEA in ATC, izpolnjujejo pogoje za ustanovitev TOZD. Za dan 25. 11. 1982 je bil v teh delih razpisan referendum, na katerem so delavci sprejeli vsak svoj samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD in statut TOZD. V prihodnosti se bodo torej v javnosti pojavljala imena, kot so; TOZD Raziskave in razvoj Kranj, n.sol.o., TOZD Tovarna tiskanega vezja Kranj, n.sol.o., TOZD Tovarna mehanskih 'konstrukcij in delov Kranj, n.sol.o., TOZD Tovarna telekomunikacijskih elementov, Kranj, n.sol.o. in TOZD Tovarna perifernih naprav in telekomunikacijskih terminalov Kranj, n.sol.o. Ob tej priložnosti so tudi delavci TOZD TEL iz Blejske Dobrave spremenili svoj statut in izbrali novo ime: TOZD Tovarna posebnih telekomunikacijskih naprav Blejska Dobrava, n.sol.o. Istega dne so delavci bodočih TOZD pristopili k samoupravnemu sporazumu o združitvi TOZD v delovno organizacijo — seveda s spremembami in dopolnitvami, ki jih je povzročila njihova dopolnitve so se že odločili tudi dela'9 Uj TOZD ATC in TOZD TEL. .lr S sprejetjem samoupravnega spv>r?' zuma o razporejanju sredstev, pravic in obveznosti so delavci uredili tudi preh10 ženjske zadeve. .. V TOZD MSO je bilzaradi specifičen razmer, referendum 10.12.1982. D6' lavci so se odločal) cf sprejetju samoU' pravnega sporazuma o razporejanj11 sredstev, pravic in obveznosti ter 0 spremembah in dopolnitvah samou_ pravnega sporazuma o združitvi TOZL v DO. Omeniti velja, da so bili 25. 11 19”' izvoljeni tudi vsi samoupravni organ1, katerih oblikovanje je pogoj za reg1' stracijo novih TOZD, pa tudi no člani, oz. delegati, ki jih je bilo zarad reorganizacije potrebno izvoliti v 5Ll' moupravneorgane delovne organiza9 je. Druga faza reorganizacije DO Telematike Kranj bo končana v le’ 1983, ko se bodo delavci TOZD A*? odločali o organiziranju dveh temeljni organizacij v letu 1983, in sicer: TO' varne javnih telekomunikacijskih sl' slemov in Tovarne zasebnih telekoma nikacijskih sistemov. Leon Pefrevč1' vodsko funkcijo usposobili za vsako od treh novih DO Iskre v Kranju, podobno pa urejamo tudi področje organizacije, skladiščenja in nekaterih drugih dejavnoti itd. V neposredni zvezi z doslej povedanim naletimo na drugo vprašanje, ki je bistvenega pomena za razvoj naše DO — vprašanje investicij. Tu je treba povedati, da je osnovni investicijski elaborat, ki bi lahko omogočil nadaljnjo prostorsko in materialno opremljenost DO — še posebej za področje izvoza — še vedno v fazi strokovnega presojanja v Ljubljanski banki. To nam predstavlja precejšnjo oviro pri našem nadaljnjem razvoju, tako tudi pri vprašanju lokacijske zaokrožitve celotne DO z zlasti večjo povezavo nekaterih strokovnih služb in TOZD kot bistvenim pogojem za bolj učinkovito- in uspešno delo. Prav slednji problem je med tistimi, ki jih bomo morali v prihodnjem letu odpraviti, saj je to pogoj uspešnosti našega kvalitetnega dela in razvoja. Pri tem je pomembno tudi vprašanje nabave novega računalnika s široko razvito mrežo terminalov oz. materialne osnove našega poslovno informacijskega sistema, ki bo šele omogočila modernizacijo našega poslovanja. Po določenih začetnih težavah, ki jih realno lahko pričakujemo, bo omogočeno bistveno kvalitetnejše poslovanje na vseh področjih našega zelo zahtevnega proizvodno-poslovnega procesa. Prav nabava tega računalnika kot osnove za vzpostavitev informacijskega sistema bo omogočila tudi to, da bodo končno naši