¦JŠftjl PlfiT/F-klf ij DKŽAV V NAŠI DRŽAVI. Trije senatorji. Pucelj, dr. Kramer, dr. Marušič so bili izvoljeni za senato.je, ko je vladal najhujši JNS pritisk na naše Ijudstvo ter je bila svoboda najbolj potlačena. Županska zveza je _fi evojem zborovanju v Ljubljanl 15. a]J_ila 1937 pozvala te tri gospode, da se todpovedo svojim senatorskim mestom. Poziv je stvarno povse upravič-n. Ako p. goapodje, ki se v Belgradu kažejo ko. zaupnike našega ljudstva, v čigar imenu baje govorijo, res imajo zaupanje ljudstva, se jim pri volitvah ne more nič zgoditi. Če se pa volitev bojijo, dokazujejo, da ae ljudstva' bojijo. Je sicer res, da je strah začetek modrosti; toda povsod se ta izrek ne obistinuje. Narod bo govoril, tako piše >Kmetski list« (21. aprila). Narod je že govoril pri občinskih volitvah leta 1936. Govoril je tako, da so gosposki in kmetijski JNSarji onemeli. Pri prihodnjih volitvah pa bo tako krepko govoril, da bodo tl in slični Ijudje ostali ne samo brez glasu, marveč tudi brez življenja. V DRUGIH DRŽAVAH. Obiski državnikov v Italiji. Avscrijski zvezni kancler dr. Šušnik se je priprijal z vlakom v Benetke 22. aprila, kjer ga je že čakal Mussolini in italijanski zunanji minister grof Ciano. Kancler je bil v Benetkah slovesno sprejet med sviranjem obeh državnih himn, z zasta»ami in s .as-t-i. vojaško četo. Po sprejemu so se državniki odpeljali v palačo dožev, kjer so se vršila posvetovanja. Dr. šušnik ja zapustil Benetke 23. IV. zvečer. Namen beneškega sestanka bi naj bil ta, da bo Avstrija tudi za bodočnost igrala vlogo nepristranosti med Italijo in Nemčijo. — V Rimu in Neapolju se je mudil zadnj« dni pruski ministrski predsednik general Goring. Imel je sestanek z Mussolinijem v Rimu. Goringov obisk Italije bi naj veljal ublaženju spora, ki se vedno bolj po glablja med Berlinom in Vatikanom, kei se Hitlerjeva Nemčija ne drži konkordata b sv. stolico in odvzema ter gazi vse pravlce nemških katoličanov. Obisk italijanskega zunanjega ministra v Albaniji na vidiku. Prve dni v maju bo oblskal italijanski zunajiji minister grof Ciano albansko prestolico Tirano. Albanski kralj Zogu se bo baje poročil z neko bogato italijansko meš.anko. Zastopnika Turčije v bolgarski prestolicl. Zadnjič smo poročali, kafeo Bta obiakala Belgrad turški ministrski predsednik Ineni in zunanji minister Ar&a, ki sta se mudila tudi nekaj dni ob našem Jadranu. Na povratku iz Jugoslavije sta s« ustavila zastopnika Turčije v bolgarskem prestolnem mestu v Sofiji, kjer ju je sprejel v avdijenco kralj Borls ln sta _a razgovarjala z bolgarskimi vodibilmi državniki. Namen tega obiska je bil: sklep prijateljske pogodbe med Turčijo in Bolgarijo ter pristop Bolgarije k Balkan__d zvezl. Poljskl zunanji minister v Bukarešti. V romunsko prestollco v Bukarešto se j« pripeljal 22. aprila zunanjl minister PoljBke Beck. Obisk je trajal tri dni. Za blvanja v Bukareštl je imel poljski državnik razgovore s predsednikom vlade Ta- tarescom in zunanjim ministrom Antonescorn. Sprejel ga je v avdijenco kralj Karol in mu je priredil na čast večerjo. Cilj obiska je bil: zunanji minister Poljeke je hotel dobiti od romunske vlade trajna zagotovila ,da se Roraunija ne bo vezala s sovjetsko Rusijo. Iz okolice Hitlerja« Hitlerjev 481etni rojstni dan je slavila 20. aprila vsa Nem6ija z velikimi paradami in prireditvami. Nemški vojski je izročil Hitler ob tej prilikl 90 novih zastav. — Avstrijski notrajai minister Horstenau je bil v Berlinu Bprejet od Hitlerja in se je z njim razgovarjal eno uro. Ko se je odpeljal minister [z Berlina 21. IV., je izjavil pred odhodom oa kolodvoru nemškim časnikarjem, da je navdušen nad vsem, kar je videl v Nemčiji, posebno pa v nemški armadi. Prepričan je, da med Nemčijo in Avstrijo ni sedaj več nobenih nepremostljivih težav. Pogodba med prednjeazijskimi državami. V prestolici Perzije v Teheranu se bodo v kratkem sestali zunanji ministri prednjeazijskih