Foàiuiuu i»lH«-4uia v gotovini. 6 LETNIK 63 FEBRUAR 1932-1933 Vs K BINA 6. številke. Lea Fatui-: Le/i otok na sred morja. — Ivan Albreht: Pesem. — Ycr-an: Takrat (Pesem). — Ksen: N stari pošti (Pesem). — Ksaver Meško: Tujec mi romar (Pesem). — Ivan Matelič: Hrepenenje (Pesem). — Dr. Josip Hohnjec: Slomškov spomin — naš spomin. — Dr. Fr. Kovači t: Dogodbice iz življenja škofa Slomšeka. — Fidelis: Slomšek v Blatogradu. — Pes dobrotnik. — Uganke. — Nove knjige. — Prvi utrinki. »Vrtec« stan" za vse leto Din 15"—, s prilogo »Angelček« Din 20'—. l astnik »Pripravniški dom« v Ljubljani — Urednik in upravnik Vinko Lavrič v % Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 91 Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani (Karel Čeč) Lea Falur: Leži otok na sred morja . .. (Dalje.) ih\eia reže valove Atlantskega oceana. Adrijau stoji b kljunu i Broda sreče« in strmi v široko morje. Glo-oka misel odseva iz umnih dečkovih oči. Ta je, kakor je želel in sanjal: A eliko morje. Po njem jadra, kakor ) jadrali od nekdaj sinovi jadranskih bregov. Saj je rišumevalo davnim prednikom majhno Jadransko morje \ elikem, neizmernem, o bajnih deželah za njim. Neznana radovednost je silila pradavnega mornarja, da • raziskoval morska pota. Sin našega majhnega morja je obvladal s svojo preprosto jadrnico velemorje. Zgodovina ni zapisala imen mož iz našega naroda, ki so pomaguli pri razvitku pomorske znanosti in trgovine, in če jih omenja, jim je potujčila imena, najsi je vedel ves svet, da rastejo najboljši mornarji ob Jadranu. Ivan Vajkard je prepričan, da so bili na Kolumbovi »Sveti Mariji Senjani, saj so bili Špancem že davno znani naši mornarji in vojščaki. Vedel je to tudi cesar Karol V.f vedel je to Don Juan d' Austria. Tri sto brodov z mladci naših otokov je poslal cesarju Dubrovnik pred Tunis, v bitki pri Lepantu je bil komandant brodovja Pera-štanec Stepko Markovič. Španski kralj mu je dovolil, da si privzame v svoj grb solnce. Peraštanca Kristo Salapič in Krsto Čorko sta bila pohvaljena od kralja za zasluge, ki sta jih izkazala španskemu brodovju. Vice Bučič z Lopuda je prejadral dvakrat svet. španski kralj ga je poslal v Indijo. Korčulan Marko Polo je jadral po Atlantiku dve sto let pred Kolumbom. Bokeljska mornarica je stara več sto let, že davno so jadrali po vseh morjih sveta in prinašali bogastvo domov. Zato vidiš po starih mestih tako krasne palače, zato je bilo življenje primorskih mest razkošno: bogatila jih je pomorska trgovina, kljub gusarjem in drugim sovražnikom. S topovi so branili svoje težko natovorjene brode. Saj je sin Jadrana vajen boja. Bil in boril se je za svoj obstanek s Saraceni, Grki in Benečani, z Nemci in Turki. BoriTse bo ... Nikdar si ne bo osvojil častilec konjskega repa naših trdnjav. Naj le pride z djemijami in alajbegi. Sramotnega propada Klisa so krivi samo Benečani, ki niso pustili, da bi pomagali Dalmatinci. Tam pade! senjski škof Ivan de Dominis z Raba s svojimi kanoniki. Ti Benečani! Da je njim v korist, se vežejo zdaj s Turkom, zdaj s Francozom zoper Turke. Podkupujejo in spravljajo v sramoto naše cesarske svetovalce, podpihujejo \se, kar nam je sovražno, in izdajajo, če jim pride prav. Kolikokrat se je spuntai Rab, si iskal rešitve iz levjih šap, pa so pognali upornike na galeje in na vislice. Bogati Pulj je začel hirati pod beneško oblastjo, uprl se je s pomočjo drugih mest, zmagoviti Benečani so oplenili mesto in naselili vanj svoje pristaše. Tudi Rab propada... duhovni trpijo pomanjkanje, cerkve se rušijo... Toda našli bomo otok ... Glas Tu ruskega zbudi Adrijaua: »Naši dečki sc kisajo. Še Kristo ni več tako zavzet za nadaljevanje poti. Poglej, Adrijan! Že tri tedne k riža rimo tod. in ni sledu o tem preklicanem otoku. Mogoče ga res ni. Mornarji so tako izmišljavi ljudje. Naša zaloga se krči, najsi je bila Karavela založena za dolgo vožnjo. Janezka trese mrzlica, Andrejček se boji sipe, ki bo baje potegnila brod na dno morja. Rok zahteva, da se vrnemo in jaz sam bi bil tudi rajši za ljubljanskim zidom. Lahko rečem, da smo vsi tega mnenja.« »Torej upor kakor pri Kolumbu?« se nasmehne pikro Adrijan. »Če tudi ni ravno upor, ta stroga služba nas izčrpa. Vedno v orožju, vedno na straži... Rajši se bi jem s Turkom kakor tukaj s pošastmi. Saj si videl včeraj mrtvo ladjo, kako je plavala mimo nas. In gusar nas izsledi lahko vsak čas. Kaj nam pomagajo topovi in puške, ko nimamo več poguma in upanja. Mate je star norec. Prej nam je povedal toliko pošastnih pomorskih dogodkov, zdaj je hud, ko nas je strah.« Prezirno bruhne Adrijan: »Ne, vi niste mornarji.« »Kaj nismo?