samoupravni organi dobili pravočasnejše in bolj kvalitetne informacije o bistvenih elementih gospodarjenja kot osnovo za samoupravno opredeljevanje in odločanje. Pri tem bo treba celotno DO. še posebej strokovne delavce, usposobiti za optimalno uporabo oz. načrtovanje in koriščenje tega informacijskega sistema. hodpje leto, pomeni, da se v širšem srn11 uvrščamo v krog tistih proizvajalcev, ki50 . stanju, da s svojimi lastnimi razvoji" inovacijskimi dosežki in delom zagotavlja? program, kakršen se je sposoben v — .. končnih izdelkov ali kot prenos tehnoloF1* 1 * e • . " 1 , - — —fT} V predstaviti in konkurirati na zahtevne!" žišču. Pri tem bo pomebno povezovi1"! tako doma kot v svetu, saj le rie moremo p' čakovati, da bomo lahko vse izdelke i" ,č nologijo lahko sami samostojno razvija" obvladovali. To povezovanje je treba za krožiti do take mere, da se bomo usposo^ za program, na katerem delujemo in na — _ -------1. _ ... terem jc seveda vse močnejša mednar konkurenca. V zadnjem obdobju opaža"?: da prihaja do vse večjega povezovanja 1 zelo velikih proizvajalcev telekomunikac| ske opreme.« — Gospodarske ambicije Telematike__ nedvomno pogojene tudi s kvaliteto sati'"’ letc pravnih odločitev v DO, le-ta pa je pogoj«^ 1 z razvojno stopnjo samih samoupravnih" nosov. Kakšna so vaša opažanja na lem.? tovo zelo pomembnem področju v DO’ J Prc Pre dru TO tor Ele kal. N Pdi skc Te, Pto Ust: v0c Š loli r kor *ak I too Zel, '"lr Sta, Mir nje S han raZ' W marsikaterem smislu lahko ug0' vim. da se stvari na področju samouprav.] odnosov v Telcmatiki dokaj ugodno odv^ jo. Tu mislim zlasti na vprašanja, oz. prave v samoupravnih organih, ki lep" ‘ kazujejo. da se le-ti zavedajo odgovor"' in resnosti sedanjega družbeno-gospc,(,a skega trenutka.,Seveda pa je precej tudi"" prtih vprašanj. Zlasti niso ustvarjeni pogoji, da bi •ah*'0,, tudi tisti, ki pripravljajo strokovne predi"? — imeli na voljo dovolj razvit informacij5' sistem, zlasti tistih ključnih informacij, ki5" potrebne za kvalitetno samoupravno odi0" Čanje. Ena od nerešenih zadev je bržkone 1 vprašanje vloge posameznih samoupravl Tretje pomembno vprašanje je naše programsko prestrukturiranje oz. osvajanje novih programov. S tem v zvezi že vrsto let potekajo aktivnosti, tako med drugim tudi na podrožju mikroelektronike, kjer dobivamo prvo družino mikroelektronskih vezij, ki so bila razvita za potrebe telekomunikacij oz. Telematike. V letu 1983 se bodo ta vezja že pojavljala v naši serijski proizvodnji. Istočasno se odpirajo možnosti za širše povezovanje z mikroelektronsko industrijo, ne le doma. temveč tudi v svetu. Nastopajo ko, pomemben tehnološki faktor pri prenosu našega znanja v druge dežele sveta. organov, ki ga je s teoretičnim usposabl)' njem in s praktičnim delom treba razčis" . Namreč — včasih se dogaja, da posar""10' samoupravni organi preveč besed izgublj3-1' okrog nekaterih zadev, ki morda niso na)" bistvene oz. nekako ne sodijo v njih" striktno pristojnost, vse to pa na škodo h stvenih vprašanj s področja svojih pfis,0l nosti. Naslednje vprašanje, ki ga moramo 9 zrešiti — seveda z razvojem informiranj;1^ je vprašanje celovitosti obravnave druž" neekonomskega položaja naše DO Pred nami so naloge na področju izboljševanja našega obstoječega proizvodnega programa: vsi naši programi so na tem. da se stalno razvijajo. Še posebno pozornost nameravamo posvetiti razvoju terminalov in področju hišne