Sklepna beseda. Z današnjo številko zaključuje naš list svoje p e t i nštirideseto leto. Lepa starost, ki se ne more z njo ponašati noben drugi slovenski list. Že ta leta so dokaz nepremagljive energije, ki združuje in navdušuje naše vrste. Noben stan ni živel v tej dobi v tako žalostnih in krivičnih materijalnih in pravnih razmerah kakor učiteljstvo. Vse obkrožujoče ga zunanje in notranje razmere so bile take, da so ga botele udušiti, ga ukleniti v jarem sužnosti, ga iztrebiti, razdvojiti, izstradati, ugonobiti do stnrti in poginal Vse zaman: učiteljstvo ni izumrlo. Živi in dela! Žalostno je, da je naša zgodovina taka! Ni pa nam v sramoto, ampak v sramoto je onim, ki niso znali ceniti kulturne povzdige širokih narodovih plasti, ki so zametavali in zanemarjali onega činitelja, ki dviga Ijudstvu samozavest in duševne sile — učiteljstvo — ki so to poslednje pustilf stradati, da se ni moglo popolnoma posvetiti zgolj svoji nalogi, temveč, da se je moralo brez prestanka boriti za kruh, obstanek in ugled. S tem niso grešili samo nad nami, ampak grešili so tudi nad narodom samim, nad neukim Ijudstvom, ki čuti —¦ in to bridko! — nedostatek dolgo zanemarjane duševne olike še dandanesl Naše življenje je bilo boj — naše življenje ostane boj 1 Žal samo, da se niso naši predniki bojevali z isto odločno neustrašenostjo, kakor se bojujemo mi, ki smo podedovali po njih ideale. Kar je bilo zamujenega v dobi pohlevnega prenašanja krivic, trpljenja in nasilnosti, to se maščuje z vso krutostjo nad mlajšo generacijo. Mnogo je treba popravil v notranji organizaciji Šolstva. To vemo dobro. A tega dela se ne moremo poprijeti prej, dokler ne bo popolnoma učvrščeno naše materijalno stališče. To je fundament, ki zagotavlja vsakemu delu uspeh. Zakaj kdor ni čvrst v svoji materijalni poziciji, koncentruje svoje moči v boj, ki mu zagotavlja pošteno eksistenco. Vsak človek je samemu sebi najbližji. Ni treba nobenih slepil in nobene brezjedrne sanjavosti: učiteljstvu je treba kruha, vse drugo ¦ tori gamoizsebe! Ker so začeli prednamci prepozno z bojem za kruh, zategadelj ga moramo vojevati mi, dokler ne dobimo kruha v tisti meri, ki nam gre po zakonu in zaslugil Tudi po zaslugi? Da! Poudarjamo z najglobljim prepričanjem, da bi ne storil noben stan v takih razmerah toliko za vseobčo blaginjo človeštva, kolikor je storilo učiteljstvo. In tako nam je minilo tudi to leto v boju. Ako je resrvca, da spoznamo zlato v ognju, potem je tudi res, da smo v tem boju spoznali sami sebe in svoje prijatelje. Danes lahko trdimo, da je učiteljska samozavest naša najtrdnejša organizacja. Kdor se spominja vseh dogodkov preteklega leta, mora priznati, da smo se tako čvrsto naslonili drug na drugega, dasmo neprenagljivi inda lahko kljubujemo vsaki sili, pridi že v uradni ali neuradni obliki! Kaj srno storili mi? Storili smo le to, kar je bila naša dolžnost. Govorili smo glasno, navduševali smo, pobijali sovražnika, služili svojcem. Naše srce je bilo med trpečimi, naši udarci so padali navzgor. Zatorej smo dobili najlepše plačilo, najdragocenejše zadoščenje: ljubezen trpečih, jezo zatiralcev! Še nikoli ni svet govoril toliko o slovenskem učiteljstvu kakor letos. Niso govorili o nas samo naši drugorodni to« variši, govorili so zlasti tudi tisti, ki smo jim po trpljenju in boju najsorodnejši: brezpravne mase preletarijata. Orgaaizovali smo se. Čakamo prihodnjih dogodkov, pripravljeni na vse. Samo trpljenja nečemo večl Temu se upira že čuvstvo človeške dostojnosti. Po brezuspešnih prošnjah prihajajo zahteve. Naše so utemeljene v delu in zakonu, zatorej se ne smemo plašiti prihodnjih dnil Prihodnje Ieto ostanemo to, kar in kakršni smo bili letos. Prijatelji naj imajo vero v našo odkrito besedo: Dokler so simpatije trpečih na naši strani, toliko časa se bomo borili zanje. Kadar se odvrnejo te simpatije od nas, tedaj bomo vedeli, da smo se mi odvrnili odnjih. In kdaj se zgodi to? Nikoli se ne prodamo, nikdar nečemo biti sluge tiranom in birokratom, zatorej ostanemo združeni vedno! Pozdravljeni torej na skupnem delu tudi v prihodnjem letul Pozdravljeni v mogočni, nerazdružljivi zvezi vi vsi, ki ste brezpravni in izkoriščanil Pozdravljena, ti velika simpatična četa zatirancev, bojevnikov! Pozdravljena s teboj pribojevana bodočnost, dolgo zaželena, težko pričakovanal Pozdravljeni!