« plane Turnski. »Vsaka duša na Kranjskem ve, da je morje toliko kakor trgovina. Vse naše steze in ceste so usmerjene k morju. Reka. Trst. Benetke. Bergamo. Jakin so nam že stoletja tržišča. Trguje pa pri nas. kakor veš, duhoven in plemič, meščan in vaščan. obrtnik in kmet. S čolni in vozmi po rekah in cestah, na muli in brodu prenašajo tovore preko gorskih sedel. In več in večkrat nam je poudarjal Ivan Vajkard, da sta Reka in Kastav naši. da imamo pravice do Istre. In veš, da troši ausa vojvodina velike vsote za obrambo obmorskih trdnjav in da snio prelili v obrambi teh trdnjav veliko plemenite krvi in ves, da pojejo naši vojaki, naši fantje in dekleta, ves naš narod, tako radi o preglobokem, sinjem morju, poje, kako se naredi barčica iz smrečice in požene po vodi, poje o gulejah in galjotih, o španski kraljici, ki prihaja z velikim bro-dovjein. Morje živi v naši duši. Mi smo mornarji in se ne strašimo morskih potov. Koliko naših je prebrodilo morje v službi drugih krulje\. Saj prihajajo od povsod nabirati, kliče jih naše junaštvo. — Toda tako neumna in prazna pot mora presedati vsakemu poštenemu Kranjcu. Prej je trdil Mate. da ne more zgrešiti otoka, zdaj plešemo kar okoli iste stopinje, pu meri. računi in krmari na desno, na levo — otoka zakladov ni nikjer. Oboroženi smo za napad gusarjev, noč in dan srno na straži. Seveda; Će je res v tej širini kak tak otok, potem bi lahko naleteli na gusarje. Vprašam te. Adrijan. kako bi se končal tak boj. ko je komaj nekaj krepkih mož med nami, mi drugi smo vendar še dečki. Živahno ugovarja Adrijan: Deček, ki ima dvanajst let, že lahko napada in se brani, kar nas je dečkov, znamo streljati a «puško in topovi... In ti bi odsekal kar na moli dve gusarski glavi, Adrijan?« se nasmeji Turnski. \ njegov smeh udari klic iz strežnega koša: Brod na vidiku! lemu sledi nemir na krovu, glasno kreganje M a te-kapetana, ki ukazuje ob krmi: Si zaspal Kori. lopov? Kdaj že sem ulovil brod v steklo, ludi oni nas ima in govoriti hoče z nami. Na pni t e jadra! Iša! Kaca! Noštrom. postavi dečke k topovom, pripravite palivo. kdo se boji? Pobi j plašljivca z bujolom. daj mu s frliuom! Kapetan, mali kapetan Adrijan, otok je v bližini.. .< Mate pokaže na brod, ki se bliža kakor galeb. Džemija je, velika tro-jambornica. Leti v ugodnem vetru kuko r ptica lastovica, gotovo najde dvo-jamborno Karavelo, gotovo jo zmaga. In zdaj — zdaj zaplapola rdeča zastava z mrtvaško glavo na stražnem jamboru. Kurja polt obliva dečke. Mate pa se veseli: korajža! Otok je blizu, pobijmo roparje. — »Mogoče da nam nočejo nič. videli bodo leva sv. Marka in nas pustili, saj nimamo nič takega na krovu, kar bi Itilo zanje. Pustimo jih. kapetan, ne začnimo, svetuje noštrom in vsi mornarji in dečki razen Adrijana mu pritrdijo: Ne bomo streljali, ne napadali, samo branili se bomo. Adrijanu bije v sencih kakor razbeljeno železo. Sam bo napadel, Če drugi nočejo, gre za več. kakor za življenje. Bolno mu zastoče v duši: Mati. Če ga zasužnjijo roparji. j<- ne vidi nikdar več... Brod sreče- beži, ali nesreča je vedno urnejša. Vidno se krči daljavu med obema, že vidijo na kljunu moža. ki gletla skozi daljevid. Tudi Vlate gleda, prebledi in poiuigne Adrijanu. Pogleda Adrijan in za Šum i mu v glavi, roka z daljevidom pade ob bok. iz ust privre krik: DjokovičJ« Pali! Pali! vpije Mate. Rdeč oblak se naredi Adrijanu pred očmi, potem se strese brod, grom in dim se razširita po krovu. In zopet grmi in se stresa brod. Adrijan in Mate sta sprožila prva svoja topova, za njima so se ojunačili drugi. Pa streli padajo preblizu, krogle se zgubijo sikajoč v valovih. Zdi se. kakor da bi se krohotali na gusarskom brodu. Zdaj namerjajo nemara topove na nas. Tam so izkušeni strelci, pravi noštrom. a Mate ukazuje: Pali! Dim in prask stresa Brod sreče . plašita dečke, a ne ustavita broda s strašno zastavo. Dečki priporočajo svoje duše. Mate besni: : Udri! Pali! Adrijanu pleše zelenordeČe pred očmi: Pošastna ladja je to. ne zadene je strel ne iz topa ne iz puške, divji možje na krovu so oboroženi do ušes in imajo gotovo zagovorjena telesa in orožje. Kako in kdaj so poskakali gusarji na krov Broda sreče«, se ni zavedal Adrijan. streljal je, se branil s puško in nožem. Rajši umreti, kakor priti v roko nasilnežev. In dečki? Bolj kakor lastna usoda, ga je skrbela njihova, saj je on kriv, da pridejo v tako nesrečo. Hrabro se je držala posadka majhnega broda. Razplamenel je njen pogum Matetov klic: Isa! Pali! Udri!« Adrijan sliši še Janezkov jezni glas: Pustite nas, pošteni dečki smo,« kar telebne težak udarec po njegovi glavi, zakoleba in pade. Ko se zave, je na gusarskem krovu, okoli njega so njegovi dečki, zvezani in krvavi. Mate se zvija v vrveh in besni: Razbojniki stari! Velika čast vam je. da ste premagali dečke! Pa pridete še na vislice in tebi. Djokovič, ne uteče galeja. Iloho! li nam boš obetal vislice? Sani si jiiu najbolj blizu,« se mu krohočejo bradati možje. Zdaj pa zdaj pokaže kaka roka na jambor, druge vlečejo ubogega starega mornarja. Neki glas pravi trdo: To ti bo za ukradeni brod in ker si zavedel neumne dečke na to pot.