telefonije. Na slednjem področju moramo čimprej realizirali novo družino elektronskih central. Naša največja in najtežja naloga pa je priprava nove družine javnih digitalnih elektronskih central. Pri tem ne moremo mimo spoznanja, da brez lastnega razvoja na nekaterih najbolj pomembnih področjih ne moremo pričakovati možnosti za izvoz, posebej ne na konvertibilno področje. Zato bo treba Več pozornosti in materialnih osnov zagotoviti v lasten razvoj oz. lasten program, kakršnega bo možno plasirati na tuje. trge in zraven prenašati našo tehnologijo. materialne možnosti, ki jih imamo in Pc, na pogoje gospodarjenja, v katerih živil"" delamo — in na osnovi tega tudi ustrez"0? usmerjanja in odločanja v samoupr"1111 organih. , Pred nami so naloge na področju uspo'3 Ijanja — tako samoupravljalcev oz. delcf?, tov v samoupravnih organih kot stroko'" delavcev DO. da bodo odgovorno, prav"0^ sno in kvalitetno pripravljali ustrezne 5,(9 kovne predloge in spremljajoče širše, splošne informacije, na podlagi katerih celotni proces ustrezno potekal. Pri tem se kot pomemben problem P? stavi ja tudi velika kompleksnost našeg"? slovanja oz zahtevnost družbenoeko"1’ . skega položaja naše proizvodnje. V ve11 večini primerov nismo proizvajalec p*’^ meznega izdelka, ki bi imel zelo konkrej položaj na trgu in s tem pogojene lfZ možnosti. Pač pa je naš proizvodni civ1 kat naj "o, Pra ber P izvt dar 'uje hihl zgo stav Mto obl; skil 1: SPO( Te izkušnje, ki si jih pridobivamo v novejšem obdobju, in tisto, kar planiramo za pri- izredno dolg. če se ozremo na ključne (Nadaljevanje na 7. sU3, Hi 'bon hod 'fja ?0.0 Posti Ha Razvojniki in tehnologi v Žužemberku nenehno snujejo V Keramičnih kondenzatorjih v Žužemberku imajo poleg osnovnega proizvodnega programa močno razvit rezervni program elektromehanike. Ta drugi program predstavlja kar polovico celotnega prihodka. Zato smo vprašali Jožeta Klobčarja, kako teče ta del proizvodnje, kaj delajo in kakšne načrte imajo. uhajanja plinov, uporabni pa so tudi za garaže, kjer je možno uhajanje in koncentracija plinov. Na primer zdaj, ko imajo nekateri zalogo bencina in če ta hlapi, nastaja nevarna zmes plinov in to indikator plina zazna in javi z zvočnim, ali svetlobnim signalom, se je pošalil ing. Klobčar. Poleg tega v garaži indikator plina lahko javi prisotnost nevarne koncentracije ogljikovega monoksida. ^proizvodnji elektromehanskih delov v Žužemberku. lis0 v,jf oblit' zad’! i Jože Klobčar nam je povedal, da del [sktf igrama elektromehanskih izdelkov jetu j Predstavlja njihovo lastno proizvodnjo. Alt ^8* del pa so usluge za druge Iskrine ljnib 'OZD. Tako kot uslugo izdelujejo sta-To- t°rje za male elektromotorje za TOZD h si- Elektromotorji, izdelujejo pa tudi sti- ?mufala- v£jq V celoti je njihov proizvodni elektromehanski program: Štarterza neon--j 'ke svetilke, termostop in še nekatere. mjS|ii termostop je naprava, kr-K. vgrajuje-v Programatorje za pralne stroje, ki Ustavi program pranja takrat, ko naj se voda segreva. Štarterza fluorescentne svetilke je še lopj toliko bolj njihov, saj vanj vgrajujejo ;m jgMomač standardni izdelek: keramični '“' J kondenzator. Za nas laike je zanimivo, ^ ,eti- tokaj mora imeti fluoroscenca štarter. Ing. Jože Klobčar nam je povedal, da toora imeti fluorescentna cev v začetku ?elo visoko napetost, močan električni toipulz, da v cevi zažari plin. to naredi ktarter. Ko plin v cevi zažari pa štarter v