Drobiž iz učiteljske torbe (Nabral — nč—.) Nedavno je preteklo 25 let od smrti pesnika Silvija S. Kranjčeviča, ki je bil po poklicu naš stanovski drug. Rodil se je 1865. 1. v Senju, kjer je dovršil gimnazijo, nakar je prestopil v bogoslovje. Nadajjenega dijaka so poslali celo v Rim, kjer naj bi nadaljeval bogoslovske in filozofske nauke. Mlademu nacionalistu ni bilo všeč tedanje duhovniško življenje Petrovega mesta, nenadno je slekel duhovniško obleko, zapustil Rim in se vrnil v domovino. V Zagrebu je dokončal pedagoške nauke, postal je učitelj, položil pa je tudi izpit za meščanske šole. Z namenom. da se ves pos.avi v službo nacionalne misli, jc odšel učiteljevat v tužno Bosno. Služboval je v Mostaru, Livnu, Bijelini in Sarajevu. Tu je tudi urejeval »Nado« — leposlovni list. Kot literat je sodeloval pri raznih listih in revijah že kot dijak. L. 1885. mu je izšla izpod tiskarniškega stroja samostojna zbirka pod naslovom: »Bugarkinje«. Štirinajst let kasneje pa mu je izdala »Matica Hrvatska«: »Izabrane pjesme«. Ze po njegovi smrti, 1. 1912., so izšle pesnitve »Trzaji«. Istega leta je izdalo Društvo hrvatskih književnikov njegove »Pjesme«. Ta zbirka je izšla v najluksurioznejši izdaji in z ilustracijami. S ponosom lahko prištevamo Kranjčcviča v naše učiteljske vrste. Srbohrvatska literatura ga postavlja na eno svojih prvih mest zaradi njegovih del. ki so globoka in originalna po koncepciji in dikciji. Njegovi ideali so bili: Človek, Narod in Človečanstvo. V vseh svojih pcsnitvah je bil vnet borec v naci-onalnem pokretu in je prisegal kot tak na jugoslovanski in na vseslovanski prapor! • Prva kmetijska šola za strokovno izobrazbo kmečke mladine je bila ustanovljena — kakor pomni zgodovina pokreta kmetijsko nadaljevalnega šolstva — v 18. stoletju na Danskem. Tam imajo tudi najbolj spopol- njen in razpreden sistem ljudskih visokih šol. Največje število kmetijskih šol pa imajo — kakor kaže statistika — V Zedinjenih država'h Amerike in v Nemčiji. * Razmerje med Francijo in Nemčijo vpliva tudi na francosko prosvetno politiko. Francija hoče telesno zdrav in močan rod. Telovadba in sport postajata eden glavnih predmetov francoske šole. Nc zanemarjajo nobene panoge. V zadnjem času je izšel iz pariškega prosvetnega ministrstva dekret, ki vpeljava v vse šole obvezni pouk v plavanju. Mladina se bo vežbala v tem tudi v zimskih mesecih. V ta namen bodo za plavalni pouk na razpolago že obstoječi bazeni, pri šolah pa bodo gradili odslej tudi nove. V svrh-o propagande za plavalni pbuk opažamo v poslednjem času tako v francoskih dnevnikih kakor tudi v revijah številne slike, ki prikazujejo mladi francoski rod, kako se vežba pod vodstvom svojega učiteljstva v plavanju. Pri tem pouku so vsi lc v kopalkah — učenci in njih učitelji. * Tudi na Danskem občuti šolstvo vse težave gospodarske krize. Iz budžetnih irazlogov ne otvarjajo več novih u-cilnic, niti ne morejo namestiti že dosedanjih učiteljskih abiturientov. Še več! Iz uvodoma omenjenih težav je pariament opolnomačil dansko vlado, da zapre tri učiteljske šole. * Letos se je vršil 35. redni kongres bolgarskega učiteljskega saveza (BUS). Izbrali so na njem novo savczno upravo. Kongres jc posetil