« Ne boste me vesili, pasji sinovi,« kriči Mate in kar naenkrat se otrese vseh rok. naredi skok k ograji — plane čez ograjo. Z Bogom, Adrijan! K vragu, gusarji!« so zadnje besede, ki gredo po krovu. Molimo za ubogo dušo.« stoče Adrijan, povesi oči, da ne bi videl, k «i k o izteza Mate roke iž valov. s Prvi lopov nam je ušel. bo pa plačal drugi zanj,« pravi glas, ki je obsodil Mateta na vrv. Adrijan dvigne oči in oko mu obstane v sovraštvu in srdu na obrazu Djokoviča. Da ima proste roke! Pa kakor je zvezan, skuša, da bi se zagnal vanj. Divje se spači gusarjev obraz, zeleno mu bliska iz oči, usta sikajo: Imam te. pasji sin! Iztrgam ti srce in ga pošljem tvoji materi. Ti si me iskal. Bil seni urnejši. Pripravite nože in biče s svinčenkami — na račun, na star račun pa... Zamahnil je s pestjo, pa Adrijan se je vspel in za-sikal: Udari, morivec mojega očeta, lo je tvoja čast: iz zasede z nožem in s pestjo na zvezanega dečku! Djokovič je zarjul in se vrgel z dvignjenimi pestmi na Adrijana. Deček je zamižal. Pa pest ni priletela na glavo, neko šumi janje, neki lahki koraki so prišli do Adrijana. osupel pogleda in vidi, da so obrise!e Djokoviču roke ob bokih, da mu prehaja v divji obraz neka zadrega, da so se mu ustavile oči preplašeno na drobnem dekletcu, ki stoji pred njim. In to dekletce, ki šteje morda deset let. stresa svoje pepeluate kodre in grozi strašnemu gusarju: Nočem, da delaš tako! Ne maram te! Kaj hočeš dečku? In oni? Zakaj so zvezani?« In se obrne in začne raz vezo vati Adrijanove vezi. Djokovič. stoji in gleda in gusarji stojijo in gledajo. \ ezi so trde, mala roka ne zmore, toda deklica si pomaga z zobčki. r Postoj, Anca,« spregovori grgraje Djokovič dečki so hudobni in uporni, pretepali so se z nami.« Otrok pogleda zbite in strgane dečke, pa može divjih zabrazdanih lic in pravi nedolžno: Dečki so. Odpusti, pa bodo pridni!« Neka zamisel plane v Djokovičevi zenici. Nagne se k dekletcu in reče rahlo: Ne bodo tepeni. če bodo pridni. Reci jim. Anca.: Dekle 'tee hiti h Kristu, vezi padajo raz rok dečkov. Adrijau gleda preplašen: Kaj naj pomeni ta prevrat? Djokovič se sklone k njemu in obraz mu je zopet spačen od jeze: Prav ima otrok. Zakaj bi te pretepal? Še dosti huje bo za tvojo mater, če vidi kdaj viseti svojega sina-gusarja.« Na glas pravi tovarišem: Mi potrebujemo naraščaja. Postrezite svojim novim tovarišem!« (Dolje.) I er-a^: Takrat. V naših domovih je črna lemu. v naših domovih je beda doma, v naših domovih je jetika ... Sleherni dan mrliča neso, sleherni dan bridkosti raslo. Kadar jili polna, prepolna bajta bo. takrat se odpre visoko nebo: In Kristus bo stopil na črno /endjn. pravice razdelil '"> ',ož/° • • ■ Ivan Albreht: Pesem. Teče voda Draoa, teče. mir rut teče po ravnini, pa se zdi, da valčki njem tožijo o bolečini. Vpraša sonce, božje sonce: »kaj žaluješ, reka Drava? Odgovarja bistra voda: iKaj žalujem? ker postava kriva zdaj velja na svetu! V Korotanu, po planinah, mirnih dolih in naseljih krči rod se v bolečinah. Rod, ki veri, krvi, šegi zvest, pošten želi živeti, pa obsojen je. da moral pod peto bo tujo umreti —- Od sramote sonce božje se je za oblake skrilo, kakor v žalosti oko se vse nebo je zasolzilo. — Teci, voda Drami. teci. glasno leci po ravnini: pričaj svetu, pričaj nebu o slovenski bolečini! K saver Meško: Fujec in romar. lo ču lim: Tujec sem. — A le odkod? V življenju lem le romar. — Kam gre moja pot? Kaj vprašam! Vem: Iz tebe sem, Gospod. Po potih vseh nazaj spel v tebe grem. Ivan M atei ič : E sen : V stari pošti. Nekoč sva se vozila v stari poŠti: Ti si punčko pestovala, jaz pa sem bil papa, tako sva se peljala mimo gozda borovega. Vso pot sva se igrala in nisva vedela za bridkost — o j da bi se še kdaj peljala o j s stani pošto po mladost! Hrepenenje. kvišku pod nebo dvigajo se gore, lesno pod goro veter maje bore. Cvet je prenapolnjen, duh črez rob se razliva, iz srca bi rada. želja nespolnjiva. Kot med bori breze v daljo bleščijo, v mraku svelle steze v daljo hrepenijo. Dr. Josip Hohnjee: Slomškov spomin — naš spomin. I V sak«) hudo nagnjenje pri otroku je kakor gosenično gnezdi» na drevesu: če ga spomladi skrbno ne obereš, se bodo i/, njega črvi razlezli iu vse drevo ob jedli. Ako se mlad človek hudega odvadil ne ho, ostane krivo drevo, ki se ne da več zravnati. I«* za mladino pomembne besede, objavljene v I. Jetniku Drobtinic* (l. 1846), so pritekle izpod peresa, bolje rečeno, iz srca Antona Martina Slomšeka, ki je takrat bil star 46 let ter je tega leta postal lavantinski škof. Duhovnik se nazivlje osobito v