toiruje ves čas, ko cev sveti, saj za žare-kadi' Pl*na zadostuje napetost 220 V. Se bolj zanimiv pa je del elektrome-^ inskega programa, ki ga pripravljajo v kt ' tozvoju in tehnološkem oddelku. Ze za llj’ii et°s pripravljajo za proizvodnjo indi-’h <4 'talor gospodinjskega plina. Ta naprava tuf možno priključiti na akumulatorsko nižjo napetost. Varistorska zaščita, ki jo predstavlja novo razviti element, katerega glavni člen je varistor, je bila razvita tudi ob px>moči Inštituta Jožef Stefan in TOZD Keramika v Ljubljani. Ta sklop px)meni zaščito pred visokimi napetostmi, oz. pred premočnimi impulzi. Klasična elektronika je bila za večje impulze manj občutljiva. Sodobna elektronika s piolvodniško tehniko in ostalimi občutljivimi elementi pa je zelo občutljiva za močnejše električne impulze. Zlasti to velja za mikroelektroniko pa hibridna vezja in še za marsikaj. Varistor pa premočne impulze napravi »neškodljive«, jih prestreže in prepreči, da bi šli naprej v občutljivo aparaturo. Naprava bo zelo porabna na primer v televizorjih, ki so izpostavljeni velikim nihanjem zlasti tam, kjer je mnogo industrije, se pravi kjer je mnogo porabnikov elektrike. Kadar porabniki delajo s polno zmogljivostjo je mnogo »špic« zaradi vklopov in izklopov velikih porabnikov. Tam prihaja do velikih sprememb in ob tem tudi do močnih občasnih impulzov, ki kvarijo občutljive aparature. Zato so na takih področjih okvare TV sprejemnikov zelo pogoste. To pa naj bi preprečevali vgrajeni varistorji ali pa vstavljeni. Izdelovali jih bodo tako, da jih bo potrošnik lahko uporabil, oz. priklopil, kot nekakšen podaljšek med vtičnico in aparatom. Nas male potrošnike bo zanimalo, da bo ta varistorski blažilec impulzov poraben za radioaparate, televizorje, pralne stroje in druge "zahtevnejše gospodinjske stroje. Kot smo že rekli pa bo poraben tudi v profesionalni tehniki, zlasti v telefoniji. F. Kotar Sistem IS 9000 Zagotavljanje kakovosti izdelkov postaja ena izmed pomembnih komponent uspešnega trženja. Da bi izvedeli, kako zagotavljanje kakovosti poteka v Iskri, oz. kako se vključujemo na tem področju v mednarodne zahteve, smo se za razgovor napotili k Lotarju Kozini, samostojnemu strokovnemu sodelavcu področja za kakovost SOZD Iskra. isob11 iaka-rodu8 žafl.0; tud' gVfl' dvija' ra?' od‘T mn*" Eerški Iskri. . Poleg tega pa pripravljajo še različne tovedbe varistorske zaščite. V standardnem programu namreč sami izde-tojejo varistorje v programu keramič-lih kondenzatorjev. Da pa ne bi ostajali Jl‘ j zgolj pri prodaji, oz. proizvodnji eno-J davnega elementa, so se lotili izdelave jV obl*ke sklopov za varistorsko zaš-Ijsti (ito. Naprava se uporablja zlasti v višjih kj(0| °blikah telefonije, se pravi v telefon-Odlo j skih centralah in napravah. Indikatorji plina so namenjeni za go-: ti1: sPodinjstva, kjer je največja nevarnost 3vn|'1 ^ rblja; K------------- is# ne# J m f 5 0 l"' is#' l Kaj zajema najnovejša naloga s tega področja, ki se je pravkar lotevate? »Naloga je v sklopu teženj za profesionalizacijo elektronskih elementov, izvaja pa jo skupina delavcev SOZD Iskra. Lotili smo se je zato, ker so zahteve po kakovosti elektronskih elementov vse Večje. Povečanja zahtevnosti kvalitete pa ne moremo zagotavljati s klasičnimi pristopi zato smo pristopili k izdelavi sistema za zagotavljanje kakovosti, ki se bo kasneje lahko vključil v mednarodni sistem za zagotavljanje kakovosti elektronskih elementov. Končni cilj tega sistema je, da Iskra proizvaja in planira elektronske elemente ocenjene kakovosti predvsem na tujih tržiščih, čeprav bo seveda poskrbela tudi za domače tržišče. Osnutek tega sistema ima vse bistvene značilnosti podobnih nacionalnih in mednarodnih sistemov, vendar je prilagojen posebnostim Iskre, ki se v te sisteme ne more vključevati neposredno, temveč le prek ustrezne nacionalne organizacije.