dr.av: Turčije, Perzije, Afganistana in Iraka ter bodo podpisali Bporazum o naslednjih točkah: varstvo eedanjih mej, izročitev političnih zločincev, ureditev zračnih in cestnih zvez ter o skupnem nastopu, če bi kdo ogrožal meje zgoraj omenjenih držav. Angleške finančne težkoee. Novi davki, katere je razgrnil angleški finančni miniBter Neville Chamberlain v spodnji zbornici z novim državnim proračunom, so zadeli na nepričakovan odpor. Opozicijonalna delavska stranka je odobrila davčne poviške, ker gre za izpopolnitev angleške vojske, mornarice in letalstva. Konservativna stranka, koje eden od voditeIjev je finan.ni minister in kateri pripada angleška težka industrija, se je postavila proti davčnemu zvišanju. Zastopniki težke industrije so izjavili, da ppžre*ogromna davčna obremenitev ves čisti dobiček. Ce bo prišlo do tolikega povišanja davkov, bo morala težka industrija obustaviti obrate. K dosedanjemu povišanju davkov za 20—33% hočejo poleg številnih drugih socijalnih dajatev industrijalcem usiliti 25%ni davek na čisti dobiček. Ce bo prišlo do tega davka, bi industrija delala zastonj. Konservativci so zagrozili finančnemu ministru, da ga ne bodo poetavili za voditelja stranke, ko bo podal po kronanju kralja Jurja VI. ostavko predsednik vlade Baldwin. — Poleg omenjenega davčnega povišanja bodo na predlog rainistrskega predsednika Baldwina zvišali plače poslancem tako, da bodo znašale 600 funtov letno, to je 150 tibo. Din. Papimato nadzorstvo velesil nad voj-kujočo se Španijo. Zadnjič smo beležili kratko vest, da so pričele velesile z nadriranjem dovoza v Španijo na suhem in na morju. Kontrola je komaj dober teden v veljavi in se je že pokazalo, kako zgleda na morju. Ladje velesil sicer nadzirajo parnike, ki bo namenjeni v španska pristanišča, nimajo pa pravice jih zapleniti ali zabraniti prevoz vojnega materijala. Nad Spanskim Marokom, ki je glavno oporišče Francovega nacijonalnega gibapja, se kontrola sploh ne izvaja in ima tamkaj general Franco čisto proste roke _sa dovoz vsega, kar rabi na raznih frontab v Španiji. Pomorsko nadzorstvo je le na papirju in je sedaj samo vprašanje: Kedo bo plačal stroške laži-kontrole ? Iz sovjetske Rusije. V Rusiji preganja Stalin na vso moč pristaše zaprtega bivšega organizatorja čeke in poštnega ministra žida Jagode. Odkrili so novo zarotniško Btranko, kateri pravijo »jagodisti«. Jagoda je na Bvojem visokem položaju razpredel zaroto proti Stalinu bi njegovim najožjini prijateljem. Jagodove zaupnike, ki so bili sami židje in načelniki raznih oddelkov tajne policije ali čeke, sedaj zapirajo na vseh koncih in krajih z obdolžitvijo, da so nastavili v Stalinovi loži v gledališču močan peklenski stroj, ki bi bil ugonobil Stalina in vso njegovo spremstvo, da ga niso v žadnjem hipu odkrili. — Katarina Auerbach, ki je živela do aretacije skupno z Jagodo, in je bila državna tožilka pri ljudskem sodišču, je pred prostovoljnim zastrupljenjem poslala svojemu bratu pismo, v katerem pravi: »Vzamem si življenje samo za to, da mi ne bo treba gledati, kako se bo vse, pri čemur sem sama sodelovala, podrlo v morju krvi in blata, da mi ne bo treba biti priča konca sovjetskega režima, ki ga je izpodkopal Stalin sam.« — Sovjetska vlada je dala nalog, da se najstarejši ruski samostan, ki stoji pri Kijevu in je bil ustanovljen leta 1070, poruši. — Sovjeti so prepovedali ruskim pravoslavnim škofom bi prelatom, da se zberejo in izvolijo naslednika umrlega metropolita Krutizika, ki je bil začasni poglavar pravoslavne cerkve v Rusiji. Sovjetska vlada hoče smrt škofa Krutizikija izkoristiti, da pusti rusko pravoslavno cerkev brez poglavarja. Kako bo štedila Japonska za vojno industrijo. Vse japonske vladne stavbe bodo do leta 1939 gradili zgolj iz lesa, da bodo prihranili železo, ki ga zmeraj več potrebuje vojna industrija. Leta 1939 pa bo japonska proizvodnja železa tolika, da bodo lahko odpravili te omejitve.