spovednici duhovni oče. škof Slomšek je bil v popolnejšem smislu oče slovenskega naroda, ker je bil njegov posveUtelj, učenik, voditelj in vzgojitelj. Posvečevati z božjo besedo in s sredstvi božje milosti duše za večno življenje: to je bil Slomšku prvi in glavni smoter. Njegova življenjska skrb je bila. da izoblikuje naš narod kot dobrega člana božjega kraljestva lia zemlji. Oblikovanje duše našega naroda in njegovega značaja je bil cilj. ki je k njemu bilo naravnano vse obsežno in mnogostran* k o delo Slotnšekovo. Ni izgubil pri svojem delu iz vida nobenega stanu in sloja v narodu. Deloval, govoril in pisal je za svoje duhovske sobrate. šolske gospode, očete in matere, gospodarje in gospodinje, obrt- Inikc in delavce, hlapce in dekle. Celo pestunj pri zibeli, teric. predic in peric ni pozabil. Nikogar ni puščal vnemar, vsem je " poklanjal obilne duhovne darove z vročo željo, tla jih prejmejo. Mislim-, tako opominja v navedenem letniku .Drobtinic", da •je vsaka dull ovna reč, najsi bo pridiga ali krščanski nauk. lepa pesem ali lična povest, vprav tako dar božji kot košček kruha, ki se ne sme zavreči, ampak se mora shraniti za prihodnje potrebe (Jan 6, 12).« Posebno mu je bila pri srcu mladina. Njo je po zgledu božjega Zveličarja, največjega in najsvetejšega mladinoljuba. zbiral kot mlad kaplan okoli sebe v nedeljski šoli, za katero jt-učiteljem in učencem v pouk izdal kot nadžupnik v Vuzenici knjigo Blaže in Než i ca . Lani ob 70-letniei Slomšekove smrti je preteklo 90 let. odkar je izšla ta znamenita vzgojeslovna knjiga, ki je dejanski dokaz, kako pozna Slomšek otroško dušo in njene potrebe. Mladino je vabil v krščanska društva, ki so njej ne samo prikladna, marveč vprav potrebna kot človeku vsakdanji kruh. /.a mladino je zlagal najlepše pesmi in pesmice, za njo je pisal svoje najboljše spise. \ teh spisih je pravo bogastvo dragocenih rekov, pregovorov in prislovic. Naj bi mladina pridno črpala iz bogatega zaklada, ki ga je Slomšekova modrost in ljubezen zapustila našemu narodu! Naj bi iz njega zajemala opomine in navodila za življenje, kakor na primer naslednja: Pametni otroci so staršem največje bogastvo«: j Bogati, pa neolikani otroci so oslom podobni, ki za druge zlato nosijo-: »Prebrisana glava pa pridne roke so večje bogastvo ko zlate gore- . Kdor z lepim naukom norce brije, sam sebi vrat zavije : ; Pre vzet i ja mladih let na starost rada kruha prosi«; Kaj pomaga Še tako čedna lupina, Če jedro dobro .ni«; Mladine najlepša lepota je ti»: nedolžnost, ponižnost, plemenitost srca«. Res, Slomšek je bil od Boga poslan učitelj našemu ljudstvu, predvsem njegovi mladini. L čil je z besedo, pa tudi z zgledom. Kur je mladini priporočal, je kol deček in mladenič vnaprej izvrševal. Bil je vzor Bogu in staršem poslušnega dečka in versko-krepostnega dijaku. Iz verske podlage je že v mladem Slomšekovem srcu vzklila ona čudovita cvetlica, ki je obdajala vse življenje Slomšekovo osebnost s posebnim vonjem ter ga je ljudstvu izredno priljubila, to je, ljubezen do slovenske zemlje, slovenskega naroda in slovenskega jezika. \ znameniti pridigi, ki jo je imel 1. 18*58 v Blutnogradu blizu Celovca o dolžnosti svoj jezik spoštovati, je rekel: Želim kot hvaležen sin svoje ljube matere, da kakor je bila prva moja beseda slovenska, tako naj bo slovenska tudi moju poslednja... Materinski jezik je najdražja dota, ki sino jo dobili od svojih starih; skrbno ga moramo ohraniti, olepšati in zapustiti mlajšim. Slovenska mladina, zavedaj se te svoje velike dolžnosti do svojega naroda in do slovenske narodnosti! Med največje zasluge, ki si jih je pridobil za Slovence Slomšek, spada preložitev sedeža lavantinske škofije iz Sv. Andraža v I a vantili ski (labodski) dolini na Koroškem v prestolnico Slovenskega Štajerskega, v Maribor. S tem velečinom. ki ga je končno izvršil I. 1859 (leta pred- svojo smrtjo), je Slomšek hkratu rešil okoli 200.000 — dve sto tisoč — Slovencev mariborskega političnega okrožja (mi levem, deloma tudi na desnem bregu Drave), ki so spadali pod sekovsko (graško) škofijo in ki jim je pretila nevarnost ponemČenja. S tem je Slomšek v svoji dalekovidnosti postavil za obrambo slovenske zemlje in slovenske narodnosti tako trdne zagrade, da jih celo viharji svetovne vojne niso mogli razdreti. Te zagrade na meji slovenske zemlje in jugoslovanske naše države so ostale neomajne ter tudi bodo o tale kljub vsem vihram bodočnosti. Slava Slomšeku. našemu učitelju in vzgojitelju, našemu voditelju in rešitelju! Njegov duh naj vlada nad nami. njegova ljubezen naj biva v nas! Slika na strani 88, je palica, ki jo je rabil Slomšek na starost. /ima. Dogodbice iz življenja škofa Slomšeka. (Nabral prof. dr. Fr. Kovačič.) i. Ob rojstvu. Narod il se je Anton Slomšek pozno zvečer 26. nov. 1. 