« Kdo vse bo pri izdelavi tega sistema sodeloval? »Priprava tega sistema je zahtevna, zato je bilo potrebno poiskati strokovnjake z različnih delovnih področij. Sestavili smo team, v katerem sodelujejo: Blaž Tominc, DO Zorin, TOZD Stan- a(: 8. Čačič:Krpan 1:0; 9. Čopič:Rak 0:1; 10. Andrejič: Angeli 1:0; 11. Miklavec: Miklič 1:0: 12. Čepon:Albaneze 1:0; 13. Brezigar: ČogorovičO:! ; 17. Tatjana Kreže:Morača-nin 0:1; 18. SoukakDjukič 1:0; 19. Kumše:Sutanovac 1:0; 20. Pergovnik: Karpov 1:0 itd. Skupni rezultat je bil na 20 deskah 13,5:6,5. Na ostalih dvobojih so zmagali naslednji šahisti Iskre:Lesar, Vojščak. Fon, Gorjup. Merlini. Kosorič, Omahen. Bojan-dič, Grčar. Čebular, Svetic, Grobovšek, Djurdjevič. Brus. Čampa, Lakovič, Mazej, Zadravec. Kneževič. remizirali pa so: Černe. Ljubišič, Korač. Anžur. Timer, Jovičevič, Drčar. Šahistom Iskre je ponovno uspelo, da so osvojili prehodni pokal. Bogdan Brežigar r VJ Sindikalna konferenca Iskre Industrije baterij Zmaj in šahovsko društvo Iskra organizirata redni trimesečni hitropotezni turnir. Tekmovanje bo 18. 12. 1982 ob8.30 v Šahovskem domu v Ljubljani. "A J ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža in alka TONETA KLUNA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem TOZD TEA in ATČ za izrečeno sožalje, darovano cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala Slavku Beštru in Francu Druškoviču za veliko pomoč ob težkih trenutkih. Hvala Alojzu Blazniku za ganljive besede ob odprtem grobu, hvala tudi pevskemu zboru Iskre. Vsem skupaj iskrena hvala Žena Marica s sinom Brankom in hčerko Barbko. Krst Mutastih bratov Slovensko Stalno gledališče v Trstu je kot svojo drugo premiero v letošnji sezoni pred kratkim krstilo »poljudno igro« v dveh dejanjih Mutasti bratje Matjaža Kmeclja. Kmecelj se je že doslej uveljavil kot odrski pisec, zlasti pa je uspel lani z dramskim delom Levstikova smrt. To pot si je za osnovno misel svojega dramskega dela izbral boleč in še kako prisoten eksistenčni problem slovenske narodnostne manjšine v Avstriji. V delu gre namreč za temeljni problem slehernega človeka, za njegovo izražanje v materinem jeziku, ki je hkrati zanj tudi temeljna identiteta njegove človečnosti. In ta problem, ki ga simbolično ponazarjajo mutasti bratje, ki niso mutasti v dobesednem smislu te besede, temveč prisiljeno mutasti, saj lahko pojo samo domače pesmi, je v obeh dejanjih Kmeclove poljudne igre še kako prisoten. Na eni strani v dramski skoraj ljudski zgodbi slovenske Smrtnikove družine iz vasi Sentlovrenc na Koroškem, na drugi strani, na nekakšni višji, ekspresionistični ravni pa v podobah izletnikov z Dunaja in matične domovine, ki jim je manjšina, žal. še vse prevečkrat le nekakšna idilična, romantična folklora, obisk pri njih pa velja predvsem nakupu pralnih praškov in kave. Iz teh dveh ravni raste dogajanje na odru. sredi katerega pa se prepleta in vanj vključuje nekako osrednji dramski problem, problem renegatstva. za katerega ima naš avtor