tudi minister prosvete, ki je imel na učifeljstvo simpatično sprejet govor. Poudarjal je, da bo njegovo ministrstvo upoštevalo vse težnje učiteljskega stanu in srčno rado sodelovalo z BUS pri napredku šolstva in narodne prosvete. »Heroldo de esperanto«, časopis naših esperantistov, ki izhaja v Kolnu ob Renu, gre kot glavno njihovo glasilo na vse strani našega planeta. Ima tudi posebno prilogo za na- prcdek turizma: »La bcla mondo«. V eni zadnjih številk je napisal naš t-ov. Petcr Golobič. šolski upravitelj iz Primskovega pri Litiji celostranski članek pod naslovom: »Gorenjsko, la perlo de Slovenio«. Naš priznani esperantist, ki je že o svojem predmetu predaval lani na sreskem zboru litiiskega JUU o esperantu, je s člankom napravil gotovo veliko uslugo naši ožji' domovini. Spis o Gorenjski krasijo štiri slike: Ljubljane, Bleda, Kranjske gore in Bohinja. Za širjenje lepe, nacionalne knjige so le- tos v Beogradu napiravili korak dalje. Lansko leto so v spomin stoletnice, od kar so natisnili prvo knjigo v Beogradu. priredili pod pokroviteljstvom društva »Cvijete Zuzorič«, ki druži prijatclje umetnosti, dan lepe knjige. Na osnovi izkušenj lanskega lcta pa so raztegnili propagando za širjenje dobre knjige na dneve od praznika Ujedmjenja do Miklavževeaa. Profektorat nad prireditvijo je prevzel sam prosvetni minister dr. Radenko Stankovič, ki je imel tudi uvodno besedo ob priliki otvoritve v Umetniškem paviljonu na Kalemegdanu. Tam je skozi vseh pet dni predavanje o pomenu lepe knjige, lepega slovstva in o naših književnikih. Vrši se javno čitanje del prvih naših avtorjev in glasbene prireditve. Vse to z namenom, da se privabi čim več publike, za katero so priredili seznam okrog 2000 raznih knjig, ki se prodajajo z izredno nizko ceno. V službo lepe knjige se je postavM ves kulturni Beograd. V okviru teh dni pa se vrši tudi loterija s 500 dobitki — književna izdanja, monografije, albumi i. t. d. — v korist podpornega fonda za obolele književnike in umetnike. »Jela,rjevi čuvaji«, ki jjh je napisal s psevdonimom »France Podlipnik«, priznan naš slovenski pisatelj. ki je sodeloval že tudi v Vodnikovi družbi, je tudi sotrudnik našega glasila »Učiteljski tovariš«, so prišli sedaj na naše knjižne police. Knjiga je okusno opremljena in čedno ilustrirana in kar je glavno, zanimivo pisana, ter jo je pravkar izdal kon- zorcij »Ju.ra«. Jelarjevi čuvaji vsebujejo motive na pse in njih zvestobo ter burkarijc, ki so jih uganjali ž njimi Jelarjevi otroci in njih prijateljčki. V knjigo je povezanih 5 mičnih povesti o zvestih hišnih čuvajih pod naslednjimi poglavji: 1. Ruselj je doslužii, 2. Pik in Karo in junaštva Tončeva, 3. Usoda nesrečne Vidre, 4. Kakc je Rumelj služil za konjička, 5. Digo — zvest do groba. Posamezne prizore oživljajo ilustracije Nika Pirnata. Vezana knjiga stane 16 Din in se dobi tudi v naši Učiteljski knjigarni v Ljubljani in v njcni mariborski podružnici. »Jelarjeve čuvaje« sem prinesel za čitanje svojim šolarjem. Vsi — zadovoljni! Zato knjigo z mirno vestjo priporočam za naše šolarske in sokolske knjižnice. Je pa tudi primcrno božično in novoletno darilo za naše male čitatelje. Mladina bo lepe vzgojne in poučne knjige zelo vcsela.