1800. Pripovedovali so pozneje, da so ljudje nad njegovo rojstno hišo tačas videli neko čudno, nenu-vadno svetlobo. Znamenje, da Lo iz novorojenega otroka poslalo nekaj velikega. 2. Pastirček pridiguje. Ko je nekoliko odraste!, je pasel čredo svojega očeta blizu cerkvice svetega Ožbalda. Drugi otioci. njegovi vrstniki, so gledali nanj z nekim posebnim spoštovanjem. Mali Anton je bil vesele narave in prijazen do svojih tovarišev, toda vsekdar resnoben, nikdar ni uganjal kakih nespodobnih burk. Večkrat je stopil na stopnice pri Ožbul-dovi cerkvi, ki vodijo v zvonik, ter pridigoval svojim tovarišem, oziroma ponavljal to, kar je v nedeljo v cerkvi slišal. Če je bil sam. je najrajši molil ali pa či-tal. ko je že znal čitati. 3. šolar in ministrant. Na Ponikvi, rojstni župniji Sloinšekovi, še tisti čas ni bilo šole. Bil je pa takrat na Ponikvi za kaplana vrli mladinoljub SJ/^Mla- ^ J^BHhh Jakob Prašnikar. Ta je V «V zbiral ukaže I j ne dečke v svoji revni ka Momškov spomenik. tati in pisati. V poletnem času se je pouk vršil pod košatim vaškim orehom. Tam je bila tudi javna skušnja, h kateri so prišli starši pa razni oti lični gospodje duhovskega in svetnega stanu. Prvo nagrado pri tej skušnji je dobil Anton Slomšek. — Največje veselje je imel, da je smel pri sv. maši streči. Še pri novi maši mu je dal Prašnikar v novomašuiški pridigi prelepo spričevalo, kako je vsak dan, če je le bilo mogoče, pritekel pol ure daleč, da je stregel pri sv. maši in spremljal je gospoda celo k bolnikom, naj je bilo vreme kakršnokoli: včasi sta do kolena po snegu gazila. Bil je prvi med učenci, ki je z veseljem vsak dan skozi dve leti prihajal v Prašnikarjevo šolo. Zato je Prašnikar v preroškem duhu večkrat rekel očetu in materi: »Bodete videli, vaš Tonček še bo velik gospod.- •4, Pri oranju. Pobožna mati Slomšekova jc natihoma želela, da bi se njen Tonček šolal in postal duhovnik. Oče pa je drugače mislil. Anton je bil najstarejši otrok, zato je oče želel, da se posveti kmetovanju in bo enkrat njegov naslednik na lepem Slomu. Ko je nekoliko odrastel, je moral očetu pri oranju živino goniti. V žepu je nosil knjigo ter od časa do Časa pokukal vanjo. Oče je to opazil iu ga strogo pokregal, skoraj da bi ga bil natepel, ostro mu je zabičal, da ne sme knjige nikdar več nositi k delu, češ, »kmet si in kmet boš, bukve pa naj nosijo s seboj gospoda po mestih. Vendar se je kaplanu Prašnikarju posrečilo, pregovoriti očeta, da je pustil Antona 1. 1814 v celjske šole. In zopet je dejal blagi gospod: >Botlete videli, vaš Tonček še bo velik gospod. 5. Birniski boter. Ko se je Slomšek pripravljal na sv. birmo, mu je mati dejala: Ljubi l onček, botra si pa sam izberi! Vendar ubogaj me in izberi si tistega moža, ki v cerkvi pri krščanskem nauku zna najbolje odgovarjati.« Deček si je materin nasvet vzel resno k srcu. Vstopil se je v cerkvi na tak kraj, kjer je mogel pregledati vso cerkev. Po njegovem spoznanju je neki preprost in ubožen kmet najbolje odgovarjal. Le-tega si je izbral za botra. Ko je gospod kaplan Prašnikar vprašal za botrovo ime, se je nemalo začudil, tla si je sin tako premožne hiše izvolil za botra tako ubožnega kmeta. Po kratkem premisleku pa mu je rekel: Prav si storil, izvolil si si najboljšega moža: tvoj boter je sicer reven, pa pobožen in v veri dobro poučen 6. Iz dijaških let. Za goti nekega profesorja so bili odbrani trije dijaki, da bi sestavili in govorili pesmi v počast godovnjaku, eden v grškem, drugi v latinskem, tretji v nemškem jeziku. Slomšek pa je zložil in govoril pesem za god v slovenskem jeziku, in njegova je bila najboljša. Kot dijaku se Slomšeku ni dobro godilo. Mati mu je umrla že. ko je bil v drugem gimnazijskem razredu, oče se je potem drugič oženil. V hišo je prišla »pisana mati«. Prišle so zaporedoma še slabe letine, tako je domača podpora popolnoma izostala. Trpel je večkrat pomanjkanje. Imel je pa še bolj revnega tovariša. Temu je prepustil svoj zajutrek in večerjo, sam pa je ostal do poldne tešč, zvečer pa se je zadovoljil s kosom črnega kruha in kupico hladne vode. Učil se jc vedno izvrstno, bil je pa tudi pobožnega srca. Večkrat so ga tovariši našli v cerkvi klečati in pobožno moliti pred Najsvetejšim. 7. Godovanje med šolsko mladino. Slomšek je obhajal svoj god na Antonovo IT. januarja. Zadnjikrat ga jc obhajal 1. 1862. Ta dan je natihoma prišel k sv. Petru pri Mariboru k svojemu dobremu prijatelju, častnemu kanoniku Marku Glaserju ter je tu maševal. Po zajutreku je šel župnik po svojih opravkih in se je poslovil od škofa. Pozneje je Šel zopet k njemu in potrkal na vrata, a škofa ni bilo v sobi. Iskal ga je po vsem župnišču, pa ga nikjer ni bilo. Vpraševal je domače ljudi, če so ga videli, a nihče nič ni vedel. Začelo ga je skrbeti, da je morda škof natihoma odšel nazaj v Maribor. Med tem odzvoni poldan. Iz šole se usuje roj šolarjev, meti njimi pa škof Slomšek! — >Kje ste pa. Presvetli, bili celi dopoldan, da Vas nikjer ni bilo najti?