dokaj objektiven, ekonomsko-sociološki in tudi zgodovinski občutek. S tem je delo samo še pridobilo na aktualnosti ter tako preseglo ozke geografske meje naše manjšine v Avstriji in Italiji. Predstavo je z velikim posluhom tako. za problematiko, kot sporočilo dela zrežiral Jože Babič, ki je znal obe ravni predstave, ljudsko in ekspresionistično, uspešno združiti in predstaviti v vsem gledališkem sijaju. Pri tem mu je bil v veliko pomoč slikar Klavdij Palčič, ki je simbolistično, a hkrati realistično zasnoval sceno ter se tako uspešno vključil tudi vizuelno v sporočilo Kmeclovega besedila. In ne navsezadnje so tu še igralci, ki so prispevali poglavitni delež k uspešni krstn' uprizoritvi slovenskega dela, ki je že žara" svoje tematike zaslužilo, da smo ga videli na slovenskem zamejskem odru. Med igralci. 5°' deloval je skoraj ves ansambel SSG v Trsia-moramo omeniti na prvem mestu Toneta Gogalo kot renegata Osvvalda, pa Antona Peljeta kot gospoda Plachetka, turista z Dn-naja. da ne govorimo o debutu Giuliane S°' sičeve kot Hemice Smrtnikove, domač6 hčere, in Mire Sardočeve kot njene mater6 Tudi ostali so prispevali svoje k enovit0811 predstave, tako Stane Starešinič kot Dolg.0' : m, nit letni hlapec Ožbej in oče renegata. pa U1)6 mutasti Smrtnikovi sinovi, ki so jih igr Bojan Umek, Stojan Colja in Igor Malala11 pa do treh Ljubljančanov, sindikalnih izl6'" nikov v interpretaciji Jožka Lukeša, Sib'!11 Kobala in Alojza Miliča, do vaških vodit6' Ijev. vindišarjev v vlogah Draga Gorup8, Adrijana Rustje, Roberta Kovačiča, Dušan3 Jazbeca in Josipa Šušteršiča. Dolg in spontan aplavz nabito polne dv^ rane Slovenskega kulturnega doma v Trs je bil najboljša potrditev in uspeh krstn6 uprizoritve Mutastih bratov. M1? Za Na tri; ier lik go bo Va Kegljaški in šahovski turnir in tretje mesto Majda Gosar s 156 podrtim' keglji. Organizacija je bila zaupana PetrU Močilnikar ju, kije poskrbel za vse potrebno- V počastitev dneva republike smo v TOZD Žarnice organizirali skupaj z OOS turnir v kegljanju in šahu. Turnir v kegljanju je potekal 20. novembra na kegljišču pri Rogovilcu. Za tekmovanje sta se pripravili moška in ženska ekipa. Turnirja se je udeležilo 9 moških in 9 žensk naše TOZD. V potu svojega obraza so si zmago med, moškimi priborili: 1. Marič Miro s 197, 2. Budna Pavel s 166. 3. Škerl Marjan s 164 podrtimi keglji. Med ženskami pa je bila najboljša Marina Weiss s 164 podrtimi keglji, drugo mesto je osvojila Irena Horvat s 161 podrtimi keglji da je tekmovanje potekalo nemoteno. Na turnirju v šahu je bil najboljši Ed1’ Šketa, drugo mesto je osvojil Iztok Urban6-tretji pa je bil Tomaž Šparovec. . Najboljšim trem v posameznih panog3!1 so bili podeljeni lični pokali in diplome n3 priložnostni proslavi ob dnevu republike- 8 jo je organizirala mladinska organizacija- Najboljši so dobili pokale v trajno l"51' sklenili pa smo. da bi postal turnir tradicij1" nalen, v kolikor bi nam možnosti dopuščal6; Marko Koren6 r ŽREB JE ODLOČIL Izmed prispelih 397 rešitev križanke, je žreb izbral naslednjih osem srečnikov, ki bodo prejeli razpisane nagrade: 1. nagrado (800.— ) Janez Žužek, Ljubljana, Pugljeva 2 dve 2. nagradi (500.