« vpraša župnik pri mizi. — \ moIi sem bil. odgovori škof. Lepše ne morem obhajali svojega godu kakor med ljubo mladino! Na čudovit način si je znal Slomšek kot škof pridobiti srca otrok -Četudi je nastopil v škofovski opravi, za otroke nekaj nenavadnega, je že po nekaterih trenutkih izginil vsak strah in otroei so se zaupljivo gnetli okrog škofa in mu pogumno odgovarjali, kakor bi bili stari in najboljši znanci. 8. Med ljudstvom. !.. 1860 je Slomšek posvetil podružno cerkev sv. Urbana na prijaznem, vinorodnem griču nad Mariborom v kamniški župniji. Po cerkvenem opravilu je škof naenkrat nekam zginil. Domači župnik je mislil, cla je na-tihoma odšel domov. Slomšek pa je stal v gruči ljudstva na prostoru pred cerkvijo, pa se je prav po domače ruzgovarjal s priletnimi možaki in ženicami. jih izprašcval o njih domačih razmerah, jim dajal nasvete, jih tolažil in bodril. Ljudje niso mogli pozabiti, kako prijazno se je Škof Slomšek z njimi pogovarjal pri Sv. I rbanu. Jeze in sovraštva ni poznal. Ko je bil še duhovni voditelj v Celovcu, 11111 jo nekoč neki malopridni gojenec v obraz zalučal: Jaz vas sovražim!« Slomšek pa mu je mimo odvrnil: Jaz pa vas ljubim! Ko je bil že škof, je prišlo nekoč neko poslanstvo k njeinu prosit za neko stvar, ki je škof ni mogel dovoliti. Eden od tega poslanstva je bil tako drzen, da je škofu v obraz rekel: Ce tega ne "dovolite, pa niste vreden, da ste škof! \a te drzne in žaljive besede je Slomšek molčal, vzel v roke križ. ki mu je visel na prsih, in nekaj časa mirno gledal K riža neg a, potem je možem namignil, da je razgovor končan 111 lahko gredo. Kmalu nato je tistega drzneža poklical nazaj ter mu izročil deset goldinarjev, rekši: Ker nisem mogel ustreči vaši prošnji, pa sprejmite vsaj to-le za pot.* 10. Slomšek nupove svojo smrt. Slomšek je umrl 24. septembra 1862. Leto dni poprej je bil na birmo-vanju v Solčavi in tam v spominsko knjigo zapisal pesmico Slovo solčas-sk i 111 planinam . ob koncu pa je dostavil: Pri svoji tretji in zadnji obiska vi 21. rožnega cveta (junija) 1861. — Par mesecev pred svojo smrtjo je še potoval v Rim. Na povratku je \ krogu svojih prijateljev mirno in razločno rekel: Bil sem v Rimu in sedaj boni umrl. - — Nekaj dni pred svojo smrtjo je pri duhovnih vajah v llogaški Slatini — navidezno zdrav — rekel med drugim: Solnce mojegu življenja se je. nagnilo, čutim, da ne bom več dolgo med vami.« Tako se je zgodilo. \ petek je govoril te besede, naslednjo sredo zvečer je izdihnil svojo sveto dušo. Fidelis: Slomšek v Blatogradu. Uro hoda severno od \ rbskega jezera leži Blatograd. lik ob jezeru se razprostira župnija Poreče, ki se v zadnjih desetletjih hitro pouemčuje. Poreče so zelo obiskovano letovišče. Šola v Porečah. petrazrednica, je popolnoma nemška, tudi v cerkvi je- nekaj let sem vse nemško. Po cerkvenih stenah še visi k rižev pot s slovenskimi napisi, ki pa so vse-križem prečrtajii. In vendar so bile Poreče še pred 50 leti popolnoma slovenska župnija. Severno od župnije Poreče leži župnija Blatograd. Pred 100 leti je bil tudi Blatograd še slovenska župnija. I.. 1858 je govoril % Blato-gradu poznejši škof Slomšek in je ljudstvo bodril, naj ostane zvesto svoji slovenski na rod-"" nosti in svoji slovenski materini besedi. A vse Slomšek 1. 1830. zastonj, razmere so bile močnejše, danes — ni še minulo sto let od znamenite Slomškove pridige v Blutogradu — je Blatograd nemški. Nevzdržno gre naprej val ponemčevanja. Jako se pouemčuje najlepša slovenska zemlja! O da, če bi bil po razsulu stare Avstrije prišel Slovenski Korotan v jugoslovansko narodno državo, tedaj bi se bil ponemčevalni val razlomi! — ponemčevanja bi bilo na mah konec! /daj pa stotere sile z nevzdržno močjo pritiskajo na to ubogo ljudstvo, da popusti slovensko govorico, ki jo je govorilo na tej zemlji že nad 1500 let. in da postane nemško! In če bo šlo tako naprej, ne bo minulo sto let. in vSa severna stran Vrbskega jezera — poleg Bleda najlepša slovenska zemlja! — bo nemška. In Slovenci bodo rekli tudi o tej prelepi zemlji: Oh naši so samo grobovi! Slomškova pridiga slovenskega Blatograda ni rešila pred poueinčenjem. A ta pridiga ne sme ostati pozabljena: mladina slovenska, vsadi si v srce te zlate besede in ostani zvesta svoji materinski govorici! Slomšek je govoril: Kdor sooj materin jezik zavrže. ter ila pozabi in zapusti, je zmedenemu pijancu pofloben. ki /.lato v pral\ potepta in ne ne. koliko škodo si dela. Slovenski starši, ki slovensko znajo, pa svojih otrok slovenskega jezika ne naučijo, so nehvaležni hišniki, ki svojim otrokom drag" domačo reč. slovenski jezik zapravijo, ki so jim ga njihovi dedi izročili. Podobni so laki očetje in matere slabim gospodarjem, ki svojo oče trio gospodarstvo prodajo, drugo pohištvo kupujejo, poslednjič pa večjidel beraško palico najdejo. Kur je oče dobrega od svojih staršev prejel, mora spojetrni sinu zapustili, in kar se je mati od svoje malere hvalevrednega naučila, bo tudi svoji hčeri zapustila. Materni jezik je najdražja dota. ki smo jo od svojih staršev dobili. Skrbno smo jo dolžni ohraniti, olepšati in svojim mlajšim zapustili, človeški jezik je talent, katerega nam je izročil Gospod nebes in zemlje, da bi ž njim kupčevali in veliko dobička storili. Kdor svoj materni slovenski jezik pozabi, malopridno svoj talent zakoplje. Bog ga bo enkrat lerjal in vsi zaničevalci svojega poštenega jezika bodo v zunanjo temo potisnjeni. O j ljubi, lepi in pošteni slovenski jezik, s katerim sem prvič svojo mamo in dobrega aleja klical, o katerem so me moja mali učili Boga spoznati, n katerem sem prvokrat svojega Stvarnika častil! Tebe hočem kakor najdražji spomin svojih rajnih staršev spoštovati in ohraniti, za čast in lepoto po pameti, kolikor premorem, skrbeti; o slovenskem jeziku sooje ljube brate in sestre. Slovence, najrajši učiti, in želim, kakor hvaležen sin svoje ljube matere, da, kakor je moja prva beseda slovenska bila, naj tudi poslednja beseda slovenska bo. Tudi vsak pošten Slovenec ravno to želi. Za sklep še par zgodovinskih zanimivosti o Blatogradu. V srednjem veku je bil Blatograd trdnjava. Bil je dobro zavarovan po močvirjih, ki so ga obdajala. \ Blatogradu je stoloval koroški vojvoda Arnulf, sin krulja Karlinana. Okrog 1. "50 so prišli Slovenci pod bavarsko nadoblast in malo pozneje z Bavarci vred pod lrankovsko. L. 887 je bil Arnulf izvoljen za kralja. Tudi kot kralj je ponovno prišel v Blutograd. L. 1832 je bival v Celovcu nekaj mesecev pesnik Prešeren. Tedaj je župnikoval v Blatogradu pisatelj (pesnik, zgodovinar in jezikoslovec) Urban Jarnik. Prešeren je Jarnika večkrat obiskal. To je bilo torej ravno pred sto leti. Kakšna sprememba! Pred sto leti župni kuj e v Blatogradu slovenski pisatelj Jarnik. slovenski Blatograd obiskujeta Prešeren, Slomšek — danes je Blatogyad nemški! Fes dobrotnik. Neredko boste videli otroke, ki grdo ravnajo z živino: pretepajo krave, s kamenjem obmetavajo zlasti pse in mačke. In ti paglavci si še domišljajo, da je to samo lepa i u nedolžna zabava. Ne bi pa delali tako, ako bi pomislili, da je žival lahko človeku velika dobrotnica. Kaj se je letos zgodilo v Romuniji. Izkopali so globoko jamo za pesek in gramoz. Niso pa je obdali z ograjo in ne postavili svarilnih svetilk. Ko je nastopil snežni vihar, so morali kopanje ustaviti. Mlad vojak je pa navzlic viharju moral od svoje matere zopet v mesto, kajti dopust mu je potekel. Vse žepe je napolnil z dobrotami, kakršnih so materine dobrotne roke vedno polne. Vihar in zameti so fanta zmedli, da je zašel s ceste in zdrknil v 20 m globoko gramozno jamo. Celih 11 dni je ostal v njej! Dva dneva je bil v nezavesti. Ko se je zbudil, ga je strahovito zeblo in nad glavo mu je tulil vihar. Poskušal je splezati ven. pa ni slo. Vpil je na pomoč, a vse zastonj. Da inu ni dobra mati napolnila žepov, bi bil moral od lakote umreti. A tudi te zaloge so mu pošle in jel je pešati bolj in bolj. Nekega dne pa zasliši glas, ki ga napolni z novim upom. Na robu njegove jame začne lajati pes. Vojak si misli, da tudi njegov gospodar gotovo ne bo daleč in hoče zopet klicati, a je tako slab, da samo komaj slišno zažvižga. Tako se torej s psom pogovarjata, a gospodarja ni odnikoder. kajti ubog pes sploh nobenega ni imel in je samo na slepo srečo izberačil pri usmiljenih ljudeh kakšno kost. Vendar pa je kuža vedel, da reveža ▼ jami ne sme zapustiti. Lajal je in lajal, da bi po bližnji cesti idoče ljudi priklical na pomoč. A voznik za voznikom pelje mimo in se za psa še ne zmeni. Končno pa se vendar ustavi mlad voznik, ki mu je vztrajni pes vzbudil misel, da je morda v jami lisica. A kako se začudi, ko zapazi na dnn jame napol mrtvega vojaka! Brž pokliče še druge ljudi, da ga odnesejo na voz in v bolnico. Prepričan pa sem in vi z menoj vred, da uboga in zvesta žival ni dobila nagrade, ki jo je zaslužila. Morda še danes prejema v zahvalo brce, od paglavcev pa kamen v glavo! Kako hvaležna in vdana je brezumna žival za vsak grižljaj, ki ji ga daš! Ali pa smo . Želja uredništva. (Kueh Dušan, Ljubljana.) is 1(1 + 2(i + 4 25 + 13 + 10 9 + 15 30 + + 19 12 + 12 36 + 16 IS + 15 17 + 9 4 + 3 25 + + 15 14 + I« 1 + 10 + II 34 + 16 IT + 1 15 + 4- 6 + r> 33 + 21 24 + 15 28 6 5 + 18 6 + + 1 29 + 6 13 + 6 32 + 11 It + 1 21 + 1 37 + + 10 8 + 23 2j 8 31 + 1 10 + 15 20 + 15 9 t Rešitve iz 4. in 5. številke. I. Pozdravljen sveti Nikolaj. 