—) Marija Gortnar, ŽeleznikT, Otoki 21, Zdravko Mikec, Novo mesto, Dol. Kamence 81 pet nagrad po 200,— Marjan Godeša, TOZD Zastopstva, Ljubljana, Celovška 122, Jože Smole, Glinje 8, Cerklje na Gor., Amalija Lapajne, Kranj, Valjavčeva 3, Mojca Potočnik, Škofja Loka, Suška c. 3, Majda Tepina, Telematika, Kranj. V y Časopisne novice »Da se prodaja lastnega znanja izplača, je živ dokaz Iskrina tovarna napajalnih naprav v Bršljinu, ki kljub gospodarskim razmeram, v katerih mnogim pohaja sapa, dosega nadpoprečne poslovne uspehe Pomembno je. da dobri rezultati niso posledica »zidanja« cen, ampak rasti proizvodnje. Oh devetmesečnem poslovanju letos je bil ta kolektiv glede na uspehe pri uresničevanju načrta proizvodnje in izvoza kot bela vrana med drugimi v novomeški občini in nemara na Dolenjsk-m sploh. Proizvodnja je navrgla 495 milijonov dinarjev, kar je 2IG nad pričakovanjem in je hkrati 45c/c več, kot so iztržili v tem času lani. Izvozni rezultati so presenetljivi, saj so že v devetih mesecih za 35% presegli celotni izvozni načrt, medtem ko tak uspeh pomeni v primerjavi z lanskimi razmerami 145r' povečanje. V celotnem prihodku znaša letos izvoz že JŽG (lani še polovico manj), od tega pa je večji del namenjen konvertibilnemu tržišču. Vse to je rezultat dolgoletnih prizadevanj za dobro gospodarjenje. Nikdar zadovoljni z doseženim načrtujejo še velik vzpon v prihodnjih letih « — Dolenjski list- Pred nedavnim so po vsej državi pričeli prodajati nov Iskrin telefonski aparat ETA 80, ki predstavlja novost na domačem tržišču in je plod razvojnih načrtov strokovnjakov Iskre—Mikroelektronike. Doslej je ETA 80 že testirala italijanska državna pošta, s čimer so odprli izdelku po' na svoje tržišče. Dogovore za testiranje pa Iskra ta čas sklepa še v Belgiji in Franciji Precej pozornosti je v tujini vzbudila tehnologija aparata. Licenco zanjo so odkupil' v Indiji in na Kitajskem ter v jugovzhodni Afriki. Za licenčni odkup tehnologije se zanimajo še v Turčiji. - Delo. V novogoriški Iskri Avtoelektrika TOZD Inštitut za avtoelektriko so razvili zaganjalnik s premerom 92 mm.: Potrebe po takšnih zaganjalnikih so izražali proizvajalci osebnih vozil, kot so Renault, Citroen, Volksvvagen-TAS, Paykon in drugi. Na zaganjalniku je precej novosti. Izdelan je docela ponovi tehnologiji s čelnim ko-lektorjem, kar omogoča zmanjšanje velikosti in lastne teže ob hkratnem povečanju moči v primerjavi z dosedanjimi izdelki. To pomeni tudi velik prihranek raznih materialov, predvsem bakra. (Gospodarski vestnik, Ljubljana). Že teden dni dela več kot 150 Veginih delavcev po It) ur na dan. Do 20. decembra bodo za zahodnonemškega kupca naredili 3.800 grafoskopov, kar je trikrat več, kot jih v pov prečju naredijo na mesec. Delavci so za nadure nagrajeni, če ho potrebno pa bodo pri izdelovanju sodelovali tudi režijski delav ci. V Vegi v delov ni organizaciji Kibernetika — bodo s tem naročilom zaslužili 450 tisoč dolarjev. Skupaj bodo letos izvozili zn.3,2 milijona dolarjev — ljubljansko Delo. Iskrina I OZD Tovarna radijskih sprejemnikov iz Sežane je strokovnjakom RTV' l.juhljanapredstavilasvoj novi proizvod — komentatorsko napravo. Gre za tehnično precej zahtevno studijsko aparaturo, ki mora ustrezati normam jugoslovanske radiotelevizije in hkrati operativnim potrebam težkega terenskega dela. Za izdelavo prototipa so v Iskri potrebovali slabi dve leti, kar je izredno kratek čas glede na opravljeno delo. Novo komentatorsko napravo bo RTV Ljubljana prvič uporabila januarja 1983. leta, ko bo prenašala alpsko smučanje z Bjelašnice.-Ta prenos bo generalka za zimske olimpijske igre 1984 — mariborski Večer. Zbral in uredil Marjan Kralj