2. Požar, otava, žarek, ave, rak. 5. Če ob koncu leta veter hrujp. lindo lem oznanuje. Oče ga dobro pozna. Gost: Vaš mali sinček je pa videti prav dober in miren fantek. — Oče: Ne bi mogel reči. Jakec, sein pojdi! Katero neumnost pa zopet tuhtaš? Rešili so vse tri uganke. Celje: Lovčič Alojzija, Vodopivec Ljudmila, Hubad Mira, Knez Minka, Golob Olga, Cocej Pavla, Ropaš Evg., Križnik Terezija, Gu-ček Marta, Korban Marica, Majcenovič Mar., Cotič Olimpija, Mastaak Anica, Rainer Tatjana, čoh Ljubica, Tržan Bogomila, Gorjup Hedvika, Podsedeušek Zora, Kropinšek Cirila, Niefergal Zlatica, Malis Hermina, škroba Mar« Flis Hedvika, König Marg., Basle Ang.. Sivka Štef., Kraupner Mar., Agrež Stan., Flis Anica, Kožuh Anica; Pišece: Rihter Ema, Albert Roza, šepetavc Franc, Podvinski Auka, Kostrevc Terezija, Zupan Ivanka, Vrstovšek Tončka, Urek Marija, Rovan Marija; Metlika: Stepan Anton; Tržišče na Dol.: Besov Cvetka; Barje: Melik Ivan; Odkodsi: Tršinar Bogomir. — Izžrebana je Besov Cvetka iz Tržišča na Dol. NOV K KNJIGE Jugoslov. knjigarna v Ljubljani prav priti no izdaja razne prevode. izvirna delu domačih pisateljev in lahko uailjive razprave, potopixe itd. Vsa svoja izdajanja je razdelila > 4 zbirke: l judska knjiž-niea, /bivka domačih pisateljev. Zbirku mladinskih spisov iu »Kosmos«. I/ vseh teh zbirk so \ zadnjem času izšle prav lepe in dragocene knjigi-: »Bi bi«, življenje deklice, ki se je potepla od doma. od očeta, ne da bi mu povedala, mu pa vendar piše od povsod, kamor se pritepe. Ta pisma so zelo srčkana, niso čisto natanko po slovnici, manjkajo ločila iu tudi po več besed» je skupaj napisanih, vsako pismo je pa bogato poslikano. Neko pismo se tako-lc začne: Ljubi očka! Dame ne boš dal razbobuati iu jaz nisem niti mrtvu in tudi meni noben povozil do smrti iu nie tudi ni ugriznil kak stekel pes ker jih ua Danskem nipa bi rada. da bi «ve /daj kakšen ugriznil potem bi šla na Krancosko kPasforju. ki zdravi stekle pse, da gdo ne umrje čega ugrizne. Tudi nisem utonila \reki Čuden. Saj bi bila skoraj precej pisala, pasem imela prendo denarja in sem si kupila cu krčke in /daj pošlem pismo brez marke, sajte poznajo na pošti. Miran Jarc, N o \ o mesto, roman, cena 55 Din. — Je to povest peterih novomeških dijakov, ki so prebredli vso grozoto svetovne vojne. G. K. Chesterton - Ki mover: Grehi p r i n c a S a r a d i 11 a . detektivske zgodbe. vezana 65 Din, kart. 55 Din. i teh /godbah nastopu junak, ki stopica po sledovih človeške zablode, /. bogatim srcem, ki kot »božje kladivo* neusmiljeno kuje po ošabnih zakrknjencih, po ošabnem brezboštvu in po \ /nesenem krivoverstvu ter se meni in tebi smehlja iu — odpušča. - Jakac-Jarc: Odmevi v deče zemlje. L del, cena je 100 dinarjev. Prekrasna knjiga iz dežele črnih sepc, rdečih hiš, mračnih test. bolestnih spoznanj, tegobnih sanj, dima. ki duši še ob spominu, iz dežele, ki ji je ime — Amerika. Knjiga je bogato ilustrirana z izvirnimi slikami Božidarja Jakca- —- Vse ie knjige prav toplo priporočamo. Ce lih na enkrat ne morete naročiti, jih lahko odplačujete v mesečnih obrokih po načrtu, ki vam ga knjigarna prav rada pošlje zastonj. — Vladimir kapus: Pesmice iz prirode, I. in II. zvezek. C.. Kapus je znan lovec, ki ne hodi s puško po gozdovih, po jasah, po travnikih iu ob vodah, da bi samo speljal, ampak opazuje iu prisluškuje življenju žive narave. Sad tega opazovanja sta dva zvezka pesmic, kjer so opevane skoraj vse naše živali, ki skačejo, se plazijo, lezejo, plezajo, letajo. — Kupite! — kako so znali naši ipradedje iu dedje bistro in pravilno opazovati živali. nam pove druga knjiga Živali« v slovenskih pregovorih iu rekih, ki jih je nabral g. župnik L šašelj. Knjižica (44 strani) stane 5 Din. Naročite te »pregovore in reke«, naučite se jih na pamet ter večkrat premišljujte njihov pomen in vsebino. PRVI UTRINKI. ZIMA. Vse oclel je snežec beli. Ptice lačne okrog hiše polje, travnike ko prt. drobnih zrnec iščejo, vse cvetlice jc pomoril. zajček pod grmov jeni v/diše: ki krasile so naš vrt. Slabi časi nam teko. In otroci s podstrešja Starček tam pri peči dremjje, zopet sanke izvlekó: babica kolovrat si vrti. to bo zopet vrisk/i. petja da bo za platno dosti preje, tam po bregu za vasjo. to že ona poskrbi. A. ko zimu bo minula znova prišla bo poni lud. zopet s cvetjem bo obsula polje, gozd livad. — VEČER. Po hribih zvonijo zvonovi. Le slavčki čarobno žgolijo doline objel jc že mrak, nad nami v večerni pozdrav, in ptičie preuiilih glasovi življenja se / nami veselijo, prerodili v molk se krepak. ki Stvarnik ga nam je podal. Pročitaj! Kadar pišeš uredništvu ali upravi »Vrtca«, vedi. du sta sedaj Ljubljani. Sv. Petra cesta št. 91, in ne več Kolezijska ulica št. I.